fcklj* fi«k ¿sarasas iS pr»iniküT. t^d daily . _ u Sunday» MW» HolktofS. PROSVETA .yïaexxel litte j« 16.00 M CkloMo. glasilo slovenske narodne podporne jednote i-T^^M^jr:.^ CHICAGO, ILL.. POQUER, 26. OKTOBRA ((KT. M), 1936 Uradniški la uprarntškt prostori: 0M7 8. Lawadala Àn Off Im of Publications 0007 South Lawndala An, T.lapbona, Rockwall 4004 Subscription 0* 00 Ysarly STKV.—NUMBER 211 Accopuno for mailing at apecial rate of poatagc provided fur^ln aacUoa 1108, Act of Oct. 3, 1017. authorUed on Juna 11. 1»»» "--------------- - _ —---------—^ ' f 1-1 ------. "—?■■ ----;.--—r~" * ----— --'-------------w1 ortugalski fašisti začeli vojno s Španijo; Rusija je I poslala 28 ladij z municijo Mussolini in Hitler sodelu-■ jeta pri blokadi Faiiitične bombe dežujejo na Madrid in na ladje , na morju ZADNJE VESTI GIBRALTAR, 25. okt,—Dve jdlijaittki letali sta napadli dve v bližini Barcelone. Ladji w užgali. Domneva se, da |U bila ruska parnika. LONDON, 25. okt.—Iz Cari-irada je prišla vest, da je iz Ofe* odplulo 28 sovjetskih parčkov naloženih z orožjem in tfrelivom proti iŠpaniji. Angleška vlada je včeraj ob-iuila Italijo in sovjete, da podi-'tjijo municijo in druge stvari v Španijo. MADRID, 25. okt.—-Fafiistič-4 upadi na Madrid ao danea prenehali, toda sovražna letala a k vrt krat pokazala nad me- MR. Lizbona, Portugalska, 24. okt. - Portugalska vlada je danes ;nanila, da je pretrgala di-piomatične vezi s špansko vlado v Madridu in odredila špan-ietnu poslaniku, naj zapusti Limbono. Skrbnik portugalskih iniov v Alicarrtir ^^I^TJ^ftffr uj «e vrne doinov. London, 24. okt. — Portugalcu bojna ladja Ciudad de Ma-oo je danea streljala na ¿paniki parnik v luki Bati španske Gvineje in ga potopila. Portu Stavka avtnih delavcev v Kenoshi Domače vesti Milwauške veste Milwaukee. — Peti nd vaj set-letnico poroke sta praznovala John in Ana Bačun v West Al-isu ob obili udeležbi sorodni-tov in znancev. — Družina John Zainer (Cajnar) je dobila dvojčke, fanta in deklico. — Gostil- Odslovitve unionistov povzročile konflikt Kenosha, Wis., 24. okt.-^L I. Čase Co. je ustavila obrat v treh tukajšnjih tovarnah po izbruhu "sedeče" stavke članov Mednarodne unije avtomobilskih delavcev. Družba je odpustila 500 delavcev, ki so prišli v tovarno, a niso hoteli delati. Samo delovodja in pisarniški delavci so ostali pri delu. Več ko dva tisoč delavcev je prizadetih zaradi ustavitve obrata v treh tovarnah. Uradniki unije, ki je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo, so izjavili, da niso oklicali stavke in da imajo zaprisežene izjave delavcev^, katere je kompanija to zaradi uuijskih ničarju Fr. Korpniku je bila od-, J41 . . vzeta licenca na obtožbo, da je prodajala v Londonu, toda Lloy-točil žganje Po določeni uri. dovf družba je ugotovila, da je Korpnik so je pritožil. - Rojak V Lovro Kale se je peljal z avtom ^ I,!* * "T L* na "sveži zrak" v Cudahy, med Me taklh «»varovalnih polic. potjo ae mu je pa avto prevrnil Nadaljnji dokaz, da je nova | jaVek in močno razbil, dočim vojna v Evropi na vidiku, je uk-Kalc k sreči dobil le nekaj «Ua angleSke admiralitete, ki je pozvala vse mornariške častnike, ki so poslani v pokoj, ko dosežejo starost 40 let, naj ostanejo v službi. Doslej je admira-I i teta urgirala častnike, naj se umaknejo mogoče. aktivnosti. Franci« Michael, organizator mednarodne unije, je dejal, da bo obrat počival v vseh tovarnah, dokler ne bo kompanija pristala na kolektivna pogajanja z * *> tudi streljali na suho reprezentanti unije "^lavci h povzročili veliko paniko med nw0 zahtevah zv,*anja mezde to 4omačini v Bati. je praak na glavi. — Por6čila sta se Stanley L. Verdev in Cecilija Markovič, ki se nastanita v Chi-cagu. — V Sheboyganu je umr-a 52-letna Mary Golob. V Ameriki je bivala 27 let in tu zapušča moža Johna Goloba, bivšega gostilničarja v Port Washingtons Wis. Mlad fant izginil Cleveland. — Frank Urh, star 18 let, je pred enim tednom izginil in njegova mati Karolina Jrh, se boji, da je morda izvršil samomor v jezeru. Fantov oče je utonil v jezeru 28. septembra t. 1. in sin je nekomu rekel, da pojde tudi on v vodo. Pole fja ga doslej zaman išče. Obisk Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je zadnji petek obiskala Elizabeth Fortuna iz Parisa, IU. Rim. 24. okt.—Italija in Nem-Sj« »ta se dogovorili, da bosta ■adelovali s fašistično Portugalko pri blokadi vseh španskih pktanisč, ki so še pod kontrolo fcnske socialistične vlade. Vsi Jki in drugi parniki, ki se pri-®kjo španskemu obrežju, bo-^ potopljeni. Cim španski fa-«tični diktator Franco osvoji «Jrid, Imdo Italija, Nemčija in Portugalska priznale njegovo J*do kot "edino legalno vlado ^mje" in mu bodo pomogle z da ¿¡m J)rej zatre vsako »vuarsko gibanje j>o vsej Spanji. Udon, 24. okt. — Sovjetska »nija j,, včeraj formalno infor-'a "'^narodni odbor za ne-l^vanje v španski civilni *0jni- dit J«' nevtralnostni dogo-v«e več in da bo odslej P*»1» španski levičarski vla-[• * vnem bojnim materialom. Nilska nou, katero je sovjet- * I*»»lanik v Undonu Majski C" 0(,lM,riJ. Klasi, da je bil [ti 'i'r U npvme**vanje v &pa-G ,' Mya začetka le pretve-I ** ' n fašistične upornike z [^"dernejšimi sredstvi voj-^ a"Ja, dotim so si ostale dr- • " z>,'z"u' roke in mirno gle-1 >p Kodi na Španskem. J" dovolj te tragiko-zdaj.ai jemljejo ena-'la z vsemi svojimi žagajo levičarski vla-J«. kakor si tri fašiatič-' Jemljejo pravico, da ,m*Kajo španskim faši- Ki ne skrajšanja delovnih ur, tem več samo priznanje unije, toda družba je takoj odpustila vodil ne unioniste," je rekel Michael. "Mi hočemo pojasnilo glede teh odslovitev in dokler ga ne dobimo, bodo stroji v tovarnah počivali. Vsi odpuščeni delavci morajo biti uposleni." H. H. Biggert, podpredsednik kompanije, ni hotel podati nobe ne izjave o situaciji. Francoski fašisti kupujejo orožje v Ameriki Pariz, 24. okt.—"Populaire", glasilo socialistične stranke, je objavilo vest, da so francoski fašisti dobili večje število strojnic iz Amerike, katere bodo rabili v civilni vojni, na katero se že dolgo časa pripravljajo. List dalje piše, da faAisti prejemajo plinske bombe iz Nemčije. Ognjeni križ, fašiatična organizacija, je bila nedavno razpuAče-na, nakar ao fašisti ustanovU socialno stranko, kateri načelu je polkovnik Francois de la Roc que.___ Jugoslovanski premier obišče Ataturka Belgrad, 24. okt.—Jugoslovan ski ministrski predsednik Milan Stojadinovič v kratkem odpotu je v Ankaro, glavno mesto tur ške republike, na obisk k turške mu predsedniku Kemalu Ata turku. Kaj Je namen tega ohis ka, še ni snano. Tajala burna raz-i noti na popoldan-rslniwtnega odbora, bili navzoči zastop-. nakar je sovjetski i^i zapustil sejo. Sovjetski sodnik ob-toben umora in poiigo Moskva, 24. okt. — Sodnik Demidoff je obtožen požiga in umora, ker je podtaknil ogenj v sodnem poslopju ln je požar uničil poslopje in evidenco o nje-•m nadaljevsls do 1 govih slepsrijsh. V ognju je r. Imenovan je bil zgorela tudi hišnica in zato j* r,J«J*tih, ki ima da- bil sodnik obtožen tudi umora proceduro za pri- Sodnik je član komunistične u» ¿ ■ uta*.) stranke. _ _______ Evropa v nevarnosti nove vojne Zavarovalnica odklonila protekcijo posestnikom London. 24. okt. — Bojazen, da bo vojna v Evropi izbruhnila v prihodnjih dvanajstih mesecih, kaže odlok IJoydove zavarovalne druibe, da ne bo izdajala zavarovalnih polic posestnikom glede kritje škode, ki jo povzroči zunanji sovražnik. V zadnjih letih so posestniki lahko zavarovali svoja zemljišča in hiše. Na vlakih $48» ocenjene vrednosti ko plačevali 12 centov zavarovalni drutbi. Te vrste zavarovalnina se je zlasti NOV DOGOVOR MED MUSS0UN1-JEH IN HITLERJEM Ustanovitev skupnega ekonomskega sveta ENOTNA ZUNANJA POLITIKA Berlin. 24. okt. — Italij*naki ln nemški državniki so končali razgovore glede skupne politike, ki jo bodo izvajali pri reAe-vanju evropakih problemov, nakar ao ae s posebnim vlakom odpeljali v Berchtesgaden, kjer ao predložili vsebino dogovora Hitlerju, ki se tam mudi na počitnicah. Pred odhodom ao slovesno izjavili, da dogovor ni pogodba in obenem priznali, da sta Italija ln Nemčija v enotni fronti in da bosta zasledovali enake cilje, ko bodo prišla vprašanja, tikajoča se obeh driav, na razpravo. Italijani so naznanili, da bosta objavljeni dve izjavi. Prva bo vsebovala podrobnosti bodoče Mekord vlaka: Chica-go-Denver v 12 urah Nenver, Colo., 24. okt.