ČITATELJI! Prosimo, poglejte n* številke poleg naslova sa dsn, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potreba-j® list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti nsročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA tisi slovenskih delavcer~v Ameriki tttt. 1949 at Um PmI Offfea al Sem larfc. N. I, al Art mt CwifTM mi March trd. 11». SA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivata. • • r -'C 'GLAS HA* ODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM OmnU sobot, eeiel* le CITAJTE, KAK VAS ZANIMA No. 227. — Štev. 227. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1942. — SREDA, 18. NOVEMBRA, 1942. VOLUME L. — LETNIK L. PREDSEDNIK RCX>SEVELT JE SINOČI GOVORIL PO RADUU IN REKEL, DA SMO IMELI ZADNJA DVA TEDNA MNOGO RAZVESELJIVIH VESTI IN DA IZGLEDA, KOT DA SE JE DOGODIL ODLOČEN PREOBRAT V VOJNEM POLOŽAJU. TAKOJ PA JE POSVARIL, DA IMAMO PRED SEBOJ SE ZELO TEŽAVNO NALOGO, VSLED CESAR SEDAJ SE NI CAS, DA SE VESELIMO ZMAGE, TEMVEČ SE MORAMO BORITI IN DELATI Predsednik je govoril v Washingtonu in njegov govor je bil namenjen zadnjemu zborovanju Forum of Current Problems of the New York Herald Tribune v hotelu Waldorf Astoria ter rekel, da se ameriška bojna fronta razteza od Kiske na Aleutih do Murnunska v Rusiji in od Tunizije v Afriki do Guadalcanal na Pacifiku. In kolikor bodo ameriške armade napredovale, se bodo tudi fronte daljšale. AFL IN CIO SE BODETA POGAJALI Washington. — Posebna odbora organizacije AFL in CIO 86 bodeta sestala prihodnji teden v svrho pogajanja za sklenitev medsebojnega miru. Harnp C. Bastes predsednik odseka Am. del. federacije, je brzojavil predsedniku Philip AFL., ki je vedno dvomila o resničnosti trditev voditeljev da ima ista Vladi ni bilo mogoče, — je Spopadla se je < sovražno o ifljrray-u svetoval, naj bi se CIO organizacije, d rekel predsednik, — narodu' klopnieo, ki je bila mnogo moč-' kmahl sestali člani tozadevnih i> milijonov članov, je pred vedno podati zadnjih poročil o' nejša po velikosti in sili ognja. °disckov. da se napravi mir v enim tednom izjavila, da bo | poteku 'bojev. Le nekateri so1 Toda prisilila je težke topove delavskih vrstah. Na glavnem morala organizacija predložiti vedeli o tem, toda v javnosti' te ladje, da so utihnili in jo je uradu CTO so priznali, da so članske knjige, ko .se bodo o tem niso smeli razpravlja-j tako poškodovala, da bi jo mo-j I^jeli brzojav in ročno je bilo. pričeli razgovori. RUSKI USPEHI PRI LENINGRADU Nemci so se hoteli pola&tiii nek* strateško zelo važne va-1 na iron!i j.ri ^olnovu "užno od Leningrada, toda bili s'> odbiti in na bojišču je obležalo 1500 nemških častnikov in vojakov. Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo v Stalin-grau ubitih ali ranjenih 1500 Nemcev in da so Rus-i zelo izboljšali svoje postojanke. Na osrednjem Kavkazu so Rusi zopet napredovali pri Nal-/*iku in.so tudi vrgli nazaj sovražnika severno od Tuapse ob Črnem morja. Pred štirimi dnevi so Nemei Si ti, razun v splošnem, ker mogoče drugače koristilo vražnekom. bi! gel potopiti torpedo ruŠilca ali\da, mi*!i. Murray odgovoriti, Pričakuje se, da bodo tako zvane levičarske unije, ki so' včlanjene v dO., bržkone pred i met hodili debat na sestanku so-1 aerap!ana. Tudi San Francis-I nik," in njeni topovi so grme-Ne da bi koga imenoval, jej co je bila večkrat zadeta. Ad-ipredsednik odločno zavrnil vm*| miral Callaghan, moj 1 ' lcakor hitro so bo pogovoril in posvetoval z R. J. Thomasom in Julesom Emspakom, ki sta one, ki kritizirajo vlado, ker narodu ne podaja natančnih in zadnjih poročil o bojih. Pri tem, kako se vodi vojna, ne smerno poslušati politikov ali kritikov, ker jih navdajajo politični nagLbi. Vendar pa je predsednik z. -zadovoljstvom poirJi!; da te kritike niso posebno Škodovale, ker ameriški narod, rabi svoj razum. "Mislim, da ste uverjeni," je rekel, "da sem se kot vrhovni povel jnik vedno trudil držati politiko proč od bojev v tej vojni.'* Tekom bojev je pogosto neobhodno potrebno nekatere stvari zamolčati. zlasti pa potop kake l>ojne ladje in se po- _ dobri ^ba ^ana odseka ^a pogajanja, obeh odsekov, prijatelj, nT mnogo njegovih | j° Ogledalo, da bo prišlo J Stališče predsednika Roose-junaskih častnikov in mornarjev je dalo svoje življenje v tej bitki. Joda nek poročnik je San Francisco srečno pripeljal v pristanišče in se bo zopet borila-za naao deželo." PADALCI V TUNIZIJI do razgovorov prihodnji te-1 velta v tej zadevi bo skoro go-, den, ter da se bodeta Bates injtovo objasnjeno ob priliki nje-j Murray sestala tudi enkrat pred nameravano mirovno konferenco. govega sestanka s predstavniki obeh organizacij koncem tega tedna. Zavezniška armada generala Kennetha A. NT. Andersona je bila ojačena z ameriškimi in francoskimi četami in sedaj v treh oddelkih prodira v Tunizijo. Pred njo pa so se spustili na tla padalci, ki pripravljajo pot glavni armadi/ Poglavitni cilj padalcev je polastiti se 20 letalskih oporišč. Pri Bone ob Sredozemskem sobno kake matične ladje za morjn se je armada generala aeroplane, kajti ko bi sovraž- I Andersona razcepila na tri de-nik to vedel, bi od tega imel ]e. Severni del prodira oib ob-mnogo koristi. J režju proti Bizerti, drugi del Nato pa je predsednik ome- malo bolj proti jugu potiska nil veliko pomorsko zmago pri proti Tunizu, tretji pa proti Salomonovih otokih. Povedal, Hammametu. Poročilo iz Lon-je, da je bil njetgov prijatelj dona tudi naznanja, da se je še admiral Daniel J. rallaghan] tudi četrti oddelek armade obr-na krovu križarke, ki je bila t nil dalje proti jugu ter prodi-prva v vrsti, da se spopade s ra skozi sredino Tunizije v sovražnikom. J smeri proti Tripolisu, glavne- "San Francjsco (ffnllagha- mu mestu italjanske Libije, nova poveljniška ladja) je za-j Poročilo s fronte sicer pravi, vozila naravnost v sovražno da ni nikakih večjih dogodkov, brodovje," jo rekel predjed-I vendar pa radijska postaja v li. Spomadla se je in 7.adola tri Alžirn pravi, da so se Nemci sovražne ladje ter potopila eno. po prvem spopadu umaknili. ZADRZAVANJE WILLKIEJEVEGA -GOVORA iš^ * Govor, katerega je imel Wendell L. Willkie po radiju v pondeljek večer, je bil zadržavan celih 12 ur po cenzorskih oblastih preden je smel biti odposlan oz. oddan v Anglijo. Govor se je vršil pod pokroviteljstvom Herald Tribune Foruma in se je nanašal na tekoče dogodke. V Washingtonu je bilo rečeno, da je bil Willkie vprašan direktno od administracije, naj spremeni gotove dele govora, ki se tičejo zadeve z vichv-slko vlado. Vkljuib temu, da je Willkie potem govor popravil, je cenzura po ukazu iz istega SVARILO IZOSTAJAJOCIM DELAVCEM Washington. — Paul V. McNutt, načelnik za vojno moško silo, je izjavil, da se bo vse one delavce, ki kronično izo-stajajo od dela brez tehtnega vzroka, zbrisalo z