jc zemlja zrahljana tudi v ogljih, ki pri okroglih jamah odpadejo. Pri kupanju jr.jn moiaino skrbeti za to, da pridejoposauiezne piasti zemije na pcsebnc kupe. Zgornja najboljša plast zemlje pride pri poz' ejšem zasipavanju vneposrcdno bližhio dn:vesnib korenin. manj ilobra zemlja pa se porabi za dopolnitev jame. ču prl sajenju obenem tuui gnojimo, tcdaj spravimognajilo — dobro strohneli hlevski gnoj ali kornpost — v jamo št-le lakrat, ko je do polowe ali dveh tretjin za- suta. Na dnu jame ne gnojiiuo, kcr bi ostal gnoj v tcj globočini brez učinka; tudi bi zvabi! korenine preglo- 1 ' ' '"lj0. -<af bi iinelo za pcznojše usp^vanje drev- ,)osleuice. •r?_v.» _&*_**-»> Starost drevesa. *)Wf Saitnie sadoegi drevja Eno najvažnejših opravil v sadonosniku je sajenje sadnega drevja. Ker se pri tem posiu vrše česlo napake, ki jih poznejc ni mogoče več izbrisati in katere nevešči sadjerejci pripisujejo prav radi dnvesiiičarjem na rovaš, podajem glede sajenja naslediija navodila. Kaka naj bo jama? Jame za sadno drevje naj se izkopajo nekoliko časa pred sajtnjem, najbolje že v rani jcseni, da se zemlja do časa sajcnja prezrači. S tem pa še ni rečeno, da bi morali čakati s sajenjem drevja do pomladi, kajti jesensko sajenje je vsekakor bolj.še od pomladanskega. Glede širokosti jam se držimo pravila, da je jama tem boljša, čiin širša je. Zatorej tudi 'A metre široka jama ne bo preširoka in le v posebno dobri zemlji se lahko zadovoijimo z jamo od 1.50 m širokosli v kvadratu. Z ozirom na globočino se ravnajmo po kakovosti spodnjih zemeljskih plastL Ako naletimo že v globofcini pol metra-na pusto, skalnato ali kameniio spodnjo plas!, ne bonio dalje kopali, ker bi s tem skušali spraviti drevesne korenine na unieten način v nerodovitne spodnje plasti, kjer bi ne našle dovolj hrane in bi dresvo začelo hirati. Kot pravilo torej velja, da se skalnatih tal naj ne doliftamo, ako hoeemo omogočeti uspešen raz ¦voj posejanega drevja. V slučajih, ko imamo opraviti z Tieugodnimi spodnjimi plastmi zemlje, se poslužimo bolje sajenia na griftke ali navožene kupe. Takšni kupi morajo biti kolikor mogoče široki in naj imajo kolikor mogoče poševne stene. Navadno se kopajo okrogle jame, akoravno tudi četvcrooglate jarae niso napačne. Ako računamo širokost jame v j)remerti, so štirioglate jame celo boljše, ker Nekaj o kolu. Visokodebelna iii polvisokodebclria drevesa potrebujejo v prvih letih po sanjenju oporb ali kola. Mogočc pa je vzgojili drevje tudi brez kola in to v legali, ki so zavarovane proti vefrovom. Kol je zabiti v jamo pred sajenjem in sicer tako, da pride s spodnjim delom v trdo neprekopano zemljo, k»?r le na ta način more nuditi zanesljivo oporo. Da mu podelimo večjo stalnost in pokončno lego, pribijemo na spotinjem koncu kola, kjer se dotika trdih ial preči.o latico, ki varuje obenem tudi pred zlobnim izruvanjem kola iz zemlje. Ako bi kol ' postavljali še le po sajenju v zcmljo, bi se lahko pripetilo, da ne bi ustrezal svojcmu namtnu kot opora drevesu, aropak bi sam potreboval oporo od drevesa, kar neredkokrat opažamo v zanemarjenih sadovnjakih. Tudi bi se lahko pripelilo, da bi pri postavljanju kola poškodovali drevesne korenine. Da obvarujemo kol pred Irohncnjcm, ga je treba prepojiti s sredstvom, ki ga napravi trpežnega. Za surovo kolje se priporoča 5 odstot. raztopinamoflre bakrene galice (Kupfervilriol), v kaleri ga namr.kamo tako doigo, da je skozi in skozi prepojeno. To se je zgcdilo tedaj, ko se pokažejo zekni znaki na gornjem, tanšem koncu koia. Za suho kolje pa vzamemo lesni izvleček ali ckstrakt. (Tecr) ali karbolinej, ki ga segrejemo in z \Te!o tekočino kolje ,.u,.ro namaženiO. Kol naj ne sega v drevesno krono, ker bi se lahko ob