—Novi motorni vlak "Denver Zephyr" Burlington linije, ki je včeraj prvič vozil iz Chicaga v Denver, italijanako-nemške politike, dru v i>okoj kakor hitro KH |)tt bo očrtala, kako bosta obe 'državi skupno nastopali. Nemčija je dobila zagotovilo, da jo bo Italija podpirala v poskusih, ki naj bi prisilili Francijo na odločitev, ali aprejme garancijo varnoati, ki bo uključena v novi lokarnskl pogodbi, ali varnost, ki je zajamčena v paktu vsa jem ne vojaško pomoči, katere ga je sklenila a Sovjetsko unijo. General Goertng, nacijaki e-konomski diktator in minister Agrigcuto, Italija, 24. -okt — n^utva, Je v razgovtfrti s gro-Petdeset malih ognjenikov je If()m Pianom, italijanskim zuna nenadoma začelo bruhati lavo. njj|n miniatrom, naglasil potre Hudi vulkanski izbruhi v Siciliji Velika panika med pre* bivalci kar je povzročilo veliko paniko med prebivalstvom, dasi je škoda malenkostna, ker je vsa okolica neobdelana in zapuščena. Praznoverni Italijani pravijo, da prebivalci mest, ki so jih vulkanski iebruhi zagrabil pred več tiaoč leti, prihajajo nazaj ponoči in prirerajo plese in druge zabave. Vsi ognjeniki, ki so nenadoma oživeli, so bili mirni zadnja leta. Znanstveniki trdijo, da je zbi- je dosegel svetovni rekord brzine na železnici. Vlak je prevo- ! r^je"plinov pod površjem zem dLa,j*v^¿ez štiri j jje povxroéilo eksplozije, ko so ......' se plini vneli. Globočina ognje- zil 1017 milj države v 12 urah in 12 minutah ali povprečno 83.4 milj v uri. Vlak je zapustil postajo Union Chicagu ob osmih zjutraj In dospel v Denver zvečer 12 minut čez osem. V vlaku je bilo 120 čikaških Železniških uradnikov, bankirjev in drugih podjetnikov. Ustavil se ni nikjer. Eksplozija ubila 24 francoskih delavcev nikov je le nekaj čevljev, toda po bruhanju lave so se pojavile na |K>vršju zemlje dolge razpoke. Michiganski senator James Couzens umrl Detroit, Mich., 24. okt.-«e-nator James Couzens Je včeraj umrl po operaciji na ledvicah. Star Je bil 64 l«-t. Couzens je Rouen, Francija. 24. okt.—24 bil neodvisni republikanec, ki je delavcev je izgubilo življenje, štirje pa so bili ranjeni, v eksploziji, ki se je pripetila v nekem kamnolomu v bližini mesta Cauvicourt. v senatu sodeloval z novim Mdealom" in pred nekaj tedni je izjavil, da bo volil Rooaevelta. Njegov sin Frank Couzens Je župan Detroits. ■»wnu l»o nemške ekspanzije prot vzhodu. Slednji je dejal, da se Italija ne bo upirala taki eks panziji pod pogojem, da Av atrija ne bo prizadeta v tem gi benju. Berlin, 24. okt. — Iteprezen tantje Nemčije in Italije ao sklenili dogovor, ki določa for miranje skupnega ekonomskega sveta, da se pospeši sodelovanje med ema državama in odpravijo potožkoče, ki izvirajo iz de» valuacije italijanske lire. Na konferenci med grofom Cianom, italijanskim zunanjim miniatrom In Konstantinom von Neu-rathom, nemškim zunanjim ministrom, Je prišlo tudi do sporazuma glede Avatrijs. Slednji je zagotovil italijanskega ministra, da s« Nemčija ne bo vmešavala v avstrijske politične zadeve, Ciano pa je obljubil, da In> fašistična vlada prenehala s a-gitacijo v prilog rsatavriranja habsburške dinastije v Avstriji. Drugi problemi — vprašanje novega lokarnskega pakta, uda-I ožite v Italije v nacijaki kampanji proti komunizmu In aodelo-vanje Nemčije na konferenci (Dalja na 3. ■tr.nl.) Belgijski fašisti ro-počejo z ofenzivo Zapretili so s pohodom v glavno mesto • Bruselj, Belgija, 24. okt,— Belgijski rekaisti (fašisti) so naznanili, da bodo mobilizirali svoje priataše v predmestjih j n organizirali pohod v Bruselj, da tako strmoglavijo vlado premler-ja Paula Van Zeelanda, "ki je prežeta s korupcijo." Zeeland je nedavno uveljavil odredbo, ki prepoveduje fašistične demonstracije. Fašisti ao izjavili, da bodo mobilizirali svoje sile na privatni lastnini, da tako preprečijo vladno intervencijo, nakar je premier razglasil po rsdiu, da bo oklical obsedno stanje. latočas* no so voditelji socialistične stranke namenili* da bodo s silo preprečili fašistični pohod. Premier Je v svojem govt»ru dejal, da ne bo toleriral fašistič nih aktivnosti, ki ogražajo notranji mir sedaj, ko je njegova vlada začela isvajatl novo zuna njo politiko. Vae stranke ae morajo zavedati resnosti situa cije, zato ne bo dovolil nobenih političnih demonstracij. Vlada je bila informirana, da Je Leon Dearollo, vodja bolglj skih fašistov, nedavno obiakal Berlin, kjer Je konferiral z vo dilnimi naolji. Socialisti pravi jo, da je v Berlinu laka! finanč no pomoč za avoje aktlvnoatl i Belgiji, kar pa Degrelle zanika Izjavil Je, da Je bil njegov oblak Berlina osebnega značaja, ne političnega. Premierju Francije grozijo s tožbami Razkol ograža Blumovo vlado Pariz, 24. okt.—Premier I terjala od vlade FRANCIJA BO PRIHODNJE FAŠISTIČNO BOJ I SC E? Fašisti že rekrutirajo svoje sile med francoskimi Maročani . POSNEMATI MISLI-JO FRANCA Washington. — (FP) — Ali postane Francija druga Spani« i a T Kadi bojne sreče fašistov v Ipaniji poataja to s vaaklnv dnem bolj akutno vprašanja, katero ae ne tiče le Francije, marveč vseh tako zvanih demokratičnih dežel. Temu vprašanju, oilroma pripravam francoskih in mednarodnih faAistov za civilno vojno v Franciji je posvetil londonski Tednik (The Week), ki velja za eno najbolje Informiranih privatnih publikacij v Evropi. Ta buletln pravi, da viaoki francoski armadni oficirji že pripravljajo teren za aličen puč kakor ga je v Španiji izvedla vojaška fašiatična kamarila. V francoskem Maroku da že zbirajo maroške čete za ls)j proti BI umov i vladi ljudske fronte. "Francoski oficirji v Maroku odprto govore, da nameravajo poanomati generala Franca," pravi ta publikacija, "Dogaja ae celo v tej koloniji, da francoaki oficirji in lokalni voditelji ognjenega križa (francoaki fašisti) odprto pozdravljajo naclj-ske agente s Hitlerjevim pozdravom (Hull Hitler.) Ognjeni I križ, ki je v Franciji Ilegalen, Je fc» dobU kontrolo nad veo maroško policijo In nad vsem, kar to pomeni. Maroško prebivalstvo žlvotsri v napol gladu in valed tega se ga lahko pridobi s majhnim denarjem. Denar prihaja v kolonijo od francoakih, nemških in italijanskih interesov. Poročila govore, da ao nekateri vplivni glavarji že na njih (fašistični) atrani," Tednik vseeno ne verjame popolnoma tem vestem. "Naš lasten vtis je, da ao trditve glede obsežnosti nacijske kontrole in kontrole Ognjenuga križa nad zamorskim prebivalstvom zelo pretirane," pravi publikacije. "Po naših informacijah Je ta kontrola dvomljiva, toda narašča." Koliko bodo te fašiatične priprave v španskem Maroku u-spešne in načrt izvedljiv, je odvisno «si končnega uspeha ali poraza fašistov v Španiji, pravi Tednik. "Nacijaki agentje v Maroku vseeno pravijo, da j« po mnenju nemške vrhovne komande paraliziranje francoskih kolonijalnlh sil — s pomočjo odškodnino, vrnitev denarja.-............................. onim, ki aii bili oeleparjenl, ko francoskih oficirjev — prav ta- ao kupili vladne obveznice v času, ko ao ae vršila tajna (siga-janja o devaluaciji franka. Blumova vlada je razburjena in nervoznost je še |H»večala ne ko velike važnosti, kakor pa če lil dobili na atlantski obali nova o|s*rišča za aeroplane ill subma-ririke. Prav tako velikega pomenu je y.a Nemčijo tudi i*|sslri- varnost razkola v ljudski fronti. '»J«mije Anglije Iz Portugalske, Na shodu stranke socialnih ra- d i kale« v v Biarritzu Je več govornikov pri|siročalo prelom z Blumovo vlado. Edouard Dala* dier, miniater obrambe Iii v«*Jja socialnih radikale«V, je a|>eliral na svoje prista*««, naj ne sprej katero m«h1h J poduku jejo nacljl.' V zvezi s lem vprašanjem iMMiajs tudi bolj lil bolj jasno to. da IshIo kolonij« pont «le fašistična torišča za rekrutiranje napol barbamkega vojaštva za boj proti delavstvu in dfinokrs- mtjo Bobsuags zaključka, ki t>i tičnim elementom v lastnih de-ogražal vlado ljudske fronte. Nova nemška bojna ladja, ki je bils nedasm» »putčena % morje % Wllh*l»»ha%«nu. Nadja Iti letalci med španskimi uporniki Nort* is h, Anglija, 21. okt. -John Wilson, angleški dijak in I letalne, ki m* je pravkar vrnil s fronte v Španiji, kjer •»' Je Iwirll! , oa strani miidridake vlad««, je dejal, da oacijski letalci, ki «o v službi špaimkih fašistov, niti ne skrivajo znakov svastike (tali lanski I« talci kakor nemški no-I sij«» uniforme av«ije (leitete, Je r« kel Wilson. Hk«»ro vsa letala ( »lanskih relíele v »o bila izdelana ' v Italiji in Nemčiji. Brez Maročanov In tujake bi g« lierai Kratico ne bil nikdar izvesti ustnega Španiji. žela 11 l«*gijt mog*-puča i o /daj ga nameravalo posnemati tudi francoski fašisti za p«,t la« itev celo bu rž važne demokrat i j** v Franciji. Noben «»ga dvoma tudi ni, «la is» v slučaju potrel*' Mussolini rabil v sličn« s vrbe tudi lesljarmljene Al»e aim*, lo prav iz tega raaloga bi rit'1 prišel do kolonij tudi II t-ler. Kakor izgleila, inmIo zaostala kolonijama ljudstva zadnja straža svojih izkoriščevalcev — imperializma lil sv«»tovnega fašizma w PlOltttl — ¡V PROSVETA THF BN LICIITENMENT SLABIMI IN LASTNINA »LOVBNMf MABOONS PQOPORNI «MOT« Orna af («J hMWmS b/ S Narodu Im : m Urvlfu 4 rt... (la.aa Chimmml M Im*» HM M M*. MM M M Ste. HAS M MU» lata. M CSI—» M C Mar* M-M M MM UM. Il» M »al ■• ImmmM« SMMffcliM Ml rmli M M »ar rmr, ChUmg» farafca tmmuim M-M par »aar. I far Ua Ualt-4 Stota» (HMl (M mi ci«*» rii m» 41 Mtftnta* AI««tWM mu» aa — raam.nL MMmrr%ti a* MUMMb »•SMI. An4 »M*l»rito4 MtMla. »II) (Ml M NMNi t"*" »«mS m aterW. M n*M «Ur rW I».......I M Mtf ........aa4 iSanl Naafe* m «m. Mr Hm «tik • Um i'ROH V ET A HI14I Sa. Lt.iItU Ara.. CMa*«a. M CM «KM or TBS rSOBKATVO racss Datum « <*la|»ju. m pr.mrr (Bapt, 10. ItM). pola* «•!«• Iimm m ita.krvu pomtnl, M «mm i« • tMi a» MlalML rawurKa J« prarvtoaa«. Ii M wa HS M i —a—ai. na m ■■■■■■Km n afmU i"^"" Borba v Minnesoti Politični položaj v državi Minneaoti je že več tet svojevrsten, v sedanji volilni kampanji Je pa ta svojevrataost na višku. 