izjemne liste za vojaški vpoklic. Na izjemno listo so bili vpisani zato, ker se je smatralo, da je njih delovna sila ali izurjenost potrebna v vojni industriji, ako pa ne vršijo svojega dela redno, tedaj vojni in- nov ob Pearl Harborju do 15 milijonov, ki so uposljeni v naši vojni industriji in produkciji danes. Časnikarji so viprašali Mc-lustriji niso koristni ne po- ! Nntta, če se strinja s senator- trebni. McNutt je tudi dejal, da je bilo v mesecu oktobru občutno 1 Kwnan jkanje delavcev, kar je že prej napovedAl. Vkljufo vsemu pa je rekel, da. industrijska produkcija ni zaostala, niti niso bili puščeni na polju pridelki po farmah. Dežela se je potrudila v vseh ozirih in komisija za moeSko vojno silo je pod vrzel a korake, ki so preprečili kak resen zastoj. Glede vojne zapodijenosti je McNiitt rekel, da se je število delavcem povišalo od 7 milijo- daj nia*o časi, ko bi se moglo preurediti svet in ustvariti pravičen mir z golimi izjavami in vodilnih mož, kakor v Atlantskem čarterju, po-seibno ne, ako se eden od teh voditeljev izrazi v prilog starega imperialističnega reda. Willkie je dejal, da bodo odločila ljudstva sama glede bodoče kontrole svetovnih virov, do kate-vira zadržala oddajo govora rih bi morali imeti dostop vsi narodi, da bi se tako mogli mirno razvijati gospodarsko in narodno. z novimi močnimi napadi v Stalingradu v namenu, da zlomijo ruski odpor in si v mestu postavijo zimsko bivališče. Vsi nemški napadi pa so bili odbiti. Nemci pa še vedno napadajo severozapadni del Sta-lingrada, pa brez vsakega n- j speli a. Dva nemška 'anka sta. bila razbita in 6 topov. Izstrelje ni so bili tudi trije nemški ae-roplani. r za inozemstvo. « Willkie o stvari ni hotel govoriti. Zvedelo pa se je, da je Will-kiejev prvoten tekst vključeval naslednje: "Ali bodemo mi Američani tiho, n. pr., ko naši voditelji potem, ko so obljubili svobodo francoskemu ljudstvu, spravljajo to ljudstvo pod kontrolo istega moža, ki jih je pomagal usnžniti?" "Ali bomo tiho, ko vidimo, da je dolgotrajno apizanje Vi-chy-a od strani naše vlade do-vedlo do koloboracije z Darla-nom, V! je Hitlerjevo orodje? Taka koloboracija razjari svobodni duh ljudstev vsepovsod, neglede kakšni motivi ali nujnosti so diktirale tako sodelovanje. 'Povem vam, da ne moremo biti te vojne v. molku, pa naj rečejo naši izvedenci kar hoče- SMRT ADMIRALA D. J. CALLAGHANA Iz glavnega stana ameriške mornariške sile na Pacifiilcu j-» prišla te dni vest o smrti admirala Daniela J. Callaghana, ki je padel v bitki na Solomo-nih. Admiral Callaghan je bil star 52 let, ter je bil pred Časom vojaški svetovalec predsednika Roose velta. Poveljniška ladja, na kateri se je vozil admiral Callaghan, se je spoprijela najprej s sovražno križarko, katero je potopila, potem pa je šla v akcijo proti japonsiki oklopnici, kateri se je približala tako, da jo je obstreljevala iz dvatisoč-meterske razdalje, ter jo 18-krat zadela. New York bo še temnejši Vojaške oblasti ?o odločile, da se uvede strožje naredbe glede zatemnitve obrežnih predelov New Yorka in sicer se bodo nove določbe v tenpi ožim pričele izvajati prihodnji petek. General Terry je dejal, da morajo biti uga-=njene vse zunanje luči ali razsvetljave, katerih se ne more ugas*niti tekom petih minut potem, ko sirene naznanijo zatemnitev. — Ravnotako bodo morale mestne železnice še bolj zatemniti vsej Inči za razsvetljavo postajnih vhodov, itd. Narerlbe se tičejo obrežnih predelov New Torka, New .Ter-sev in Delaware. Pošljite zastopnike na = | Slovenski Narodni Kongres! PRIPRAVITE NJIH IMENA TAXOJ! Čas, ko se zberejo zastopniki našega ljudstva na — Slovenskem narodnem kongresu 5. in 6. decembra, se SE hitro bliža. Le malo več kot dva tedna je se in medtem SEE je treba prirediti vse priprave ter vse dobro izvršiti, =S da bo koitgres res zaželjen uspeh. Eden najvažnejših pogojev za u^peh kongresa je SE zastopstvo. To mora biti mnogoštevilno. Zato priprav-25 Ijalni odbor ponovno apelira na vse slovenske organi-= zacije, da pošljejo svoje zastopnike. Stvar, radi katere == je sklican ta kongres, je tako važna, da zahteva udej-== stvovanje in >odelovanje vsega slovenskega življa v == Ameriki. Zato naj bo zastopano vsako družtvo ali =S klub in vsaka organizirana >kupina kakršnegakoli zna-~ čaja, pa če je še tako majhna. Gre za rešitev sloven-~ skega naroda in zato ne sme biti taka žrte^ tudi male-|H mu društvu pretežka. In važen pogoj za priprave je, da že naprej vemo, = kako mnogobrojno bo zastopstvo. Zato pripravljalni == odbor ponovno prosi, da se mu sporoči ime izvoljenega EE zastopnika in ime organizacije, ki jo zastopa, takoj po EE izvolitvi ali čim prej mogoče. Potrebno je, da imamo IES pravilno listo zastopnikov še pred kongresom in ker =S je težko za pomožne moči, nam boste zelo ustregli s točno sporočitvijo izvoljenih. Imena izvoljenih zastopnikov »volit* poslati na = naslov podpisanega ne glede, h kateri jednoti ali zvezi = kartero tlrtakvo aii khrf> *apada. = Za pripravljalni odibor: . . M V. CAINKAB, predsednik, g 2650 S. Lawndale Ave., Chicago, HI. NOVAČENJE 18 in 19LET- ROMMEL dE VEDNO NIH OKOLI BOŽIČA BEŽI PRED ANGLEŽI Nova nemška uniforma Kot pravi poročilo iz Bernaj v Švici, je nemška armada [ pred nekaj dnevi v Berlinu pokazala novo uniformo za rusko fronto. Uniforma, ki jo nosijo nem-tfki vojaki nad običajno vojaško uniformo, obstoji iz ireh delov; kapuca, ki pokriva glavo in pleča; soiknja, ki seže do kolen in hlače, ki sežejo do prsi. Novo uniformo je mogoče nositi nalice in narobe. Ena stran je siva, druga pa bela — za bojevanje v snegu. Oni po 18 jji 19 let stari mladeniči, ki so se registrirali 30. junija, bodo vpoklicani o-koli Božiča. Tozadevno povelje je 280 nabornim uradom v New Yorku razposlal general Arthur V. MicDermott, načelnik naborne komisije za mesto New York. Naborni uradi so takoj razposlali naibornikom vprašalne pole, da jih izpolnijo. V New Yorku se je 29. junija registriralo 112,000 mlade-ničev v starosti 18 in 19 let. Nekaj od teh se je že prostovoljno priglasilo k vojakom. Vojaški krogi cenijo število mladeničev, ki bodo poklicani v New Yorku pod zastavo, od 60,000 do 70,000. Armada feldmaršala Erwina Romela še vedno bfusi pete po puščavskem pesku in prihaja v E1 Agheilo, 140 milj jugoza-padno od! Bengazija. Na potu pa bežeče Nemce neprestano bombardirajo in obstreljujejo ameriški in angleški aeroplani. Mnogo Nemcev je pobitih na begu in povsod leže-razbiti tanki in topovi. Zavezniški letalci ne zadevajo skoro na noben odpor. jem Byrdom,^ki je izjavil, da vladne agencije same po nepo-| jo, ker ako bodemo molčali, bo „ . treznem tratijo moško delovno) do ravno isti izved enci končno , počasno so sle v boj knzar-silo, ker imajo nastavljene lju- tudi v zmagi izvojevali samo;H k;at™m * poveljeval ad-di