njem obdrgnile in poškodovale veje v vetrovnein vremenu. Vsajeno drcvje se privcže na rahlo h kolu in sicer za to, da pri poznejšem sesedanju zemlje ne obvisi na njern. šele za kakega pol leta, ko se je zemlja že dovolj vsedla, se vezi obno\i in drevo na kol trdneje priveže. Še nekaj o drevesni jami. Ncposredno pred sajenjem se jame lako daleč za- ' sujejo, da lahko sadimo drevesa ter se pri tem ne bo- i jimo, da bi prišla pregloboko v zemijo. Drevo sme priti v zemljo tako daleč, da je površina zemlje v enaki višini s tistim delom debla'/kjer se začdijajo koreninc. Račimati pa je, da se zcmlja po sajeuju vsede za 15 do 20 odslotkov. To sesedauje se ublaži nekoliko s tem, da zemljo pri sajenju potlačimo z noganii. V tem slučaju je polrebno vsaditi drevo tako globoko, oz. visoko, da pride najspodnji del debla 8—12 cm nad zemeljsko površmo. Ako tega pravila ne bi vpoštevali bi se zgodilo, da bi vsadili drevo prcgloboko, kar t»i imelo posledico, da bi drevo trpelo na pomanjkanju poirebnega zraka. Dno jame, kamor se postavi drevesce s svojirai koreninajmi, aaj ne bo jainasto, temveč nckoliko vzbočeno. Ta oboka omogoči, da se korcrme lažje porazdele in spravijo v zaželjeno lego. Drevo, katerega mislimo presaditi v sadovnjak, najj ne bo starejše od 5 Iet in njegovo deblo naj ne meri črcz sredo manj l.akor 8 cm v obscgu. Naše na-ielo bodi: boljše je vsaditi eno čvrsto drevo, nego desel slabičev. Način sajcnja. Ko smo prikrajšali predolge in odrezali vse poškodovane korenine, se postavi drevesce na nasipano zemljo v janii. Na nasirpanem kupčcku porazdeiimo koreninc v obliki kroga tako, da segajo nekoliko poševno x zemljo. Sajenjc opravljajo dve do tri osebe. Prva oseba, ki drevo sadi, se postavi v ali poleg jame in poi*azdeli z rokami koreninc, med tem ko druga dobavlja z lopato potrebno zemljo ali kompost. Najboljša zemlja, ki smo jo pri izkopavanju janie zložili posebej, se pomcSa s komposlom in porabi pri zasipovanju in zatlačenju korenin. Oseba, ki drevo sadi, mora paziti na to, da ne oslanejo nobeni prazni prostori med posamcznimi korcninami. To dosežeino najbolje s tlačenjeiu zemlje, med korenine z rokami, ne pe. s stresanjem ali prizdigovanjeni drevesa. S poslednjim ravnanjem bi spravili korenine v nepravo lego okrog debla ter povzročili, da bi se ali združile ali zasukale. Ko so vse korenine pokrite približno za dian na debelo z zemljo, potlačimo vso zemljo s stopalom noge v krogu okoli debla. S Uačcnjem začncmo ob robu jame. Ce imamo na razpolago kaj gnoja, potrosimo istcga in jaino do vrha zadelamo. Pri pomladanskem sajenju pa lahko zalivanje izostane. Z zalivanjem namreč dosežemo, da se zemlja in korenine bolje vlcžejo in prinjejo. Gnoj pa, ki smo ga potrosili nad koreninamš v jamo, ne daje koreninam samo dobre^brane, ampak jih varuje tudi pred hudim mrazom, poleli pa pred izsu.šcnjem. Pripomnim, da je rezati korenine z ostrim nožena ali škarjami in sicer poševno obspodnji strani. S tem omogočimo, da rane prej zacelijo in da v bližini ran poženejo nove korenine. če bi pa rezali korenine pože^no od gornje štrani ali s topim orodjem, bi rane nc mogle tako hitro zaceliti, ter bi korenine lahko na rezni ploskvi začele trohneti. Pri rezanju korenin moramo odstraniti le poškodova-ie korenine in prikrajšati' samo konce drobnib koreninit. Vsako drugo rezanje je škodljivo, kajli čim manj zdravih korenin odstranimo, tem večji uspeh bomo imeli pri sajenju. Gredico okoli drcvesa moramo napravili koritasto, da vlaga od drcvesa ne odteka, kar je posebne važnosti v suhih Irtinah. V takšnih letiriah je potrebno na novo vsajeiia drevesa večkrat zalivati, in drevesni kolobar od časa do časa okupati. ¦ Vekoslav Šlampar, ekononi, Ptuj.