2e nekaj let je v Minnesoti na krmilu Parmer-Labor party, stranka naprednih delavcev in farmarji v; katero vodijo sinovi '¿vedskih in danskih Iml-grantov; Odkar se Je Havila ta stranka, Je socialistično gibanje v Minnesoti omrtvelo; to je razumljivo, kajti farmarsko-delavska stran-ka ima zlasti v zadnjih letih brez malega socialističen program. Načelo te stranke Je "produkcija za porabo, ne za profit", kar je socialistično načelo. Farmarsko-delavska stranka v Minneaoti kontrolira državo in letos upa dobiti večjo zastopstvo v kongresu. Ker ae je izrekla za novi "deal" In Roosevelta, ima na svoji strani no-vodealske demokrate, tako da so na nasprotni •Irani le najreakcionarnojii republikanci. Važnejši demokratski kandidatje so odstopili In s tem je zmaga farmar-iaboritov zagotovljena. Farmarsko-delavski kandidat za governerja jc sedanji senator Benson, za senatorja pa znani kongresnik Lundeen, zelo napreden mož, čigar načrt socialne zatčit? v zadnjem kongresu so odobrile vse radikalne manjšine v Združenih državah. Republikanski burbonci v Minnesoti vodijo strahovito borbo proti listi farmer-laboritov. Burbonski kandidat za governerja Neifton je šel že tako dalei, da je v jaVnsm volilnem govoru zagrozil z organiziranim nasiljem, če bo njegov nasprotnik Benson izvoljen. Rekel je, da bodo potrebni "vigilant!" (privatne oborožene tolpe). Boj za governersko čast se najbolj suče okoli davkov. Benson pravi, da je Jeklarski trust, ki kontrolira bogata plastišča železne rude v Minneaoti, ogoljufal državo za milijone dolarjev samo na davkih, dočim Nelson grozi, da visoki davki ml zemlje, v katari je ruda. lahko ubijejo rudnike. Stara taktika kapitalistov je že, da presele svoje tovarne v drugo mesto ali drugo državo, kadar hočejo uiti davkom ali močni delavski uniji. iNa primer tekstilni in zadnje čase jeklarski magnatje sa bolj in bolj sele z vzhoda na jug, kjer ao Ae "ubogljivi" delavci in državno uprava so ¿e nuj reakcionarne JAe v Uniji. S tovarnami torej Ae gre, da jih lahko pre-naAajo )N> Ameriki kakor mačka mladiča, no gre pa ta trik z — rudniki. Ležišča rude ali premoga morajo oitatl tam, kjer so in vsaka grožnja mugnatov, da zbeže na primer iz Minnesota, bi bila nesmiselna; to ae pravi, magnatje lahko gredo tudi nu luno, če hočejo, ampak ruda ostane. To je naturnu ugodnost na strani farmar-sko-delavske stranke v Minneaoti. Poleg železne rude Je Minnesota bogata na farmah in gozdovih — »pet dvoje kapitalov, ki ne moreta nikamor ubežati. Mlnnosotski kapital ostane v Minnesoti ne glede na to, če vladajo v Min-infcot! kapitalisti ali farmarji In delavci. In mlnnesrttakl farma.'JI pa delavci so se toll-ko zdramili, da hočejo na svojem sami vladati, bankirji iz Wull street« se pa lahko poslove od Minnesote, če Jim nI prav. Mislimo, da k» ni zavednega delavca v Ameriki, ki ne bi želel farmerlaborltom v Minnesoti čim popolnejle zmage. ^ --- Kam plove Anglija? Zakaj ne je angleška vlada pred enim letom tako krepko potegovala za nahkrlje proti Italiji In zakaj Jih Je nekaj mesecev kasneje prva opustila? Zakaj se angleška vlada danes navdušuje za oboroževanje a taktov» energij«, da Jo celo potegnila delavsko stranko za seboj? Odgovor ni« I o vpraAanje je morda v poročilu iz Ixmdona o veliki aktivnosti "Grupe «i novo Imperialno politiko". Ta skupina Je pred dvema letoma Atels komaj pet konservativnih parlarnentnrcv, danes pa Aleje ftf> jh> ilancev in več tisoč pristsVe\, ki ao večinoma mladi ljudje. Vt dttelji te gruj»e pravijo, da nočejo imeti nič skupnega a fasiati, toda njihova "nova imperialni politika** mora biti strogo nacionalistična in omamljena od ostale K v rope. Močna vlada — ne faAistična! — ki bo lahko vsaki tuji vladi povedala v obraz, kaj mlati o njej! Močna Anglija, ki se ne ho hala nikogar! Proč g Ligo m«rodov! — Grupa teh "močnJako\" ne hvali, da Je pri-silila vlado na revizijo njene ptditike napram Italiji in l.igi narodov in pridobil« jo Je za prngiam -iilsirof »nja fn izolacije Wbetneat? Gl*savi iz oasefcip Z agitacije In « Hermlnic, Pa- — Ali ao delavskim listom potrebni zastopni-ki? Na podlagi svojih, že skoraj Štiriletnih skušenj kot poto- grozotah niso nič pretirane. Navedel je par slučajev. Ko ao avstrijski vojski prodirali v'Srbijo, so dobili navodilo, da morajo pred tednoiaiOni), obratuje- bomo dobili vlado v svoje roke, ~ ja drstms po pet dni t vfado pa podftaviii vso indus-JeMarfia 0. Steettll-. ttflb, da bt» staž«a vsemu Ijud-ijeV*W paro, jeklar-1 itvu, da nvWm sedaj, ko služi PONPRUEK, 26 OKTO! dl'WfcUj ds knjige in povesti o vojni» na Wheeling1 St«el V YorlWrflln «bali skupil* togetinov. kel in je bilo treba k počitku. Drugo jutro »va odfiia z Mle-kušem na farme. Naročnino na Proaveto sta ponovila mr, in Guzel, na novo pa ao ae namočili je sedem naročnikov na Prosve-to, od teh pet nOvih. Uspeh je bil torej zadovoljiv. Pvsnočiti aem moral Ae en večer pri Mle-kiltevih, ker gre bus iz Avelle v Pittsburgh samo tjutraj, žetrt do sedmih. Mrs. Mleku* mi je pripravila zajtrk, čeprav proti moji volji. Je jako prijazna žena In hči Bregarja, ki tudi stanuje v Isti hiši. Nekdaj je bil aktiven v soc. gibanju In upam, da bo še pomagal, kadar pridemo zoppt v tir. V Avclli ni veliko Slovencev, zdaj samo okrog 16 družin, morda nekaj več. Imajo pa svoj dom, na katerega ao lahko ponosni, Sta! je 22 tisoč. Zadnje leto so ga opremili še s parno gorkoto. Včasih je bilo v tej naaelbini veliko Slovencev, ampak radi brezdelja so se razlli na vse vetrove. Vendar je zadosti rojakov ostalo tamkaj, da vzdržujejo dom v dobrem stanju. Tudi večinoma vsi imajo svoje domove. Anton Zornlk. In to početje ni fašistično' vpjni zastopnik odgovarjam na pomoriti vse, kar je živega v to vprašanje, da so potrebni. Po- vaaki vaai, kjer bi nanje strelja-U*bni ao daaes Ae bolj ko kdaj. H ali pa prebivalstvo kazalo svo-Bn vzrok Je ta, da starejši je sovrattvo do avatrijake vojaki večinoma ne* dbrladrfjo ake. VilM! Je, ko je vfcjsk P<*«&j tteškega jezika tako dobro, da nil otroka za vrat iz naročja ma-b£čitali in razumeli iste Ifcte, to te*e, »a j prvo posekal mater s je angleške dnevnikituHror jih sabljo, potem pa fte otrdkd. Mle-čitajo njih Otroci. Lahko je V kušu se je toliko pristudilo, da njih tudi kaj v prilog delavstvu, je Obrnil svojega konja in odšel toda ne bodo dobili Iz njih toli-t proč kljub temu, da je Vedel, da ko, kakor če čitajo liat, to je de-1 ga oficir lahko takoj ustreli. Po-lavski list v svojem jeziku. Mla-! vedal je še več podobnih sluča-dina bi morala priznati, da njih jev o vojni podivjanosti. V tem itaršl potrebujejo tisk v svojem pripovedovanju ja čas hitro te- jeziku. Kadar starši čitajo de-.......... lavske Časopise, so otroci lahko aigurnl, da bodo ostali zvesti delavski atvari. Se nikdar ni bilo tako potrebno, da se pridobi slehernega pismenega delavca, da ae naroči na kakšen delavski list. Fašistična nevarnost preži tudi na Ameriko. Ako ameriško delsvetvo ne bo stalo na straži, se organiziralo in širilo svoj tisk, to je delavski tisk, se lahko zgodi, da Izgubimo še to demokracijo in svobodo, kar jo imamo. Ceniti in braniti jo moramo zdaj, ko jo imamo, ker potem bo prepoano. Torej rojaki, čitajte Proaveto In Prolčtarča ter tem podobno časopisje. Mi zastopniki ftmo vas pripravljeni obiskati ob vsaki priložnosti, Čeprav moramo včasih požreti kako grenko od ljudi, ki govorijo hitreje kakor pa znajo mislit!.. Ti ljudje tud! najbolj nasprotujejo potovalnim zastopnikom. Dobro je vaeeno, da ao taki ljudje dandanes 2e bolj redki. Bolj razveseljivo je, kadar človek sliši povpraševanje po jfckfeopniklh. Tako se je «godilo, da mi jc nekdo povedal, da ae je Si neki konferenci pritotevSl ro- k M. Dermota it Avelle, M, da v njih naselbino ni nobenega, da bi nabiral naročnike ta dobre liste. Namenil sem se, da grem jaz v to naselbino ob prvi priliki. Ker v to naselbino ne vosi is Pittsburgha noben vlak, bUs gre pa samo enkrat na dan in še to posno zvečer, je nastala resna ovira. Vseeno sem napravil načrt, da grem v to naselbino, ko se bom nahajal v Burgettstow-nu, ki je oddaljen 12 milj od Avelle. Tako ae je tudi zgodilo. Iz Burgettstowna me je v A-vello potegnil z avtom sin Franka Lauricha, ker so tudi od tam slabe transportne svese. Laurich je bil isti dan prišel nekoliko zgodaj z dela, ker Je imel kot rudarski zaupnik neko pritožbo za reAiti. Kmalu nato je prišel domov tudi njegov sin In tako smo se dogovorili, da me Je potegnil v A ve 11 o. Prej sum še obiskal par rojakov. V Avell smo se ustavili pri Debelakovlh, kj«r Je bil on te odšel na nočni šlht. Tam sem na-Ael tudi mrs. Cotel, katere pa nisem takoj spotnal, čeprav sem enkrat že pri njih prenočeval. To je bilo že pred več leti, ko Je Oiurlcs Novak-Bartulovič Imel močno besedo tukaj po Pennsyl-vaniji. Od tam sem se napotil k l*ouisu Mlekušu, s katerim sva znana. Povedal mi je. da ne dela še nič, odkar mu je pri delu nogo zdrobilo. Ker ae mora |m> zdravnikovem navodilu v hoji vaditi, je bil takoj* pripravljen voditi me okrog Slovencev. Takoj sva se odpravila in Ae isti večer dobila Atiri naročnike Prosveti ~ tri nove In enega starega. Tudi br. Dermota se Jo narftčil. Imel je torej prav, ko Je želel, da bi zastopnik priAel v naselbino. Tudi Proletarcu sva dobila enega novega in enega ntnrega naročnika. V neki hiši nem naletel tudi na mrs. Cokel, katera je leta 1012 služila pri podpirtanem, ko je bila žena v lailnlAnici. Cokelnovl imajo rodoviten vrt, na katerem je drev-j je so|>et pričelo odffsnjati cve-11 je, menda radi spomladanskega i vremen* Tudi tukaj je bila naročnina. Vrnila sva se zopet k Mleku* Aavim. kjer sem prenočeval. Posno v noč *mo si pripovedovali svoje doživljaje. Posebno Intere-| Kant no je bilo MlekuAevo pri po-|V^^MVH H^ 4» #vojih doživljajih y zadnji svetovai vojni. Rekel je, pa te par tednov obratovali' le depresija, ki je nastala leta • polovičnim časom. 