često po nepotrebnem. Na- kri in pepel." , admiralska ladja je tudi dobi-topovska ka- po nepotrebnem čelnik McNutt je odgovoril, da je zadeva z vladnimi agencijami res včasih taka, da odjem-ljejo delavce, ki bi bili bolj potrebni drugod. V nekaterih slučajih je bila delavcem celo obljubljena večja plača, da so vzeli delo, ki jim je bilo ponu-deno po vladnih agentih za dela, ki niso ravno važna za vojno prizadevanje. "Willkie je v svojem govoru pozival odgovorne voditelje, a P^odbe in^ ena naj poskrbijo za enotnost voj-j ? ^dela most.c nib ciljev zaveznikov. Pri tem) ^ ^mtral Poveljeval, je !bre« omembe imena izrekel' Dan pred admiralovo smrtjo kritiko zaradi nedavne izjave j je napadlo konvoj, katerega je premierja Chnrahffla, ki se je spremljala njegova ladja 21 izrazil, da se Anglija lahko u-spešno bori sama zase, če treba. Willkie je o tem dejal, da &e- sovražnih ibomlbnikov. Ameriške ladje pa so s pomočjo napadalnih letal zbile iz zraka 20 od teh bomibnikov in eden je treščil v plamenih na Calla-ghanovo poveljniško ladjo, — Pri tem je bilo ubitih .'?0 mož.' Washington, 17. nov.—Pod-admiral Norman Se-ott, iz Kirkwood, Mo., star 53 let in kapetan Casin Young. 48 let, iz Corouado, Cal., sta bila ubita v pomorski bitki na Solomonih,' kakor se glasi poročilo morna-riiJkega departmenta. Podadmiral Scott je poveljeval mornariški edinici, ki ^ je udeležila 'bojev pri Solomonih in kapitan Young, ki je bil odlikovan za junaštvo na Pearl( Harborju, je poveljeval ladji pod poveljstvom admirala Cal-laghana. Vprašalne pole za mladoletnike Lokalnim nabornim odborom je bilo naročeno, naj pri-čno razpošiljati vprašalne pole 18- in 19-JeLtnim niadeničem, ki bodo po potrebi vpoklicani v armado. Polkovn?k McDeriyott je v svojih tozadevnih navodilih naročil lokalnim uradom v newyonskem okraju, da se naj razpošiljajo vprašalne pole po strogem redu vpisanja mladoletnikov. Nacijski morilci v Srbiji hz Londona je priSla vest, ki se^laai, da je bilo zopet usmr-čenih en ti«oc sTibskih patriotov v mestu Sremu. Med umorjenimi «> bile tudi ženske in otroci. Smrtne obsodbe v Beogradu T7P poroča-iz Londona, 14. novembra, da iz Beograda poročajo, da je bilo 20 Srbov obsojenih na smrt zaradi vohunstva in saibotaže. Obsodba je bila izvršena. —»TIC. Rommel ni bil prijet Feldmanšal Rommel je komaj ušel nevarnosti zajetja prošli teden pri Tobruku, kakor poroča »vedski-novinar brzojavnega biroja/Poročilo, ki je bilo podano preko Vichy-ja, navaja, da so nemške vojaške oblasti izjavile, da je bil Rommel zanosljen z oseft>nim pove-| ljevanjem zadnjih obrambnih čet. ko so se nenadno pojavili britski tanki, pred katerimi je Rommel z vso naglico bezal, da bi ne bil zajet. Reuterjeva Časnikarska a-gentnra poroča iz zavezniškega glavnega stana, da se nemški feldmaršal Rommel nahaja v TVmiziji. Angleška agentu ra pravi, da se Rommel zelo trudi, da bi zlbral svojo rasrfbito armado, da bi se mogel po«tav?ti zavezniški armadi, ki mu prihaja nasproti od zapada. 485348535353235348534853485348534853484853484853235348484853 23484853234853539023532353235348534853485348534853235348534853 4853485348534848234800480102000101002353010253485301020048532353480002020100482348534853234800485348 *8 L Al N A BOOA*w M* M 44 GLAS NARODA * ti 99 Owned and Published by Slovenlc PnbUshing Ocxpptny, (▲ Corporation) Frank Sakser, President; Ignac Hode, Treasurer; Joeepb Lape ha. Sec. Place of tHuioeat at the oocpocattap and addreeaee of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. t 49tn Year "Glsi Naroda" la lamed ererj day except Saturday«, Sunday« and Holiday*. Subscription Yearly KL Advertisement on Agreement Za celo leto velja List an Ameriko la Kanado ; aa pol leta $3.— } aa četrt leta *1.50_ — Za New York aa cek> leto »7.— ; sa pol leta $3J50. Za inozemstvo aa celo leto 17.— ; «a pol leU $BJ50. "Glaa Naroda" izhaja vsaki dan lavaemB sobot, nedelj ln praanlkov. -GLAS NARODA", tli WEST IStb STREET, NEW YORK, N. Y Cfldset I—1348 VELIKA. AMERIŠKA ZMAGA Včerajšnja poročila s Salomonovih, otokov so naznanila veliko zmago ameriškega vojnega brodovja nad japonskim bro dovjem. Japonci ?o izgubili 11 bojnih ladij in 1*2 velikih transportnih parnikov, sedam, ladij pa je »bilo poškodovanih. Tudi na naši strani so bile izgube; potopljenih je bilo 8 boj- GOVOR PREDS. ROOSEVELTA NA OBJJBTHICQ DNEVA PREMIRJA. (JtC.) — Ob priiiki spominske slabosti na grobu Neznanega vojaka v Arlington Cemetery, je govoril predsednik Roosevelt iiasi/cidnje: ki, njegov sosed in vsi njegovi rciaki Amerik anci mogli: v mino (živeti sko»i dni, ki knajo pri-(ti. Njegovo upanje se ni izpolnilo. erfceitar m§ Terezlnkn Polk* Na pianlseab—vai£ek Stv. M 1» lin DL'QUESNE UNIVERSITY TAMRURICA — M 571 Za toa. cenik ln cene ploU m obrnite na: JOHN MARSICH Ine. Ml Wert 42nd Street. New Vork UV Arlingtonn se nahajamo, iDanes žrtvujejo azmeriški vo- prisotnoeti senc zaslužnifo.' jaki svoje življenje na vseh ce- padli Polagati jim moramo ra RAZGLEDNIH Piše Ania B. Krama Skriti sovražniki v preteklosti služili narodu. Spoštujemo sence onih, ki so*, am ,n£ , 4;™___^ nalogo, da pomagam proda- Par dni nazaj sem prevze- mirtvih. Njim srno odgovorni j linah in na vseh morjih v želji, — njim in generacijam, ki še'da a'^ ™^odne ^ Tor- bi nas oibdržal močne in nas Dekleta ah Pa zone' kl se navdahnil s hrabrostjo, da zmagamo v tej vojni, in z modrostjo ter onim bistrim pogledom, ki nam bo potreben, da dosežemo resnično zmago toai v miru, ki bo prišel." , litarizmni, ki pa dai*?s stofcrat-lih ladij in ubit je bil bivši predsednikov pribocmk admiral ^ brutalnost in bar- Callaghan, ko je vodil bitko na svoji poveljniški ladji težki križar ki i$an Francisco. Pozneje je bilo naznanjeno, da je t udi izgubil življenje rear-admiral Norman Scott. Lz jasnih razlogov mopariški rži se slame, Pa 60 prejšnje obljube, da ne utone. Ali slama ga ne ^ ^ dobi ^^ bo držala.. Ako bi doznali, kaj se zares dogaja na Nemškem, imeli bi informacije neprecenljive vojaške vrednosti. Kajti nemška morala je ključ do produk-države napadajo z vso silo, tivne sposobnosti sovražnika ProtivnikL dostojnosti in pra- in do njegove vztrajne sile. vice so prekoračili vrhunec, do- Zmaga je zadnjikrat prišla k čim se silam združenih narodov zaveznikom se le tedaj, ko se je pridružuje — posledica zad- domača fronta sovražnika po-njiih dogodkov — veliko število drla in i2podkopala vojaško, bojevnikov iz ljudstva našega Dnevnik "Washington Daily tradicionalnega zaveznika svo- News" jako spretno to tako-le bodne Francije. Na ta značil- pove: ni dan nas ohrabruje zavest, da gTodo tudi francoski vojaki z združenimi narodi. I { "Najboljši vpogled v Nemči- jo, ki ga imamo — in dobrega vpogleda sploh ni — je oni slu-lAmirTiškL neznani junak, ki čajni vpogled, ki nam ga nudi ali "prihodnje leto" toliko razočarale, da se več ne upa ponoviti take bedastooe. ^Naglasi! je nacijev* uspehe na Ruskem, kj so jih imeli dva in tri mesece nazaj, nič pa ni rekel o neuspehih v zadnjem mesecu. Obljubil je, da zavzame Stalingrad, ni mogel pa reči kdaj in za kako ceno. Obljotoiti ni mogel sedaj, kakor je obljubil zadnjo jesen, da naciji se ne bpdo morali bojevati drugo rusko zimo. Rekd je le: "Premagal sem generala zimo" — precej mrzla tolažba za one, ki nekaj znajo o letnih časih "Priznal je, da grožnja dru- odizovejo, so oblečene v svoje narodne noše, da tako obrnejo pozorno?