1029, še ni ponehala, pa kljub kakor izgleda, ne bo na gla- ¿emu vidijo napredni in daleko-sovnici prostora, da se bi podpi- vidni ljudje ie drugo, M se bliža salo ime Normana Thomasa. A- z veliko naglico In bo mnogo kO to ni krivica za soc. stranko strašnejša kot je sedanja, kajti in za vse one, ki simpatirajo z vse korporacije in vsa podjetja njo, potem ne vem, kaj je krivica. Trlbfc bo dela in boja, prodno bomo prišli do pravic, za ka-ddlavce ropajo etare tere nas stranke. delajo kljub depresiji mnogo večje profits kakor so jih kdaj pri. 'Pfrav ti ogromni proflti bodo pahnili Ameriko, ako ne svet, še vstrašnejšo^dlure-• Sije. Tega* pa ne more ' rUhfte dragi pfeprdfcRi kakor tjud*t*> Delovno ljudstvo In volitve v splošnem s tem, da glasuje pri Milwaukee!, Wia.~Delavci in novembrskih volitvah za svoje kmetje! Se par dni imamo do kandidate, kateri bi tretjega novembra, ko se bodo P« ^blitvi odvzeli kor*>raci-vršile splošne volitve, pri kate- i™ Proflte ,n odpravm denar-rih bomo delavci In kmetje od- n« ipekulacije. Joe. Soor, 13. i_ - A ločili, kakšno življenje bomo ihneli prihodnja 4 leta. Ležeče pa je na nas samih, če bo dobro ali slabo. Prilik, da uvedemo Bog.t.jevi in tudi/ Cotel. Bito ^ ¡mam0 dovo|J> le jih bomo znali na dan volitev pora-tjfti sebi v prid, pa bomo Imeli karkoli boitio hoteli. Morda bo kateri Citatelj vprašal, kje pa je taka frilika, s katero si bi delovno ljudstvo uvedlo v sedanjem kapitalističnem in Izkoriščevalnem sistemu Udobno življenje, ko je v&i ekonomski aparat tako urejen, da zlahka ISkorišča in un Mu je bogatejši človek ubogega, defavd ln kmetje pa nimamo drugega kot kar krvavo zaslužimo, pa delajo z nami ko svinja z m$hom. Res jc, da delajo z nami ko svinja z mehom. Zakaj pa, dragi delavec in kmet? Zato, ker nismo še zadosti politično organizirani, kajti veliko Število je še delavcev in kmetov, ki še danes ne verjamejo v politično organizacijo, pa tavajo izven nje ln zato ne vedo kako veliko moč imajo v nji, pa pri vsakih volitvah glasujejo za svoje sovražnike In izkoriščevalce in s tem vržejo t bedo ne Naznanilo glede seje u -i samo flami 8e*>e» ampak tudi one, Brldgeport, O. — V zadnjem ki *e sedajo politične moči, mojem dopisu sem pomotoma kaifci Pri volitvah zmaga večina, poročal, da se seja tukajšnje za- rIn ta večina Je nezavedno delav-druge vrši v četrtek dne A ok- **vcv -^tero K^nje pri vsakih tobra. Zmotil sem se zato, ker Ima oktober pet četrtkov in zadružna seja se vrši vselej zadnji četrtek v mesecu, mislil pa sem, da bo, kakor navadno, tudi ta mesec četrti zadnji Četrtek v mesecu. Zato opozarjam vse Člane in simpatičarje, da se bp zadružna seja vršila v četrtek, dne 29. oktobra ln da se ni vršila 22. okt. Udeležite se vsi člani, Ostali rojaki pa se vabijo, da se pridružijo zadružnemu gibanju, kajti na ta način boste podpirali sami sebe, ne kapitaliste. Zadružno gibanje si dnevno osvaja nova polja in postaja čedalje bolj važen faktor, tako da se o njem aedaj čita že na prvih straneh meščanskega časopisja. To pa še posebno v tekočem mesecu, ki je zadružni mesec, v katerem se vršijo razne zadružne konvencije in kampanje. Oba tukajšnja rova, Blaln In Stanley (zadnji je pričel z obra- volitvah za kandidate bogatinov, kateri nas vse po izvolitvi tirajo vedno k večjemu propadu, kajti njihovi kupi denarja niso nikdar preveliki. Denar pride samo od dela, pa večajo svoje kupe z njim na račun delavcev in kmetov. Poleg tega Imajo tudi v svojih rokah vso industrijo in vse produkte, katerim sami določajo cene in irav tako plače delavcem, ki so tnogo nižje kakor cene produktom, tako da kadar delavci kupujejo svoje vsakdanje potrebščine, katere so sami Izdelali, pa morajo mnogo več plačati za nje kakor so oni zaslužili pri njih. Delavec in kmet, strnita skupaj svojo politično moč ln gla-sujta pri volitvah za svoje socialistične kandidate, katere je postavilo na volilno listo delavstvo samo, in to Od najvišjega do najnižjega urada! In če delavec in kmet glaaujeta zanje, bodo gotovo tudi Izvoljeni, ker onadva posedujeta najmanj 80% vseh glasov. V Wisconsinu priporočam delavcem in kmetom, da glasujejo ta kandidate federacije Farmer Labor-Progres*iye, ki so tudi delavski. Ce jih izvolimo toliko, da bodo imeli večino v zbornicah z govertierjem Phillip La Follettom na čelu, pa bo dobro za delovno ljudstvo. Joseph Ule. Prijatelju v spomin White Valley, Pa. — Dolžnost me veže, da napišem par vrstic v spomin dolgoletnemu prijatelju in svaku Jožetu Suši. Umrl je 15. oktobra fa^pogreb se je vršil v nedeljo 18. oktobra popoldne. Udeležili sta se društvi SNPJ in KSKJ. Pri obeh je bil član dolgo vrsto let in ustanovitelj društva "Slavija" št. 41 SNPJ. S pokojnim Jožetom sva se spoznala leta 1898, ko sva bila zaposlena ptt delu v Zagorju ob Savi. Skupaj sva hodila in fan-tovala par let, nakar je prišlo do ločitve. On je odšel na West-falsko v Nehičljo, jaz pa k vojakom. Poslovila sva se prisrčno, nevedoč kdaj se bova spet'videla ali pa nikdar. Toda kmalu sva prišla spet skupaj. Moja dobra mati je namreč izposlovala,' da sem bil kmalu prost vojaščine, potem pa sem hitro odrinil za Jožetom v Nemčijo, tako da sva spet bila skupaj. Nekega d^ie sem dejal Jožetu, da grem v Ameriko, in tako se je zgodilo. Pisal sem mu iz Amerike in tako sva izmenjala par pisem, kmalu potem pa je prišel za menoj in spet sva bila skupaj. Delala ava Skupaj v premogoro- Zato pa drvimo vedno? v večje yu< uto potneje m, je Jože zau. pomanjkanje in bedo in bomo toliko časa, dokler se nezavedna masa delovnega ljudstva ne zdrami toliko, da bo vedela kako veliko moč ima v politiki. Potem šele bodo glasovali za svoje delavske kandidate, s katerimi % HCÏW THE SOCIAL SECURITY PROGRAM IS ADMINISTERED ÄCSmiy SOAftO cm oiCNS tuet AU «tl.. 4M» tunic HtMIM tava Kleba kaže, kako vlada Izvaja program socialne zaščite. pal, da se bo oženil. Začudeno sem ga vprašal, kje ima nevesto, pa je dejal, da v kratkem prideta v Ameriko dve sestri in se bova laHko oba poročila. In res, v novembru leta 1902 sva se oba hkrati poročila. Složno smo skupaj živeli precej let, dokler ni pred 19 leti huda usoda zadela Jožeta, ko mu je umrla žena In mu puatila sedem otrok, najmlajši je bil komaj šest tednov star. Od takrat je Jože imel grenko življenje. To si lahko pač vsak nam predstavlja: sedem malih otrok brez matere ^oziroma žene. Toda Jote se je trudil In délai in je vse otroke lepo vzgojil Sedaj so že vsi poročeni, razen najmlajšega, ki je star šele 19 let. Pokojnega Jožeta bosta težko l>ogrešali tudi obe društvi, saj je bil druŠtvenik nad 80 let? Pred letom dni je začel bolehali na ledvicah in ta bolezen ga je spravila v grob. Ob svoji smKi je bil star .15 let in sedem mesecev. Da je bil pokojni Joie spoštovan pri Vseh ljudeh, ki so ga poznali, je ipokazal njegov veli-čaatni pogreb. Predsednika o-beh društev sta se poslovila od njega po obredih omenjenih dru- J štev pri odprtem grobu. Posebno ganljivo j» govoril predsednik društva "Matija" št 41 SNPJ. Mojemu nepozabnemu prijatelju in svaku naj bo lahk» tuja gruda, ohrànlmo mu časten In -trajen spomini Anton Kozina. 232. Paajajogika Goriški knezoškof Margoti SlovencJ dajte ♦ Rim! Obnašajte se po rimsko« & te se po rimsko! Govorite in pojte kskorl re »n pojejo v Rimu! Kristus e bi nto' (Po zagrebški Istri.) K" Mussolini: Dokler bo živel Rim, ^ , ¿.»■a. h m , Vest v starokrajskih Mstih: Zadnjo nI so v cerkvah na Hrvaškem molili za zmjJ stusovih vojščakov v Španiji ' KH«tu">vi vojščaki v Spa, — ^teohamedanski Maročani iz Afrike i eekšualski pilotje iz Hitlerije, porkam-J cirčki Iz Mussolini je in barabe vseaa sv. se zbirajo v tujski legiji!) Ameriška vest: Oče Coughlin «o zai milijon dolarjev, ki so jim ga znosili vaši, c» in bebci. Mister 0'Connell iz Pittabi zdaj toži očeta Coughlina za obračun. (Al Capone: Oh, zakaj nisem jaz tak< brisan kot so oče Coughlin! Ce bi bil danes na prostem in milijonar bi bil in L bi bil moj kandidat!) mM • • • Iz lemontske šole: Hugo: Ali si že p< vaški tepček, česa sčm te naučil? Odgovor dar, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce. — tepček: Najprej je bil pstelin. (Dalje ni ajfc) M Jagrski romanček iz Metropole: Zadn je spet nekaj plfalo v gosti dragi. Znari da je jagar Jager že na jagi. Gospodin stoji na pragi in vsa v skrbeh strmi v k< dragi. Oh, vrni se, vrni, ti moj dragi!—i prihodnjič.) • • * Fašistična vest iz Lisabone; Rdeči meo ballero je danes ustrelil rdečega vojnega stra Prieta. Nato je Prieto ustrelil Cabi Nato sta Ca ballero in Prieto pobegnila iz rida v Barcelono ... ' ' * • • Ekstra, ekstra! — Slavni detektiv Ton dina je našel soho! (Podrobnosti prih.) Mrzle kopeli naj bodo krat Mrzla kopel ne sme nikoli predolgo tr Velja pravilo, da popolnoma zadostuje d deset, v posebno vročih dneh pa d vaj s« nut v mrzli vodi. Te mere ne bi smeli i račiti nikoli. Seveda pa se ne da postaviti enako p za vse, kajti mnogo zavisi tudi od tega mrzli v^i mirno ležiš ali plava*. Ce leži no, boš kmalu imel občutek, da te mrtfti. zenje je vedno opomin, da je čas ostaviti Pri plavanju nastopi ta občutek šele po 'Vsekako drži načelo, da ne Čaksj v vodi, < se te ne poloti občutek neugodja. Ne, vod raš zapustiti prej, dokler se v nji Ae dobro. Predolgo postajanje ali ležanje v hladi d(, zlasti morski, lahko povzroči prehls druge slabe posledice. Kri se namreč o pod normalno temperaturo, izgubi odpa ter ne more več kljubovati bakterijsm. dolgo trajajoče hladne kopeli že itak sam sebi slabijo telo in dosežejo ravno naffp od tistega, kar je njih pravi smoter. P« otroci In mladi ljudje ne pazijo na to in p ljajo hladne kopeli večkrat dnevno. Ds škodljivo, se zavedo Šele tedaj, ko je i« poznO. Starši in drugi naj bi jim v tem p du Svetovali to, kar je prav, da ne bo ke« ko bo že prepozno in bo pomoč vrhu tega d Svetlobni signali v zobnem sne latoriju ■ ^ Neki angleški zdravnik za zobe je uvoi svoji ordinaciji svetlobne signale za psej Pacient, ki sedi na ordinacijskem »tolu, I zdravnika s signalom opozori na svoje o ke. Rdeči signal pomeni "Stoj!" Bolnik < posluži, kadar začuti bolečine. Rumeni nI pomeni "Pozor!", zeleni pa "Se boli. * zdravnik je to pripravo najprej instaliral da'bi nervozne paaiepte pomiril in odvrn svojega dela, sčasoma pa se je izkazalo. ( naprava zelo koristna tudi za sobnegs zdn ka. Bolniki namreč postajajo z uporabo sv* nih signalov mnogo bolj potrpežljivi. ____ -j (Is |*rMnr«i« . Ser 2*. > Domače vestl.-V Kenoshl. Wis.. je sv J bil do smrti povozil Ludovika Sunno. društva Ilirije št. 88 SNPJ. Delavske *eaU.-Delaf«i pri ^h_dru v Milw.ukeeju, Wis., so Uvo^vshuf-« lovne pogoje. Magnatje uličnih žde*«* Vorku. ki z legalnimi JV" * * čiti dolge stavke svojih nameAc"n . ^ sdaj poakižili nelegalnih metod.. • so začeli podtikati "dinam.tne zarote H valovna veJna-Veliks ofentlvs Francozi so okup^i' tr*»> nsumont in ..»I S500 N^ " „ prodira dalje v RSmaniJ. (>k»p"totin, itancu in ujel 7000 *u«»uncev rotnlkov" aretiranih v Avsiri;. Pred dvajsetimi leti esti s Primorskega L, agenti izsiljavajo FKOSTITâ ,gentaSega v KMjf « kratkim ao aretirali in JTVudi konfinirah na več let K; ,joven.kih mlade niče v is £1 ns Goriškem, če* da so rTZio italijansko peeem, to-!« slovenskim besedilom, ki fl parodija italijanskega Ko eo bili fantje še v ¡TrU je hodil fašistični zaup-Ti'i\*n tajne policije Emirja dO staršev zaprtih fan-iz njih izsiljeval denar, i d» bo pri oblasteh posredo-J da bodo aretiranci izpušče-¿ Starti so mu resnično izplačil dokajsnje vsote, toda za-ul to čakali na osvoboditev Jjih sinov. O teh čudnih kup-(juh omenjenega Sega je »vejitudi domači karabinjersfcl brigadir, ki je prava bela vra* Kajti ni se ustrašil in je Tudi v Gorici se vršijo te dni učiteljski izpiti, h katerim je pripuščenih 527 učiteljic, ki imajo biti nameščene v 3. in 5. red ter aretirala veliko število kategoriji. Med njimi je, so-demonstrantov. Valed vedno |deč po imenih in priimkih, tudi večjega nezadovoljstva v Trstu okrog 115 učiteljic slovenskega je ta ljiv. pojav popolnoma razum- DROBNL NOVICE pokolja. Puljska občinska uprava je najela novo posojilo v znesku e-nega milijona lir za regulacijo Brezposelnost je pričela v nekih 0681 in ulic- Pokrajinski zadnjem času spet naraščati. Iz uPr»vm 8vet J* P™v te dni pri-Abesinije ae je vrnilo že pre- *UI na t0 njeno novo "doiiitev. cejšnje število bivših bojevni-! Tr*®*ka občinska oprava je kov, ki kljub svojim zaslugam kakor °*>ičajno vsako leto tudi za domovino v večini primerov,,etos Prepovedala javno prodajo ne najdejo dela in zaslužka. V novesa vina vse do 81. okt. Za njihovih vrstah je nastalo za- aleherno razpečavanje moštov radi tega veliko nezadovoljstvo, si 1)0 treba preskrbeti posebno ki je toliko večje, ker so jim dovoljenje tržnega odseka mest-pred njihovim odhodom v ne** higijenskega urada. Vzhodno Afriko zagotavljali, da Nova ureditev cestnega omrež- bodo po vojni prav gotovo spet nameščeni pri svojih dotedanjih delodajalcih^ odnosno da bodo, kolikor so bili brezposelni, dobili čim boljše službe. Zaradi tega je aedaj glavno tajništvo fašistovske stranke, ki je bilo o lasiciu. razpoloženju bivših bojevnikov svojemu zaupniku I dobro poučeno, izdalo okrožni- indil ga oblastem. Te pa so îapram svojen----,— fei izredno milostne in so gJ** » todtt- lino vale samo z dvoletnim elicijskim nadzorstvom. Pri-loonimo naj še, da se je Sega bno odlikoval po svoji »U-ovosti, ko so pred nektg leti a-irali 13 nedolžnih slovenskih fantov iz Koprivišč, ki jih je •oineje povsem krivično speci- ja v Istri, ki je tudi v tem pogledu še zmerom med najbolj za* nemarjenimi deželami, se je pričela, kakor znano, z obnovitvenimi deli na cestah Trst—Koper in Izola—Portorož. Kakor poroča tržaški "Piccolo", nameravajo istrsko cestno omrežje obnoviti v treh etapah. V glavnem bodo nekatere pokrajinske ceste podržavljene, druge državne pa bodo prešle pod pokrajinsko upravo. Zanimivo je, da bodo podržavljene predvsem one lile napram «.ilnatnA in a/\ iT o , T „ strijska podjetja v smislu sporazuma' med konfederacijama industrljeev in industrijskih delavcev dolžna v 4 tednih spet namestiti vse svoje prejšnje de- ,ce«te, ki vežejo italijanska me-lavce, ki so se udeležili vzhodno- Bteca ob istrski obali s Trstom afriške vojne. Tudi med bivši-Pulo. List ugotavlja, da bo mi bojevniki iz Istre in Goriške ¡Preureditev cestnega omrežja Skb,i trihnn«! v Rimu~~obaodU1 J* aedftj mno«° brezposelnih, služila posebno vojaškim svr-^Hfl ie" Značilna paje1 P* Po večini pred vzhodno- ham. tako zlasti cesta med Trs-^Lii^JrSSiJS i! afriško vojno niso bili name- tom in Porečem, ker je bila sU- ščeni pri industrijskih podjet- ra železniška proga med jih, še zmerom nimajo garanci- "Jima P° pristanku vojaških obje, da bodo v kratkem našli de- la8t* končno opuščena. Dela v la in kruha. Prv^ dveh etapah se imajo is- fcjava samega Sege. Priznal je lunreč', da je za njega kazen e posebno huda, ker ne more dati v Jugoslavijo, ne v Fran-Itfo. ~ Ksledice italijanske kolonizacije v Julijski Krajini Pred kakimi petimi dnevi so objavili italijanski listi kratko vest, ki je na sebi dokaj nedblž-n, za katero pa se skriva ttru-i resničnost. Vest se je glasili Poljedelec Pietro Belion od latije, star 51 let, doma i iz Trevignana d i Campagna (Tre-tiso) in bivajoč v Vojščici štev. je naznanil karabinjerjem,» da • v noči od 24. na 25. septem-ra neznani ljudje udrli v nje-»v vinograd, na vandaličen nato porezali 25 trt in stresli po tleh ie zrelo grozdje. Ta primer je siino podučen. i njega prvič izvemo, da so se v adnjem času v Vojščici, kjer li bilo pred vojno nobenega Ita-jtna, naselili italijanski koloni iz starih pokrajin Italije. Ameriški kapital išče nove dohodke Pred goriškim sodiščem Re je moral zagovarjati 34 letni Andrej Vižintin iz Standreža, ki so ga ovadili, da skriva na svojem domu staro avstrijsko pištolo. Revolver so karabinjerji pri hišni preiskavi dejansko tudi našli. Obtoženec se je zagovarjal, da mu je bilo orožje podtaknjeno, kljub temu pa je bil obsojen, Čeprav na sorazmerno milo kazen 10 dni zapora in 100 lir globe. Puljska hranilnica je bila od guvernerja zavoda Banca d'Ita- vršiti do konca 1938, ostala pozneje. Ceste, ki jih bo država prevzela v svojo upravo, bodo bržkone asfaltirane. Pri Sv. Ix>vrencu Pazenatlč-čkem v Istri so pred dnevi u-stanovili novo krajevno organizacijo fašistovske stranke, »ki bodo v njej organizirani vsi fašisti iz omenjene in sosednjih vasi. Za tajnika nove organizacije je bil imenovan neki Izaak Rocco. V Zgornjem Cerovemu je padel 24 letni Andrej Komljesec Letovišče v okolišu doma kanadskih petork 1 "f" " ; t Callender. Ont. Kanada. 24. okt.—Dionnove . petorke bodo? kakor vse kaže. prinesle nove profite ameriAkemu kapitalu. Po izjavi neke tukajšnje zemljiške firme je bil ustanovljen ameriški aindikat. ki namerava kupiti vse hotele, jezera in zemljišča v tej okolici in uatanoviti letovišče za tisoče obiskovalcev, ki prihajajo sem poleti, da vidijo petorke. Petorke so te v kratki dobi svojega življenja zbrale \woto $500,000 kot filmske zveadnice in podpisnice gotovih ftivil ameriških firm. Večino tega bogastva predstavljajo dolarji, ki ao prišli iz Amerike. Predlagani projekt, 6e ta bodo isvedli, bo prvo veliko podvzetje, od katerega ne bodo imele petorke nobenega dobička. < Preteklo leto Je obiskalo petorke pol milijona ljudi. Pravkar ustanovljeni sindikat pričakuje, da se bo ISevilo obiskovalcev povečalo, ko bo zgrajeno le-tovlšče, ki bo nudilo posetnlkom večje udobtlbeti. Nadzorstvo petork je v rokah vlade province Ontario, toda ao. minalni varuh je na podlagi v angleškem parlamentu sprejetega zakona kralj Edward. Dočim bogastvo petork stalno narašča in imajo one največ dobička od navala posetnikov, se steka denar tudi v druge roke. Hoteli, železnice in različna druga pod-vzetja izkazujejo velikansko porast prometa v zadnjih dveh le tih. Oče in mati, ki sicer nimata nobene besede pri vzgoji petork, sta si nabrala lspo premoženje. Pravijo, da je oče otrok večkrat prejel sto in več dolarjev na dan, ko je podplssl svoje ime v knjigah obiskovalcev