«t nase in pa da to »pričuje, da smo danes vsi v eni in isti borbi za ohrano in obramibo naše skupne domovine, ter za pravičnejšo uredbo sveta po tej vojni. Tako sem torej tudi jaz dobila na posodo slovensko narodno noeo in sem sla, da izpolnim oWjuibo in storim od naše slovenske strani svojo dolžnost kot Slovenka hi ameriška državljanka, kakor so to storile tudi že drusre Slovenke v tem oziru. Moj čas v tisti utici za prodajo bondov in znamk se je nekoliko zavlekel, ker sem morala čakati vrnitve nekega mornariškega častnika, ki je kupil dva bonda in ju je hotel takoj poslati svoj ženi, kajti še isti večer je moral nazaj na morje in bogve kakšni usodi nasproti. Medlem pa je prišel mimo moški nekoliko nadutega izgleda in me vprašal kakšno narodnost predstavljam Ker mi je bilo to vprašanje stavljeno od mnogih drugih tudi že prej, sem mu enostavno dala tozadevno informacijo. Potem pa se je mož naslonil s komolcem na polico ulice in mi začel delati lekcijo o amerikanizmu. ter mi vrgel v obraz žaljivko glede moje narodne nose. Nekaj časa sem ga poslu&aia, ker ima to navado ali morda napako, da pustim vsakemu, da mi pove kar ima v mislih. No, malo po malem sem mu pričela dajati nazaj milo za drago in kmalu »va bila v pravi debati, četudi sva se ofca držala do??tojneara tona in vedenja. Na moje vprašanje, če mu je sploh kaj znana 2igodovina ali karkoli iz življenja in nehanja malih evropskih narodov, o katerih je rekel, da nimajo pravice do obstanka, kot taki, ne je obregnil enostavno da ga to ne zanima, ter da je za Z'druže-ne države TJvrope. Jaz sem videla v njem fašista, ki se je skril za frazo združene Evrope potem, ko ?em mu Lndirektno dala raznmeti, da govori- iz njega Hitler, ter nje-arova znana pajdaši j a v Ameriki. (Na tihem sem bila prepričana, da imam pred seboj ka-ketsra nacističnega age:ita.) Temu namieu se je ostro protivi-viL češ, da on nima -proti meni, kot osebr in ameriški državljanki nič, ne strinja pa se s tem, da izkazujem svo.io nezvestobo Ameriki s tem, da vesim nasM? nošo dežele, kateri «em odpovedala lojaJnost, ko sem postala ameriška državljanka, itd. Po njegovem mnenju bi se morala zaviti v ameriško zastavo in narodne eunje naroda, iz katerega prihajam, pa bi morala zavreči ter zaeno tudi pozabiti, da ta narod sploh še obstoja. Tako bi bila dobra Američanka, kot je. sem pa zgolj "for-nerca**, ki se ni znala tekom svojega dolgoletnega bivanja v Ameriki asimilirati. Ta kolona bi se malo preveč raztegnila, ako bi hotela podati vsaj del tistih argumentov, ki jih je možakar stresal iz rokava z namenom, da me malo HTLER POŠILJA VOJAŠKE .. SdELKE IZ RUSIJE NA ' ° Phloem amenkan-'R AT "KAN I sltvI1' se je izrazil. Jaz pa BALJvAil. j 1TU1 gfole. tega povedala, (JIC)—Hjtier poSlja čete z'da je prišel malo prepozno, kaj- ge fronte ima neki "nepovolj-j ruske fronte, da bi si zavaroval ti mene da so učili amerikan ni značaj" — kajti zavezniki| bok proti zavezniškim napa- sitva in jezi jezika te dežele ljudje, je tukaj pokopan, ni žrtvoval Hitler sam. Njegovi govori,'so taki "vojaški idijoti. da ne dom p^o Sredozemskega mo- ki so bili izšolani na ameriških svojega življenja na francos-: ki ©laži jo za domačo vporaboj moren/ uganiti, kje bodo udarja. Nemci baje že pripravlja- knl^niih in univerzah, ter so kih poljanah zato, da le za krat|odsevajo dejstva in bojazni, kij rili" Miorda so Nemci tako ne-1 jo odhod 40 divizij iz Rusije v bili poleg tega tudi potomci ko dobo očuva svojo ameriško j izpodjedarvajo nemško moralo, j «mni, da to kvanto pogoltnejo, Madžarsko in Jugoslavijo, kar domovino. Svoje življenje jejOn je prisiljen obrazloževati po imamo pa svoje pomisleke. dal zato. da bi njegovi sorodni-j svoje ta dejstva in z baharijo ZAMOTAN POLITIČNI POLOŽAJ Najboljši opazovalec svetovne politike ne more razumeti sedanje politike Združenih držav z oziram na Francijo. Ta politični položaj je nekaj nenavadnega. Dosedanji ameriški prijatelji, boreči «e Francozi, niso nikjer na pozorišču. Mesto njih je sedaj admiral Darlan, ki je bil še nedavno Lavalov tovariš, ter sedaj zbira okolr sebe francosko armado na strani zaveznikov. Darlan je tudi imenoval generala Girauda za vrhovnega poveljnika francosk e armade. Darlan je celo o-znanil, da prihaja .to naročilo naravnost od maršala Petaina, ki je še vedno v nemških rokah. Z Darlanom je tudi bivši irancoski minister Flandin, ki je bil vedno bolj naklonjen Nemcem, kot pa Angležem in Amerikanoem. General de Gaulle, ki je veljal za predstavnika borečih se Francozov pri zaveznikih, ni sedaj od zaveznikov prejel nobene važne naloge. V Londonu je de Ganile celo izjavil, da njegov odbor ni "vdeležen v sedanjem položaju" in da tudi ne bo sprejel kake odločitve Amerikancev in Angležev v severni Afriki. V Amediki se že slišijo glasovi, da so Zdražene države pričele "pomirjevalno" politiko z vichywko vlado in na škodo resničnih prijateljev borečih se Francozov. Vendar pa pravi položaj poznajo le armad ni poveljniki v Afriki in državni uradniki v Washingtonu, ki prejemajo poročila s fronte. Upamo pa, da se bo sedanji negotovi položaj v bližnji bodočnosti razjasnil. KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA u. S. O. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRAN J SK0-SL0 VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Clamtvo 37.800 Premoženje $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Ce betei Mn mM lm f**Um dragla, zavaruj M pri naJMJfti, p* fiteai in nadsetreotiii podporni erpmjraHJl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ae lahke zavaruje« sa tmrtoio«, rasne počketlbe. operacije, preti bolezni in enaaofioetl. K. S. K. JEDNOTA sprejema mo£ke is ieneke od II. d« M, leto; otroke pa tokoj po rojatrn In do 1«. leto pod noje ekrHje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $25Mt do *5,0Q0.M. K. S. K. JEDNOTA je prav« mati vdov ia tirat. £e le »ki «aa •U Oaaiea to toe«efap ia bocate katoliške padpome organizacije, po-trodi m ia pristopi takoj. a zavarovalnini ln za vse frngo % wm^dlrt la aradaice krajanih K. S. K. Jediiii, ali pa aa: Joliet, Glinoia "Zanikal je, da bi Italija po-pnsrtila. "Vse nade naših so- kolegijih in univerzah, ter «> tudi najstarejših pijonirjev te dežele. Ti so bili mnenja, da je za vsakesja novodoeleca v Ameriki važno^da ohrani in goji vse bi bilo skoraj četrtma celokupnih nacističnih v Rusiji. Ako bi prišlo ______v j , . _nmika, bi rdeča vojska najbrže j kulturne in ulične vrednote, ki rr^A rSL" ^a^^operaejje,' jih Je podadoval po naroda i, Zakaj bi to zanikal ako se o >^k'e in Hitler je o-ni, ki se, hromo z&klinja, da povrne —' le čakaj. u^Vse skmpaj se to Hitlerjevo govoričenje zdi' komaj vneicLno peitih mesecev truda priprave. Zveni bolj kot javkanje obupnega kvartopirca kot mirna gotovost zmagovajca sveta,*' VSI ne moremo iti aa bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno. katerega izhaja — s tem prido-naša k sktrpni ameriški zgradbi kulture in progresa ter znanja . . . tako je bila zgrajena Amerika. Da ste videli t e** ultra-pa-trijota, kako .se je v svoji onemoglasti zaničljivo zareoal, ter mi mrgel pod nos zaf rkljivko, da je na«i evrop&ka stvar Ameriki nepotrebna, ter Evropa je gnila in od gnilobe nimamo kaj pričakovati. r . . . Končam jutri. Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN POSTAL HONEY ORDER, . ako je vam le priročno ff iV iV iM iM 00 it KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEHNARODOV Stane samo J/ ^ v | l| f ^^"Knjiga je trdo vezana in ima S21 strani*^! f Recepti so napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa sov tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed pos«bno v navadi] J, A Ta knjiga je aekaj posebnega sa one, kl se zanimajo sad] H kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lzveibati inf j izpopolniti. ,){ t ^ 4 KrgiGARNI SLO VENIC PUBLISHING CO. 316 Wert 18th Btrwit . He« Yorfc H, Y, P M Rftr I«f ----j^bi m WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1942 rsTANonJKi um V VAŠI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI ŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK — KO* ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE NAROOl? II i i 11 I Poročila ii raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovene! FRANCOSKA 0KLOPNICA DUNKERQUE Proti zapostavljanju delavcev mor židovska • družina tLskifc: 1>erfko, katera lahko vrši dela, ki so pripadnikom1 židovske vere prepovedana ob njihovih piav.nilšHi in sobotah. Rassgla« nove naredte vklja-čuje navodibo postopanja z onimi, ki bi kršili določbo glede p-.edsodkov proti upoeljevanju oseb gotovih narodnosti, vere 'Kanadski delodajalci so do-' bili od Narodne naborne službe ukaz. da ne Rinejo diskrimini-rati napram delavcem ali prosilcem za ko posadko k predaji, besede "igentili imajo j ko ^ korveta Oakville tako ali barve. Vso slučaje diskriminacije «3-mora naznaniti lokalnim odborom za nafbiranje vojaške in delovne «iie. 'Nova odredlba je bila izdana radi odkritja airakopoteznega di^kriminiranja proti delavcem po celi Kanadi in posebno še v Montreal« in Toronto. Pogumna Kanadčana ma rabiti prednost,- ali ^ -pro^Unfc|po5kodovala po^ornico, da je il>ila že v potjapljajočem stanju. Imajo prednost," itd. Tudi ni dovoljena nobena druga fraza, ki bi dajala, razumeti, da delodajalec ima gotove predsodke, kateri ga vodijo pri upoštevanju. Celo vpiašalne pole ne rklju^ čujejo več vprašanj o prosiloo-vi veri. narodnosti, oziroma -pie menu in 'barvi. Novi ukaz dalje narekuje ele-• .• 8s i WjjM WJu V " * * ;2P| - " "1 IMMftMspt ih&iizMai ■iMs&triLg&l* Slika nam kaže oklopnico Dunkerque, eno največjih ladij francoskega vojnega brodovja, o katerem ni znano, kje se sedaj nahaja. StavjuicL v DianadL z. Proslava obletnice napada na Čeho--— slovaško in Grško-— vaiška obletnica sta bili prasnov ani tu in v Londonu na lep SLOVENCI V KANADL i KONVENCJA V. P. Veni, da se vain bo smešno! BLED.'' vidit'io. ko boste čitali tale moj Zapisnik 3. seje II. redne kon dopis. Ven k. da bo&te rekli:! vencije dne 31. avg. 1942. Kaj ee je pa ta ogiasil? N«ij! Predsednik cytvori sejo ob 6.! m dostojanstven način v promo mice in so biti protivnciži brae jo to pr\ i njegov dopis.) uri zvečer z običajnim poadra-;štorih Freedom House in v pro-ukročeni, eta častnika z ujetimi j In res, uganili ste. je moj verni. V prarvilni odbor so štorih "Priends of Greece'' - Nekateri člani pceadke so se' nerrtškjirrLmotžmi wed skočila v .prvi dopis, zato vas prosiau (JIC.) — Grška in čehosLo- rope, v gtrem3j«nju za svobodo uprli ukazu, da se predajo in so skušali napasti častnika, tako, da sta se morala braniti in sta pri tkttn ustrelila dva moža posadke podmornice, druga dva pa sta pahnila v vodo, da sta se ubranila pred njima. 1 morje in se z njimd vred rešila » pomočjo čolnov, katere je spustil na valove ameriški rušilec. ki je, kakor korveta Oakville, -spremljal konvoj, katerega je nemška podmornica zasledovala. . Živalske kože za vojne potrebe Vsi lovci m oni, ki nastavljajo zamjke v Kii*kland Lake o-kraju, so opozorjeni, da se vnši nabiranje vseh zti prodajo nesposobnih kož, katerih ima povprečen lovec ali zanjkar vedno dovolj doma. Iz toh kož, ^e pri izbiri in uposljevanju de- ki niso aj^ra^^e za izdelovala veev ne sm»e upoštevati nobe-jnje knmait&ili izdelkov na rasna ali sliena raaflika, am-|se ^ ^ap^Qo telovnike in pak se mora osebo uposliti pred1 dnis?e taple 0bleke za pomoršča vsem na podlagi zmožnosti ali spesohnosti za gotovo delo ali =lu2bo." bil Pozimi so mornarji izpostavljeni hudemu in nerapros-nenm mrazu, ter potrebujejo Posebne izjeme so dovoljene, ineprodirljivo obleko iz živ izdelovanje toplih telovnikov jelenje in zajčje kože, katerih naj lovci feed a j ne zametujejo, airtpak jih pošljejo Tigora j omenjenemu projektu, ki je na naslovu: 1211-A Bay St., Toronto, Ontario. POSPRAVLJANJE PROEL-KOV SE JE DOBRO OBNESLO. Pomoč, ki so jo nudili letos •al- pri pospravljanju pridelkov v oprostite, 'če ni kaj prav; zmeraj mislite, da je prvi dopis. ftes sem se tcižlko pripravil, da napLstJU tale dopis. Zdaj vara moram tudi omeniti malo iz Timmmsa in okolice. Tukaj imamo tudi društvo pod imenom "Krka" st 3.. Ta odsek šJtejc- danes 93 člaaiov in članic, f>amo članic j*1 bolj malo število. V-časih so rekli: kjer je mož, tam naj bo tudi žena. Bilo *bi tudi lepo, kjer je mož član. da bi bila tudi žena. Jaz sem skoraj siguren, d« nam bo glavni urad razpisal kampanjo kaki-en mxsec enkrat po Novem letu. Takrat bo ja-ko lepa prilika vpisati se. Ne zamudite prilike! Preden končam s temle mojim pisanjem, vljudno vabim voljeni: Antou Novak, Štefan Fugina, Joe Mžklič. Takoj nato se vzamejo v pretree pravila »n sicer najprvo one, ki jih je sestavil dosedanji odbor za pravila. Točke 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7. in 9, so odObnene; točka 10. naj se glasi: Do 25 članov 1 delegat, do 50 članov 2 delegata; do 100 članov 3 delegati in ne več, če je maid 100 članov. Točka 11. popravek: Izvzeti so novouManovJjeni odseki. Točka 12. odobrena. Točka 13, odsek, kateri šteje nad 100 članov ima za vsakih nadaljnih 50 članov po 1 glas na konvewiji pri glasovanju. Od&ek odloči, kateri delegat ima pravico do glasu. Točk* 14. in 15. odobrene tečka 16 ostane konvencij vipored; točka 17. na to toSko ( se prenese toička 61. dosedanjih New Yorku.. Ko se spominjamo k riževega pota Čehoslova/ške, sočustvujemo mi Jugoslovani s trpljenjem velikega bratskega slovanskega naroda, s katerim smo se že v prvi svetovni vojni skupaj borili in potem, v času miru do izbruha nove vojne, kakor tudi zdaj v teh usodnih časih, skupno živeli in stremili za istimi cilji in ideali. ehoslovasska je bila prva slovanska in demokratska drža va. ki se je zrušila pod ogromno težo pangerananskega na^ cističnega navala. Čehoslova Ska je stopila v vrsto vseh svobodoljubnih narodov, ki se na- ki za novo skupnost svobodnih narodov v svobodni Evropi. . LZato pa se tudi Jugoslovani kar naiprisrčneje pridružujejo žoljam predsednika Boosevelta in velike ameriške demokracije ter upajo na lepšo bodočnost Čehoslovaske" republike. . Kakor hrez svobodne Jugoslavije ne more (biti svobodne Evrope, tako tudi ne moreta brez svobodne Oehoslovaške zavladati v teh predelih mir in (Nadaljevanje na 4. str.) kjtr se gre za uposlitev oseb vLkih kcž' in volne. Atlantska zapadni Kialaadi študentje iz vse člane in članice gori <«*>-]pravil; na tofiko 18. «e prenese novanega društva, da se točka 66. dosedanjih praviL ležijo dne 13. decembra,J Tr5ni (^j^r ^a pravico reš* vojnih tovarnah, kjer ne smejo pot mora biti odprta in naši biti uposleni fcujeztemci nekaterih narodnosti. Tudi v primerih, kjer Lšče katoliška družina pestunjo iste vere. ali na pri- D iiiiii;M:iiHiiiiiiiiii:^»iiiiifflaHii:»ii T H L. N E W ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE konvoji morajo priti na svoje mesto — ta velika naloga pa odpade predvsem na mornarje, ki vozijo in spremljajo konvoje po žirnih morjih . Kanadska "krznarska industrija je organizirala takoimrtio-vani "Seamen's Pur Vets War Projeot," ki je izdelal že tisoče toplih telovnikov iz kož za pomorščake. ali potreba je velika in zato je ibil izdam apel za nabiranje raznovrstnih neprodaj-nJh kož, ki se dajo v to svrbo dobro porabiti. Ontarijski department za lov in ribolov tudi priporoča, da province Ontarijo in Quebec, se je igkaoala kot neprecenljiva, ker je nudila potrebno delovno pomoč farmarjmt, dbenem pa jo ta nov način porazdi-litve delovnih moči Zbližal mestne in podeželske ter farmerske slo je. Posebno je tako zbližanje korisno za študentje, ki sedaj poanajo probleme in dolžnosti ter trud farmarja z vidika lastne preizkušnje. Sicer je bilo t>u in tam kaj narobe in so -prišle pritožbe proti farmarjem in narobe, a v ^l-osnem se mora reči, da so Študentje delo dobro vršili i.n bili tudi zadovoljni z delovni mi razmerami. Marsikateri štu točno ob 2. uri popoldne na po | v konca konvencije, ako "bo čas. Br, Marušič predlaga in br. Fer-dei%ar podpira, da se zadeva sedaj reši. Br. glavni predsednik Jtenro oporeka, da nas ta afera že adftj stane preveč de-| OGROMNA RAZSTEELBA. :V Kerr Addison rudniku >o pred nekaj dnevi izvedli ogrom no dinamitno razstrelbo, ki je razmajala nad 274 tisoč ton zlate rude, katera se bo sedaj pomikala skozi čistilnice kake hajajo v boju za zmago svobo-.®*iri mesece. . de' in v to ekupnoet začasno Za to raastrelbo, ki je bila podjarmljenih, a upirajoči^ največja, kar so j2i se izvedli v borbenih narodov, je Čehoslo- Kanadi, se je delalo priprave vaSka prinesla vso težo svojega ^ od meseca februarja. Na^r-pozitivnega in konstruktivne-1 tali so velikansko število lu-ga sodelovanja, mojega progre,^nj za razstrelivo, ter porabili sivnega in plemenitega naroda milj žice, smodnika pa so Jugoslavija je bila v prvi sve- v v^em porabili, okrog 44 ton. tovni vojni zaveznik Cehoslo- Oinamita so porabili 1700 zal>o-vaške in je sodelovala z njo v jev. Detonacija je bila straho-Mali Aantanti. Danes pa sta vita in tako izvrstno izvedena, zopet zedinjeni v složnem dela da. niso bile rudniške m druge v političnih in gospodarskih naprave v okolici nič poskodo-organizacijaih jugovzhodne. Ev-1vane- • @iiiiiiiiuniiiiimiiiiiuaiiuiiuoKiiuii ADVERTISE in ' GLAS NARODA' Sedaj NaroJKlu pošljite .... KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING companx 2ia W- 18th STREET, NEW TORK, predsednika. GL tajnik: točka 39. a) in b) ostane c) glasi, ki jih sprejme od odsekov, d) e) in f i odolu*e-ne. Cfl. blagajnik, točke 40. in 41. dobrene, točka 42. se črta zadnji odstavek; točka 43. odobrena in točka 44., on mora pri-eostvovati vsem sejam glavnega odbora, ter v soglasju s pred sednikom, tajnikom in bi r ajnikom* poročati in odločati o bolezni in podporah članstva Zveze. Mora voditi eeznam _ bolnih članov ter koliko so bol-| slovenski fantje miri dobili podpore od raznih vse bom prodala operacij v svrho točnega pre-' gleda bolniškega in pmrtninsker ga sklada- T Očka 45. vrhovni ad ravnik ima dolžnost nadzirati odsekove adravnike, oziroma po njih podpisane bolniške in sprejemne listime. Mora gle dati, da dela v korist Zveze kot vsak drugi clan glavnega odbora in Zveze. Obvezan je biti Note 1 ss ZA S PIANO-HARMONDCO ali KLAVIR BREEZES OP SPRING TIME OP BLOSSOM (Cveto! Ca*) OHIO valley SYLVIA polka tam na vrtni gredi maribor waltz spavaj milka MOJA orphan waltz nnrja in da se to reži ob koncu konvencije. Sedaj se pa nag nadaljuje druge točke, katere so (bolj nujne. Točke v pravilih so odobrene od točke 21 pa dp toSke 29. Točka 30. se popravi v toliko, da se pritožbe pošljejo na predsednika gl. dil35a, namesto gl. tajnika. Točke 31. in 32. dobrene, točka 33 se spremeni, da se denar namesto v družafbni sklad, naloži v up naftni sklad. Točke 34. in 35 odobrene. Točka 36. naraefcto ali se rabi in točka 37. odobrena, točka 38 «e naj glasi: glavni odbor voH novega pod- el an Vzajemne Podpor. Zveze "vBled.". Ima $50 letne plače in en dolar za fsprejemsne listine novega Člana. Točka 4 a) b) c) odobrene, d) «e spremeni e aporazoamom tajnikov mladinskih odsekov, e) dobre-na. ToČka 47. dobrena; točka 48. na to točko ee prenese točka 99 dosedanjih pravil, katera naj b! vložila kot zadnja točka v novih pravilih . Ob 5. popoldne predsednik zaMjnči sejo e iporawm, da se Sani (konvencije točno oib 6. a leu je .