in je sa vaak podpis računal 25 centov lia pooblaščena, da si ustanovi že pred dnevi v domači vodnjak. svojo podružnico v Izoli. Na tolminski gimnaziji so se vršili te dni izpiti za sprejem v posamezne nižje in višje razre-re. Med «6 dijaki, ki so izpite položili z dobrim uspehom, je tudi 42 Slovencev. Stečaji na Goriškem. V mese- »jiv sam pa priča tudi o od- cih avgustu in septembru je v *kjih, ki vladajo med temi fWjenimi kolonisti in domala prebivalcem, kajti ni izklju-®o, da je ta akt izbruh skraj- « razjarjenosti domačega preplitva proti prisilni razlagi domačinov in proti itali-»n*ki kolonizaciji. Verjetna pa « tudi druga možnost, da gre » Pretvaro in da bi s takim "'firanim "zločinom proti ita-J«n«kemu kolonistu" dali fa-[■Wnim oblastom povod, da P «nerjfičneje nadaljujejo a-•W"lacij«ko in kolonizacijsko ■eijo. ^tifašistični letaki na Krasu L Postojna, septembra 1936. — p "Kačifcnico", t. j. 8. septem-3»e pri Kačičah pri Rodi-■vr»' vsako leto svečano cer-,, n° Znanje, kamor pridejo Mjo iz vnega Krasa in zgor-L* Hi> «e v tem kraju in j» Hi do Divače ter v Divači Navili protifašistični »JJJfsndi letaki. Ker je bilo ¡■'^ ljudi na cestah, so seve-" vzj,udlli letaki precejšnje ■"■»arije in ■ razburjenje. To »i* zlaxti pri fašističnih o-«o bile vsled tega Prfnenečene in niao mogle V goriški pokrajini napovedalo stečaj 6 malih trgovcev in obrtnikov, med njimi trgovca Viktor Purgar in Josip GorkiČ v Gorici, instalater Ludvik Štrukelj pri Sv. Luciji in brivec Albin Poljak v Cerknem. Obmejna milica je te dni praznovala svojo prvo desetletnico. Ustanovljena je bila takoj po znanem atentatu na Mussolinija, ki je bil nanj brez uspeha izvršen v Bologni leta 1926. Na motorni ladji "Sat urni JI", ki se je pravkar vrnila iz Amerike, se je smrtno ponesrečil 25-letni mornar Niko Perano-vič. Padel je z jambora 20 m globoko na palubo ladje. Prebil si je, lobanjo in dobil hkratu smrtne notranje poškodbe. V Trstu je te dni z uspehom položilo izpit za učiteljice na o-snovnih šolah 3. kategorije 182 kandidatinj. Med njimi je o-krog 30 učiteljic slovenskega porekla. Nadaljevalno strokovno šolo pa je dovršilo 100 dijakov, med njimi 21 Jugoslove-nov. Njegovi starši so ga ves čas pogrešali, vendar nihče ni vedel, kaj se mu je pripetilo. Se le v pondeljek so ga našli mrtvega v vodnjaku. Mladi Komljanec je, kakor kaže, črpal vodo iz vodnjaka, pri čemer mu je postalo slabo, tako da je padel vanj In v njem utonil. f^'^Mir, Çdtr p, zk-mII *Ucijah Sj e d* ni *pra< razčistiti okolice, to sedaj ni skoro ker «e akoro vsak kaj sličnega. O a-sedaj ničesar zna-"blasti budno pa- f sledile prave kriv-r potem v*e skupaj pri- Tr»t «r^.rr, k» demonalracije * Tratu '"» ra H>36. — Pred ' vršile v Trstu ve-"*tracije proti fašiz-h je udeležilo zla-0 ^lavstvo in proti-<* "mentov. V de-f %(> •• pojavile veli-1 E**tave, toda policija j " čae« naredila Nov dogovor med Mut-solinijem in Hitlerjem t mmtmmrnmam^f ^ * * (Nadaljevan)« • 1. atrauL) med predstavniki Italije, Av-«trije in Ogrske, ki se bo vršila v novembru — še niso rešeni. Dosedanji razgovori med Italijo In Nemčijo, nanašajoči se na te probleme, niso prinesli nobenega rezultata, ker se državi ne moreta zediniti glede skupne akcije. Nacijski zunanji urad In minister propagande sta Informirala člane italijanske delegacije, da ne bo Nemčija podvzela nobene akcije, ki bi lahko Izzvala odpor v Angliji. To je bil migljaj, da se Nemčija ne bo vmešavala v Italijansko - angleški spor, ki ga je povzročilo vprašanje kontrole Sredozemskega morja. Iz zanesljivih virov Je prišla vest, da je Italija pripravljena skleniti nenapadalno pogodbo z Nemčijo, Francijo in Anglijo, te Francija preklicala pakt izgredi brezposelnih delavcev v New Yorku New York, 24. okt. — V vče rajšnjih izgredih brezposelnih delavcev, ki ao zahtevali dodatno podporo, je policija aretirala 88 oseb, med Umi 16 žensk. V bitki pred nekim relifnim ura dom v Brooklynu ao bili ranjeni ena Ženska in dva policaja. Bitka se je razvila, ko «o bile poli cijske rezerve pozvane v akcijo, da razprše 800 demonstrantov ki ao se zbrali pred uradom. Policija je bila poslana proti čla noen Delavske zveze, ki so oku pirati neki drugi relifni urad in •e niso hoteli umakniti. Organiziranje stanovanjske zadruge v Wis. Madison, Wis. — Tukaj je bila ustanovljena stanovanjska zadruga, ki namerava zgradit zadružno apartmentno hišo. Z akcijo je pričela unija vladnih uslužbencev, zdaj pa je vrata odprla tudi drugim meščanom, katerih dohodki ne presegajo Skupina ptketov pred tovarno Berkshire Knitting Co., Reading. Pa. ■■■■■■■i moskovska nota še ne pomeni, da je Rusija izstopila is odbora, pač pa so si sovjetl rezervirali pravico pomoči š|>anakim levičarjem toliko časa, dokler pomagajo Nemčija, Italija in Portugalska španskim fašistom, Madrid, 24. okt. — Včeraj so fašiztlčna letala izvršila tri napade na Madrid z bombami in plohami krogel Iz strojnic. Prebivalstvo, ki je bilo že dolgo časa pripravljeno nk te napade, ae je brž umaknilo z ulic ln ubit ni bil nihče. Vladni protlletalnl H . . u^-i «..u« topovi so odg,i,ill fašistične le-¡Í!™> ^ JCSÜ" talce, toda zadeli niso nobenegu. Sovražniki Črne t i . legije izgubili delo WPK odslovila štiri de-lavce, ker «o foreirali preiskavo teroristov TWsdo, O. — (SLP) — fttirje uradniki krajevne unije 468 A-meriške učiteljske federacije eo pri WPA izgubili delo, ker so oblasti prisilili na preiskavo aktivnosti Črne legije in pet slučajev bombnih napadov na delavske žeje In domove. Odslovfjenl so bili hkrati Sam Pol lock, tajnik unije, Arthur Preis, legizlatlvnl zastopnik In član ekaekutlve Ohio Workera AlHance, Calhoun Cartwrlte, predsednik unije in Francis Murphy, član eksekutive. Vsi štirje so bili v pritožbenem odboru ln se borili proti odslsv-Ijanju delavcev pri WPA. Nedavno so obtožili nekompetenU nosti tudi Laraona Wagnerja, administratorja projektov, kateri jih je potem odslovil. Do odslovltve Je prišlo kot vi- ^ ulo4njü ^Iono v ||ol)()lu Sek atrahovalns kampanje proti dnw 31> 0^Qt)ra, ,vtiir v 0|Mjr. njim. Neznani teroristi, o kate- gkdlffliču. Repertoar ali rih se «umi, da so črnoligarjl, atlAMfi nrv(lln. tMtnM t« aladačh Povprečnost zločinstva nizka med tujerodci Nekateri elementi v ameriškem življenju vedno In vedno ponavljajo staro, obnošeno In Še tolikokrat ispodbito trditev, da ao priseljenci krivi visoke stopnje sločinatva v Združenih državah; radi tega je umestno navesti uradne podatke v tem pogledu. Federalni preiskovalni urad (Federal Bureau of Investiga- jaine statistike o povprečnem so dvakrat vrgli plinske bombe v stanovanje Pollocka ln Prel sa, ki sta tudi aktivna aoclali sta. Dva dni prsd odalovltvijo pa je Murphy vrgel veliko bom bo med tukajšnje reakclonarje, ko je objavil sensaciunatno evidenco o aktivnosti in kompoziciji Črne Legije, \ kateri so policaji, sodniki, mestni uradniki ln večje število prominentnih ljudi. Tem šikaniranim vodjem brezposelnih je takoj priskočila na pomoč centralna unija, ki zahteva, da jim WI'A vrne delo. ! . . . Mi .¡številu aretacij tujerodnih ln tu-Vladne obrambne črte aunaj kaJ Moko4ofv la prvih Madrida so še vedno nezlomlje- mMee«v ltlU me. Kakor I!Jn "ah* rJo ¡,rlb,ltno ^.rločlnskestatlstlke prejšnjih let, 20 do 86 milj v polu k rogu na se- uko tudj nov| |>od||tk| Iopet ^ verni, sapadnl In Južni strani(Waiujtj0( dll v ^«merju a svo- ku besni Doji za p<»soat Jbl hjco- Jo mn mM||j gioi|nov kot tu. drida WVfrn0lH,mdn0 °d kaj rojeni Amerlkancl. V teku prvih šest mesecev leta 11)86 je federalni preiskovalni urad, kateremu val policijski uradi širom Združenih držav pošiljajo odtise pratov vseh oeeb, zaprtih radi kakega sločlna, do-__bil poročila glede skoraj 220,000 ^ui ^U r. .. aretacij. Federalni urad Ima že Chicago City Opera Company Rb|rko Jpp|b|Uno fl m ^ pr-to. tlsov In se novo vposlanl primerjajo a prejšnjimi ,da ae najde, da II je dotlčnlk že sUr zločinec. Is tako nabranih podatkov je federalni preiskovalni urad, ki •liadu k pravosodnemu department^ pripravil rasne tabele; ena izmed njih pokazuje rasmer-no število zločlnstva sa rasne čikaška opera Spored prvega tedna Policijski terorizem nad stavkarji v CaL Hal I nas, Cal. — Oni dan je tukajšnji župan l*ach slovesno isjavil, "da je stavka solatnih delavcev končana kolikor se tiče mestnih oblaatl", med katere očlvidno policija ne spada. Takoj po tej Isjavl je namreč napadla 400 stavkarjev pri to- $8000 na leto. V kratkem «asu vami Valley Ica Co. sa pek I raje pridobila 76 'delničarjev, ki nje solate. Nspsdla Jih je s bodo Imeli po en glas ne glede na plinskimi bombami In 60 aretl-vloženi kapital. Zadruga bo rala, dael so bile Ječe ie prej namreč organizirana na roCh- natrpane s stavkarji. Tudi šerif datskem principu — en član, en se je takoj oglasil In obljuMI, glas. vzajemne vojaške pomoči, katerega je sklenila s sovjetsko Rusijo. da I »o deputizlral 200 deputljev In "nastopil proti vsakim neprl-tikam s Milo." Delavci zahtevajo preferenčno delavnico. Stavko vodi ADF, toda je prav tako na. prlljakljena pri torljih kakor bi bila komunistična. ' spored prvega tedna je sledeči: Sobota, 81. oktobra, zvečer: "l«a Fiamnta." Glavne vloge pojejo Rosa llaisa, Iosebnlh osebnih pre greškov je bilo sa vsakih 100, 000 ljudi aretiranih: tuja rudnth M»k. .. a« .. is .. U.N tukaj rojenih t» lok. ts N.S trt. i as 2*1 0.4 dij Z municijo (Nada i jarea Ja • I. itranl ) h'»d njo sejo, katera se vrši prihodnjo sredo. Na prihodnji aejl prldau v razpravo odgogat odvetnik, nI etiSeftbo Na včerzjšnjl aeji ji zajiustil 1750,i>00, temveč »«m«» Majski ponovil zahtevo Moakve, pol milijona dolarjev, ki Uido naj Anglija in Francija z blo razdeljeni |w» 31 okto»»ru rned Irado zaprata t»orlngaleka pri- matere, ki ao nalile ali »*m!o ro-«Unlšča, tfida lord Hlymouth.!dllr naj v«* otr»* v dletih letih, pradaadriik oillaira, j«« odMI,¡Tekma bo koniana na omenjani da to ne spada v razpravo. datum. Za nagrado «e poteza Stališče mednarodnega radij«» : mater, ki so v tej dobi rodil« ra je po končani aeji bilo, daldi«vet do dvanajst otrok. rudi vloma............ i «lil |hii|ni'» ....... radi tatvin« .......... radi |»on«verJenJ« in |tl CVHt'1' . ........... radi •polnili Blo^inov.. radi prokrlitv« narkotičnih »«konov ..... rudi n«r»dn«'f« vodoitja 4S rudi |»ot«|»uAtva ...... S,Z Rasmerje aretacij pa Je več-Je med tuj»*ro hotnih pijačah ...... 4.7 kupuvMiiJ« ukradenih stvari • ............ *0 nasilje (asftaalt) .....I«.l Za vne vrste piegreškov Jo razmerje aretacij za vsakih 100,000 tujerodnih belokožcev ztiaAalo mi..'I, do^im J« bilo enako razmerje več ko dvakrat višje (211 0), kar ae tič« tukaj roj«-nih lielokožcev.—F.L.I^ 7.11 «I t.« s.t 17.4 tukai r«J«nih b«lok. 1.7 1.1 S.» Oblačilni delavci zagrozili s stavko M a u Antonie, Te«a a,— KrojaAku unija lIXiW Je zagrozila t oklicanjem atavka v tu-kajšn ji oblačilni induatrljl, kjer l»revladuja|o prave snojnlčn« razm««rr (iblastl it podjetnikom obljubila priHekcljo za aka t», Oprav plačajo delavcem le S3 $5 na teden. Zagovoril jo ja Mark Twain je nekoč dejal obfudo\aje neki dami; "Kako lepi ata . . ." "Skoda, da ne morem istega reči o va*,"več h palico ravnovesje, sc je Dimač začel pomikati po nevarni poti. Bilo mu je jasno, da stoji most na trhlih nogah in da lahko vsak hip zgrmi v globino. Nenadoma je začutil tresljaj, potem komaj čutno zibanje snežene grmade, potem pa zopet tresljaj. Sledil je oster pok. Vedel je, ds se za njim nekaj dogaja. Ce bi bil gluh in slep, bi mu o tem pričal srepi in groze polni Karsonov obraz. Iz globočine i km! seboj je zaslišal slaboten, komaj slišen šum tekoče vode in nehote so se obrnile njegove oči navzdol, proti neizmernemu breznu. Šiloma jih je odtrgal od tega pogleda In jih nameril na pot pred seboj. Prekoračil je dve tretjini In dospel do rege. Kolikor je mogel presoditi po njenih ostrih robovih, je bila še ¿isto sveta, solnce se je le ni bilo doteknilo. Ze je dvignil nogo, da bi jo prestopil, kar se je regu začela vidno širiti. Istočasno je pod seboj zaslišal ostro pokanje. Stopil je hitro čez, toda radi uglajenih žebljev mu je na poševnem robu rege spodletelo. Padel je na obraz in zdrsnil proti »pranji. Nogi sta mu že zašli vunjo, s prsmi pa je slonel na palici, ki jo je pri padcu zasadil v sneg. Prvi občutek Dimačev je bila neka nepopisna zoprna slsbost in prva misel, ki mu je prišla, je bilo začudenje, zakaj ni padel v špranjo. Za hrbtom je |K)kalo in se treslo, da je palica kar brnela. Iz globine, od srca ledenika, je prihajalo bobnenje velikih kosov ledu in snega, ki so se spodaj odlamljali od premostka. In vendar je tisti most, čeprav le ves razpokan, še vedno stal. Seveda, tisti del, ki gu je bil že preAel, se je nagnil za kakih dvajset stopinj. Odtam, kjer je bil, je lahko videl Karsona, ki je čepel na svoji polici, upiraje se z nogami v raz-tajano površino, in naglo odvijal vrv. "Čakaj!" je klical. "Ne geni se, drugače bo \ sa vražja pust zgrmela na dno." S hitrim pogledom je preračunal daljavo, stiel /. vratu svileno ruto in jo privezal na kome vrvi. 1/. žepu je |K>toirtiil drugo tako ruto in jo privezal k prejAnj! ter tako |>odaljAul vrv. Spletena je bilu iz nestrojene kože in Je zato bila zelo močna in lahka. Prvi lučaj je bil spreten in Dimač je zgrabil za vrv. Hotel je ob vrvi splezati iz nevarnega kraja, todaJCarson, ki si je drugi konec vrvi se čvrsteje pritrdil k pasu, ga je ustavil. "Priveži si jo k pasu," je ukazal. "Ce mi izpodleti, pojdeš tudi ti za mano," je ugovarjal Dimač. Mali mož je postal trdovraten. "Jezik za zobmi!" je zaklical jezno. "Ali ne veš, da bi odjek tvojega glasu lahko sprožil tisto vražjo past na dno?" "Ampak, če mi spodrsne . . ." je znova začel Dimač. "Molči! Ne bo ti spodrsnilo, ne. Stori, kakor sem ti velel. I)a, tako je prav—pod pazduhami. Le trdno veži! Tako, zdaj! Naprej, ampak polagoma; bom že jaz vlekel vrv k sebi. Le počasi naprej, polahko." Dimač je bil le še dobrih dvanajst čevljev oddaljen od trdih tal, ko se je most začel ru-¿iti. Skoro nesliAno, toda vedno hitreje se je sesipal. "Hitro!" je zaklical Karson in vlekel z vso silo za vrv. . Ko je snežna grmada končno buhnila v glob, se je Dimač bas hotel oprijeti roba razpoke; toda padajoči most ga je potegnil za seboj. Karson je sedel, široko razklenivši kolena, in je na vse kriplje potegnil za vrv. Sila potegljaja je vrgla Dimača na steno ledenika, toda Karson je izgubil ravnovesje in omahnil s police, kjer je sedel. Kakor mačka se je prevrgel na prsi in obupno iskal z rokami, kje bi se oprijel. Polagoma je drsel navzdol. Štirideset čevljev niže, na drugem koncu napete vrvi, je z enako obupnostjo iskal opore Dimač. Baš takrat, ko je planil iz globine grom, ki je pričal, da je most dosegel dno, sta se oba ustavila. Najprej je obstal Karson, ki je bil naAel leden robček in se nanj oprl. Potem pa je s tisto mrvico sile, ki jo je Ae imel, nategnil vrv in tako zaustavil tudi Dimača. ležala sta v dveh plitvih kotanjah. Dimač se je tiAčal vanjo, kakor bi bil prilepljen. Ampak ne glede na to bi bil gotovo zdrsnil z nje, če ne bi bil visel na vrvi. Bil je na robu prepada, pa ni mogel videti vanj. Preteklo je več minut. Med tem časom sta premišljevala, kaj ukreniti, in se z mrzlično naglico učila umetnosti, kako ostali na strmem ledu, ki je bil opol-zel kot riba. Mali mož je spregovoril prvi. "Oh!" ja vzdihnil. Cez nekaj trenutkov pa je dejal: "Ce moreš, izkoplji si s čevljem oporo v led, potem pa popusti vrv! Morda se bom mogel okreniti. Poskusi!" Dimač je storil, kar mu je bilo rečeno, in je potem ob vrvi počinil. "Bo že Alo," Je rekel. "Povej mi, kadar boš pripravljen; samo naglo naredi, kar misliš." "Kake tri čevlje pod sabo vidim, kamor bi mogel upreti svoje pete," je pojasnjeval Karson. "Kakor bi trenil, pa bo storjeno. Ali si pripravljen?" "Sem." Zdrsnil je tri čevlje navzdol, se obrnil In sedel. Težko delo. Se težje pa je bilo Dimaču ostati na svojem mestu. Z vso silo svojih miAic je tiAčal ob neznatna oporišča v ledu. In baA takrat, ko je začutil, da začenja drseti, se je vrv napela. Pogledal je navzgor k tovariAu. Opazil je rumeno bledico njegovega ogorelega obraza, v katerem menda ni bilo niti kupljice krvi. Zuhotelo se mu je ugleduti svoje lastno lice. Ko pa je opazil. kako Karson s tresočimi se rokami odpira nož, je bil prepričan, da je dospel konec. Mislil si je, da je mulega mota obšla groza pred smrtjo in da bo prerezu! vrv. (Dalje prihodnjič.) Mor ju u Tilniku', Sužnji črnega dija-manta Z ene ««iruni planine, z druge gnil. .Med n.t:mi stisnjen kup h i h — wts. Kot r piščanci okoli svoje matere. stiskajo rudarske kolibe ob črno strašilo, k,i umije v tej dolini'*, rudnik: V*e življenje teh siromašnih prebivalcev od rojstva na tovor je-no breme: žalost in bedo, Usta ne govore več o težavah, skrbeh in grenkobi življenja. Vse to je povedano že tisočkrat od tistega dne, ko so se prvič srečali v življenju in skupno spustili v jamo, pa do danes. Mod njimi nI več lajn. Vse je odkrito. V«uk pozna tovariša kot name-gu sebe. Trdo Jih veže enaka usoda. Njih duševnost je eno, kakor so enake njih misli . . . Kašelj duši zdaj enega, zdaj drugega. Ko se odkašlja in pljune, je pljunek ¿m in s sajami pomešan In |Mitem jih požira zemlja, drugega za drugim . . . Odprte jame ličijo katakombam in fugajo a smrtjo. Rovi se odkrivajo pred njimi, labirint |M»dzemelj*kih potov. Rudarji ae poslavljajo, "Sre« no !H odmeva iz doslej m«»|,««« i h grup. Čuden je njih g!a«. Kakor, da se ne |n»gdrav« Ijnjo med seboj, amjmk da \c. lja pozdrav nekemu drugemu, katerega prosijo, du se njih u-smili in miruje. "Srečno!" pozdravljajo njih usta. v mislih pa gloda negotovost: "Ali bomo Ae zagledali luč dneva?" V kraljestvu črnega dijaman-ta, globoko pod zemljo. Prodirajo vse dalje in dalje. Vsaka skupina v svoj kraj. Sever, jug, vzhod, zahod . . . Na določenih mestih, prično t delom . . . Krampi zapojo svojo pesem: "Kruh vsakdanji, daj! daj!" ... To je klic njih žene. njih otrok ... J V najglobljem' kotu. podze-meljskega labirinta dela rudar Mate. To je širokoplečat, miši-čast, hralier, odkupen In odporen rudar. Izpod čela svetijo njegove Wage, modre oči, polne iskrenosti. ljubezniv obraz, ki ga režejo globoke gube, je odsev trpljenja. Ostarel je Mate ali roka mu še ni omagala. Ne ume omagati. Mate je vodja rudarjev in predsednik svolxKlne organizacij«, mož, ki uiiva zaupanje. Znana je njegova odločnost, j k.