šumelo po glavi. Spo m injala «e je, kako je pieasl z drugimi. z dekleti in mladimi /t naaii, ki >o se pulile zanj; opominjala se je, kako malomarno o odgovarjal na njiliove laskave besede. Kako drugačen je l.il z vsemi drugimi! Bil je iaboren plesalec, vzracaeen kaikor hrast eredi gozda; -al ,je z nekako malomarno lahkoto, glavo nekoliko vpognje-nazaj. Rjavi skodrani lasje so inn padali po čedn ter se d plesom na lahko gibali. Marjetica, ki je bila precej vcli-čutila, kako so jo božali po beli avbi, kadar se je sklonil nad njo ter jo tevaneje oprijel med hitrim valčkom.. L>d časa do časa je pomenljivo pOmeiikal proti svoji mlajši m-tri Matiji in Silvestru, tema zaročencema, ki sta plesala ved-tic -kupatf. Smehljal se je dobrodušno, ko ju je videl oba takt. mlada, tako plaha, kako sia se vedla spoštljivo drug proti dru-ter se dalala hladna,, dočim sta si tiho, na skrivnem žc-jR-tala sladko betedo. Seveda morala sta se vesti tako Jo-•tdjuo. Toda on, izveden pomorščak, se je vendar zabnva!, ; ju je opazoval tako naivna. Večkrat sta se torej nasmeški z Marjetico, kakor bi si hotela reči: *'Kako sta ljubka in, -liM^im najina bratca!*' Ko se je bližala noč koncu, so se mnogo objemali, poljubljali so se g lasno in pred vsemi ljudmi bratranci, zaročenci /. lijuibijenci, toda na obrazih je ostal vsem izraz prostodušnosti in jKišteno«ti. Jan seveda ni objel Marjetice, kajti kaj takega si ni smel ul-voliti s hkicrko gospoda Mevela. Toda proti koncu, ko so pie?ali zadnji valček, jo je nekoliko tesneje privil k sebi, in ona, polna zaupanja,, se ni branila, temveč naslonila 6e je nanj, udaiia mu ia vse duše. V tej sladki, globoki zmedeuosti, ki >o je tako silila proti njemu, so se gotovo ogiašall čuti njenih dvajsetih let, ali vzbudilo >e je nekaj tudi globoko tam v njenem srcu. ••Ali »te jo videli, nesramnicc. kako iga gleda?" je opomnilo nekaj mladih pune s sramežljivo pobetšenimi očmi, zskriti-l!.i pod svetlimi ali 'Irnimi trepalnicami. V jtasnici pa je inKla vsaka iamed njilh med plesalci vsaj enega ljubek a pa ludi po dva. Res,, Marjetica te ni mogla naigledati Jana, to ia opravi-c e val o jo je to, da je bil trn prvi in edini med mladimi fanti, na katerega je v ccdem svojem življenju obrnila pozornost. Ko so se že na jutro v*si razšli v največjem neredu v mrzel polmrak, sta se poslovila na poseben način, kakor dva, ki se imata prihodnji dan zopet videti. In ko se je potem vrar3la z očetom domov <-:tz trg, se ni čutila čisto nič utrujene, bila ,!<• lahka in vesela. Ljubila je to ledeino meglo tam zunaj in t bledo jutranjo zaijo, in 7delo se ji je vse lepo i:i sladko. Majniška noč je bila že zdavnaj legla na mesto. Vsa okna so se bila polagoma z lahkim škripanjem zaprla. Mar-:iea je bila še vedno tu, pri odprtem oknu. Pozni p-vtniki, ki so se poredkama prihajali mimo ter videli v temi bele ob-l"ke njene avbe, so si pač mislili: Glejte dekleta, ki gotovo t anja o svojem In res je sanjala o njem, in na jok ji je Ilo. V j-ni majhni, beli zobje sr, grizli ustnice ter ?e neusmiljeno zasajali v tisto gubico, ki je brla. začrtana pod obrisi njenih > ve žili ust. Njene oči so strmele nepremično tja v temo, a od vseh stvari tam doli ni razločila ničesar . Toda zakaj ni piišel po onem večeru nikdar vet*? Kaj je ivoje lepe, živahne oči, ie obračal v stran Ce-to je govorila o tem s Silvestrom, ki ga tudi ni mogel ti meti. 4'Tn vendar ee moraš omožiti ž njim, Miarjetica," ji je go-voril Silvester. "Ko bi hotel tvoj oče dovoliti, zakaj v celi deželi ne dobiš njeimi enakega. Najprej ti moram povedati, da je zelo pameten, a ne bi dobila dovoljenja od svojega očeta, to jo je malo -krbelo, kajti nikdar ji ni nasipi otoval v njenih željah. Da ni hi! bogat, ina team ji ni fbilo ležeče. In nazadnje, nekoliko denarja bi zadostovalo, da bi mogefl. obiskovati šest mesecov kurz za obrežne vožnje ter kot izboren pomorščak postal v kratkem lmpitan. kateremn bi vsi ladjarji radi zaiipali svoje blago. Tudi to, da je bil nekak orjak, je ni dosti brigalo. iPri 5,'nski se lahko smatra za napako, če je premočna, toda moške :i;u ne škedi to čisto nič na lepoti. Poizvedovala je tudi na skrivnem, ne da bi bii kdo kaj zapazil, o tem, pri dekletih z dežele, ki so vedela za vse ljubezenske spletke. O njem niso vedele, da b* e bil kje navezal. Hodil je na desno in na levo, v Lezardieux iin v Paimpol, okrog lepih deklet, ki so ga rade videle, ne da bi kazal do te aii one kako posebno nagnjenje, . Neko nedeljo zvečer ga je videla, ko je bel zelo pozno pod n jenim oknom ter se tesno oprijemal neke Ivanke Caroff, ki , c tela gotovo čedno dekle, toda zelo na slaibem glasu. Takrat jo je to zelo užalostilo. Zatrjevali so jej tudi, da je zelo na-gle jeze. Nekega večera, ko je bil vinski, da je vrgel v znani paimjpolski kavarni, kjer so se zbirali Islandci težko marmornato mino v vrata, ker nm jih niso hoteli odpreto. (Nada1 je v an je prihodnjič.. SanK) še par tednov je do tega, ko se bo zastopniištvo vseh naših, gospodarskih, političnih in kulturnih ustanov — zastopništvo vseh slovenskih Ameri-kancev — sešlo v Clevelandu, metropoli ameriškega Slovenstva, na zgodovinsko zborovanje, na Slovenski narodni kongres, ki ibo dne 5. in 6. decembra letos na zasedanju tamkaj, da zači-ta pot in določi smerni ce na3?mu skupnemu narodnemu g.iibanju za otetje slovenskega ljudstva kot narodne enote v družbi demokratskih narodov sveta. . tPotreiba tega z/lwrovanja je zdo velika in nujna v vsakem ozira. Saj dan za dnem čitamo v časopisju, kako s čimdalje hujšo besnostjo divjajo zverinski nemški in laiŠki valptje fašistične svojati med nesrečnim slovenskim ljudstvom, ki se kljub strahovitim žrtvam v krvi m blagu z nezaslišanim junaštvom upira tolovajski nasilnosti latških in nemških razbojnikov, da si ohrani narodni obstanek in svet. na katerem ži- metiškiih Slovencev, ki v oeloti in po vseh svojih mooeit podpirajo prizadevanje te velike dežele v njenih sedanjih vojnih naporih, se prijavlajo nasi ljudje obojega spola iz velikih in| majhnih naselbin širom po deželi za zastopnike in zastopnice slovenskih Aanerikancev v na-«em prvem narodnem parlamentu z navdušenostjo in iskre noertjo, kakor je to lahko raz-videti iz vsebine sledečega pisma: **Pozdravljen bodi Slovenski narodni kongres v Clevelandu, pozdravljeni zastopniki, ki »te s? zavzeli za naiš najsvetejši biser, za slovensko narodnost onkraj meja. Ko smo dne 7. nov. volili zastopnika, smo podarjali1: Zdaj ali pa mogoče nikoli in nikdar več! V na-di, da bo Slovenski narodni kongres napravil dober vtis na našo vlado Združenih držav, ki jo podpiramo po vseh svojih močeh, vas vse lepo pozdravljamo ter vam želimo obilo uspeha. To je naša največja želja.'' S takim duhom se pojavljajo vi in deluje sebLin splošnemu jZastopniki in zastopnice, ki poj človeštvu v prid in blagor zejdejo na zborovanje Slovenske- več kakor tisoč let. . Toda pri tem pa «e strasno na glieo čim dalje bolj rdečijo njegove že tako in tako š?bke vrste ( in bati se je. da bo Slovenija i ga narodnega kongresa. Vsak dan prihaja sediaj predsedniku pripravljalnega odbora čimdalje več takih in sličnih prijav. Sleherno tako pi«no je cieh- ki po vsej pravici velja za