«dar brani skupne interese, i Neorganiziranih ne trpi. To so J škodljivci, 7a leda vri na teleau ¡organilirunega proletariate. Vsi rudarji ga posluiajo, vsi ga spoštujejo. "To je zlata duša!" Hvalijo ga. Ponosni so nanj. On je edini njibov varuh in zagovornik vedno in povsod. In ta človek je samo delavec, njihov tovariš. Visoko nad svojo glavo dviga Mate kramp, ki se v jeznem zamahu spušča na črni premog in ga lomi. Srdito zamahuje, kot da hoče z enim udarcem uničiti vso krivico, ki jo trpe rudarji dan za dnem, kljub svojemu poštenemu in težkemu delu. Mate se spomni sodruga, ki dela nedaleč od njega in ki mu je pred kratkim rekel: "Bil sem pri obratovodji in mu povedal, da ae mi ne zdi varno v jami; na nekaterih mestih utripa luč, kot da bi hotela zdaj in zidaj ugasniti. Ti, si pijan/ se je zadri in me zapodil," Kramp v Matejevi roki se dviga in spušča, kakor da hoče zravnati vso zemeljsko skorjo. "Kakšno je to naše življenje," misli Mate. "Dan in noč visi nad nami smrt. Za solnce ne vemo, niti za radoat, za beli dan. In vse za borih krvavo zasluženih trideset dinarjev. Doma pa bolne žene, raztrgani in lač* ni otroci . . . Dali so nam krampe v roke, vsilili svetilke, ker vedo, da moramo vsi jesti. Jesti suh kruh! leljivost pogleda in se sramežljivo obrnila vstran. Parady je gledal za njo. Skočil je pokoncu. Srce mu je litri pal o do vratu. ObAlo ga je kakor spoznanje: takšne lepe ženske ni še nikoli srečal . . . Dama je itginila v zdravilnimi hotel. Paradv si je olajšano oddahnil. Nu. seznanil se bom že z njo, si je dejal, saj stanuje v istem hotelu. Vprašal je vratarja: "Kdo je bila ta da »na?** "Prvo nadstropje, številka 7." je odgovoril vratar, ki je bil zanj sleherni go«t toliko ko šte-vilka sobe. Parady je poizvedoval dalje:' "Kako se piie ta dama?" "Z materjo je prišla. Včeraj sta se pripeljali iz Budimpešte. Ime sem pa pozabil. . ." "Hvala . . ." je dejal Jurij, pri sebi je pa zavriskal: "Torej je le dekle . . ." Parady se je odločil, da bo sedel tako dolgo v hotelski veži, dokler ne bo naneslo, da jo bo spoznal. Tako v kakAnem kopališču, v kakšnem zdravilišču taka reč ni tako nevarna ... j Ljudje niso tako strogi in tako zapeti ko sicer. Parady je bil umen dečko, znal je poiskati priiiko. Dolgo uro je čakal. Mlada dama je prišla v spremstvu svoje matere po stopnicah. Ko je zagledala Pa-radyja! je v zadregi zardela. Obe dami sta odšli na tenilko igrišče, Parady jima je diskretno sledil. Pol ure kasneje sta oba mlada človeka že igrala tenis . . . Parady je bil mojster za take stvari . . . "Z račetom vam poženem zdaj svoje srce!" je dejal Parady in zagnal žogo prav visoko: "Play . . ." "Ready," je odgovorila mlada dama. Žoga je zletela čez mrežo. Parady se je nasmehnil: "Prav vesel sem, da mi niste srca vrgli nazaj." In igrala sta- dalje . . . n. "Elza . . . !" Mlada dama se je začudeno in prestrašeno obrnila. "Ti si, Olga?" Prijateljici sta se objeli. "Elza, povej mi no, kdo je bil ta mož, ki si malo prej z njim igrala tenis?" "Neki inženir iz Budimpešte . „. prav čeden fant." - "Nekam preveč ljubezniva si bila z njim . . ." "Vleč mi je . . ." "Meni pa ne ugaja," je odgovorila Olga. "Takšen mož je bil zmerom ideal mojih sanj . . . Zmerom sem si taklnega želela . . . Čudim se, da tebi ne ugaja . . ." "Sama ne vem kaj mi ni všeč. Zdi se mi pa, da je že čez trideset . . "Saj veš, zmerom sanjam o zrelejših možeh. Juri) se mi zdi tako ljubezniv in vreden ljubezni . . . Prijateljic^ je zmajala z glavo. "Stvar mi ne gre v račun . . . Nekam čudna situacija . . ." Elza se je zresnila: "Glej, Olga, šele tri in dvajset let mi je, čeprav se zdim mlajša ... S šestnajstim letom so me star&i omožili. 2e sedem dolgih let sem zakonska žena — in nikoli nisem vedela, kakšne so dekliške sanje v resnici . . ." "Tak, Elza, če bi tvoj mož izvedel . . ." "Ne bo izvedel Tu me nihče ne pozna, vpisala sem se z dekliških imenom. Zate itak vem, da me ne bos izdala, med gosti pa ni prav nobenega znanca . . . Nihče niti ne sluti, da sem že poročena . . . Privošči mi vendar to iluzijo . . . Vse skupaj bo zgolj flirt ... Zdi se mi, da je Jurij prav pošten fant . . ." "Nevarna zadeva . . ." "Prepusti to kar meni. Zdaj hočem užiti, kar mi je bilo nekoč prepovedano . . . Samo topel stisk roke . . . vroča poželjiva beseda ... mesečna noč .. . sprehod pod smrekovem gozdu . . . morda kakAen poljub . . . in zadovoljna bom . . . Vsaka ženska ima takšen spominek . . . samo jaz ne ... Ko mi je bilo šestnajst let. sem prišla iz samostana . . . Nikdar nisem imela ljubimca, niti mi ni nihče sadil rožic . . . Preveč so me stra-žili doma . . . Morala sem se poročiti s človekom, ki ga do ta-Ikrat niti poznala nisem — in ga tudi ljubila nisem nikoli . . . In ta moj mož je še strožji ko meji starši. Neprestano mi je za |k»tam i . . .*' Klzi so se ustnice skrivenči-le; toliko da ni zajokala: "Samo en spomin bi rada imela . . . eden edini . . . lep in čist spomin . . . sen. ki se bom lahko zmerom k njemu zatekla .. . Sen. ki je v njem glavni junak mož. ki hrepeni po meni —» in ki mu sladko in brezupno hrepenjenje vračam. Mož. ki odtehta njegov poljub na roko vse dosedanje dogodivščine . . . Mož, ki zanj vem, da me ljubi PONDEUEK.^r,^ —Tadrrmtcd Picturm Multimillionär John D. Rockefeller s sol né no rožo na suknji znanja, da bo volil I^andona. . . . in ki ga tudi sama ljubim." Sklonila je glavo na prsi: "Vel, Olga . . . ljubim ga . . ." III. Jesenilo se je že, ko se je odpeljala Elza z materjo na postajo. Na hotelski ploščadi so že popravljali mize, tudi ciganov ni bilo več in v parku je bilo od sile dolgočasno. Živa duša se ni sprehajala več po negovanih peščenih potkah. Elza je že dan prej rekla Juriju zbogom. Poljubil ji je roko . .. drugega nič ... in tudi sicer se ves čas njunega poznanstva ni nič drugega zgodilo. Elza je bila presenečena, ko je zdajci uzrla Paradyja na postaji. Malo jo je pogrelo, ker ni bil sam. Dama, ki jo je prijel za podpazduho, jo je ostro premerila. Elza je pogumno stopila naprej in dejala: . "Dragi gospod Parady, zdaj vam lahko priznam, kdo sem." mu je poKetnkj Stisnila roke. Jurij je prebeldel. Toda priči se je spet zbral in se ko nasmehnil: "Neizrečeno se veselim, lostljiva — gospa . .. Z roko je pokazal na si damo in del: "Dovolite, da vas seznal . . . pravkar je prišla moja pome . . ." "Kdaj je bila sedemletna na, Milka?" je vprašal uč med zgodovinsko uro. "Oprostite, tega res ne v Takrat sem imela oApice." • Priznanje ljubezni — Oboževana gospodična, bim vas, hočem vam i>osv ivoje srce, roko, .svoj dom avto. — Hvala, meni zadostil iom in avto. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEK Po sklepu 10. redne konvencije se lahko naroči na list Presvsta ii priiteje eden, dva, tri. itiri ali pet članov is ene družine k eni naroi nini. Liat Proaveta atane sa vae enako, xa ¿lane ali nečlane $fi.OO s eno letno naročnino. Ker pa člani že plačajo pri aseamentu $1.20 tednik, se jim to priiteje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči, di je list predrag za člane 8.N.P.J. List Proaveta je vais Istdnins ii gotov o Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vssk dsn. <« listu Proaveta |e: Za Zdrui. države in Kanado.$6.00 1 tednik in.............. 4.80 2 tednika in....... .....3.60 3 tednike in............. 2.40 4 tednike in............. 1.20 5 tednikov in............ nič Za Evropo je..............$9 00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto densrjs sli Moes| Order v pismu in ai naročite Proaveto. list. ki Je vsšs Isstnin« Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti M SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahheval nam *voj liK tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tsko »kupni naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnistvu Ii»t in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. A ko tega ne »tort tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročniku. Za Cicero in Chicago Je... $7J 1 tednik in..............° 2 tednika in.............5,1 3 tednike in............. 4 tednike in.............271 !> tednikov in............U PROS VETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicafo, III. Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vnoto $...... 1) Ime...........................»........Čl. društva it .. Naslov .................................................. Uatavite tednik in Ka pripišite k moji naročnini od »ledeiih rlassi moje družine: ..........................čl.«društva št..... .................Cl. društvs št..... .............Cl. društvs št .....1 ________Cl. društva « ..................Država .................. .............Slsr naročnik.................. 2)........... 3 )........... 4 )........... 6)-------i... Mesto ....... Nov naročnik. TISKARNA SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoč« dela Tiska vabila ga ?aaelice in shode, vizitnice. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, si« češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugm ■ ■ ■ ^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN«TV<» ^V TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR!*« 4rie prte Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskan*.-Cene smerne, un.,»» Pišite po tnfona»*i)* na nasM SNPJ PRINTER» 2b&7-M SO. LAWNPALE A VE M * > . r CUICAGO, ILL.