ene- (tec cvet v vrtu najlepše sloven-ga najlepših biserov v nizu pri-, ^k^e plemenitosti. Glejte vsi. rodnih krasot na svetu, popol-jda ne bo v njem-pogrešati takč-noma onemogla in izkivavela, nec«a cveta od vas! Naši vodice ji ne pride naša pomoč kma-, telji pa naj skrbijo za to, da bo ln in v polni meri. - naš narodni kongres sijajna ma Dan za dnem je po tej podo-,nifestaci.ia naše skupne volje bi raja manj slovenskih domovanj. na«eli j. trpov in mest. kar vse s tako satansko slastjo unv čnjpjo naciji in fašisti. Bujna in rodovitna polja, ki jih je stoletja in stoletja obdelovala pridna slovenska roka, £o uničena. Bogati gozdovi, ki jih je s tolikšno ljubeznijo gojil slovenski kmet, so požgani od zlobne roke nemških in laških zveri. . Povsod samo uničenje in razdejanje. Povsod sami grobovi, povsod »le gorje in smrt! Ko se unese vihra sedanjega neurja, ko bo strta glava fašistični pošasti, ko bo konec te zločinske morije otrok mladine, žensk in mož v in zares zgodovinskega pome na. Sloveniia je v smrtni ne-' varnosti! Na£a pomoč je nuj-j na in nas srlas krvavo potreben. Zvonko A Novak. I VA obletnice A NA ČE30SL0-IN GRŠKO (Nadaljevanje s 3. str.) Vobodnega red n aprednega in človeštva. ljudskega življa bez razlike, rje bo v Sloveniji, po kateri se še vrh vsega tetjra izteguje la-komna roka zahrbtnega splet-kar«t\'a in barantanja v znamenju prevejanosfi in laži. ne učiteljev, ne zdravnikov, ne se- Ves svobodni «\ et je praznoval s prisrčnostjo in največjimi simpatijami do male in tr- Veeh praTteh',^ f>Wtnico ^vratne- NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. ' NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo 8 starim štetjem. Zemljepisni svetovalni odbor i« Ubral Umed vH ti m* slik samo najbolj*« barvane tllke— ta zbirka je tako popolna, da je sa Taakef* ne-obhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaMlednji zemljevidi: — svet. K v rop* (dane*), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Anicieiko «totje. Franelja. Nem-Hja. Italija, Sviea, Hoiandska, Belgija. Švedska. Korve<a, l>anaka. t nlja sovjetskih aoeja-llstlfnih republik. Bolearska, Rnmnnpka, Jufo-slavija. trika. Albanija, Azija, Turttja, Sirija. I^banon. Arabija, Vzhodno Indijsko otočje H« Malajski polotok. Indija. Burma. Kitajska, Japonska. PwiOk J ii j na Amerika (severni del). Južna Amerika (juinl del), Afrika. Berem Amerika. Kanada Združene driare. Mehika, O-Mfdnjs Amerika In Zapadna Indija. vseh Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, kl sam sebe popravlja, Una names rešiti marsikatera o&sprutujuva «1 Tprananja. ki nastanejo f raznili razgovorih. Strani «o ridadi^f svetovnega znanja ln podajajo raz- Beinwt zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in globočino oceanov ln j?wr. dolgost najdaljših rek la prekopov, površino itogtavitnih L-tokm- ln vjAr>ko«t svetovnih gora. Tu so odeo-vori na mnoga danaSoja vprašanja. SEDAJ 40 centov PO POSTI V URADU — 35 CENTOV T! f'." ifig.'.'!' 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenlc Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ga in zločinskega napada fa£ic-ticne Italije. Grčija je svobodna balkanska zemlja, ki je v trim kraju Evrope važen faktor civilizacije in miru. ter svobode in neodvisnosti Balkana. Zvest pripadnik gesla: "Balkan balkanskim narodom, ** je men, ne fpoliekegn orodja, ne _ ... , , . živine, ne ničesar in ne nikogar. Grcja vedido podpirala politi-• „______ Iko evobode m neodvisnosti balkanskih narodov. V vseh bo- Mani^fllo ji bo tf*jra in ogina. % nnTrtrno. u da pride javno do izraza enstvovanje a- jili na Balkann je zvesto in trdno kdaj Uuaie plačano na rafalna Prva itevllka pomeni tnesee. drn«a dan ta tretja pa leto. I>a aam prlhra ni te ne|K>tretioe«a d«-ta to *rro6kov, V M [kroalmo, da «k lita te aaroCui-no pravočasno purarnati. PoAlJIte urateloo nai*avaoK nam ali j« pa plaCaJre naVvu aaatopnlKt: v V »hm. krajo ali p« katere« o (anted •utupnUuT, kujlh Imena ao tiskana a dtlinliml frfcial, kar ao npraH-«tml <>M«katl tndi dram naaetbln«. kjer jo kaj aaHb rojakov aam-I)en1ti Zaatopo.ftr ho Vtai 1 vročil potrdilo aa plaeaao aaroCnU« VJI« L n lil liuiriu i u fiiv. . . »• I . J pa je bila napadena, ko sta bili'P°rTwll° DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kaka ameriški državljan. Poleg vprafianj. kl jih navadno sodniki stavijo pri Izpita aa dr-iavlJanitTo, vsebuje knjižica Se ▼ II. delu nekaj važnih letnic la Kgodorlne Zed ln j enih držav, v III. deln pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-nJenih držav, Llncolnor govor ▼ Gettjsbnrgu, Predsedniki Zedlnjenih držav ln Poedlne države. Cena knjižici Je samo 50 centov. ln se dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. SIC West 18th St, New York njena samostojnost in neodvis rvost c»r roženi po ogromno nad-močnem sosedu, se je junaško uprla in vzbudila olxnujovanje in navdušenje vsega sveta. V nobenem svojih zaviatniii napadov os išče ni bilo bolj okrutno in bolj grozno, kakor v slučaju Grčije, a kljub temu *=e njen narod ni "ddal in junaško nika iz Ankare, ki prinaša iz, Beograda vest, da zavezniška j letala neprestano prihajajo nad j Srbijo in tam spuščajo na tla vojno o/premo, namenjeno vojaškim silam generala Mihaj-iov.iča. Ta poročila ne omenjajo baz, iz katerih prihajajo omenjena letala — najbrže imajo svoja o-1 >ULuUKMi: San Francisco. Jarok Lw«hia ULOitAlKJ: Pueblo. Peter Culi*. Walaenhurg. M. J. Bar«* INDIANA t Indianapolis: Fr. Markieh ILLINOIS: Chicago. J. Qatro, J. BevCU (Chicago, la Illinois i nadaljuje ^oj -boj za sVobodo. ^ E^ptu - na vsak Grčija danes trpi in strada naem ^ to dokiaz^e' da ^ in prenaša zvrhano mero grozot i/talijaneko-nemskega tlači-telja, a vendar dobro ve, da bo *1 ? zmaga njena, Kjen junaški od-j^^ por ji je prinesel to veliko zadoščenje, da -je potolkla v»e( Mussolinijeve legije, ki kljub ^ Aveniji in I^iki so imele svojemu 20 letnemu pripravlja-,1čafce osiwa velike iagube. V nju na vojno, niso mogle prema omenjenih delih ozeml ja so gne- moštvo generala Mihajlloviča v tesni tzvezi z zavezniki. Iz krajev blizai srbske meje poroda obiski teh letal zelo Ohrabrujejo vojake generala Mihajlovrča. gati svojca maleiga, a junaškega nasprotnika. JoUet, Jennl* Basrt>Ich La SaUa. J. Bpetleb Mascoutah, Martin Dole-ic North Chlcasw la Waakegan. MM Cleveland. Anton BUwk, ffcw. fear- linger. Jacob ItMnlk. litrard. Anton Nagods Ijorain. Louis Halant. Jubu Komi* Toangatowa, Aaron KlknU OgJBOON: Oregon City. I- Kosnt rilci razdrli 8 milj železniške proge, porušili dva kamenita Z Grčijo in Čelioslovačko mostova in porezali telefonske nas viežejo ne le prijateljski od-, Osišče zaradi tega ni mo^ nošaji, temveč tudi skupni ide- po«lati tja nobenih oiačlenj, ali močne jugovzhodne in bal-:fako da ^ njihove 6e