Ilustrovan gospodarski list.
Živinoreja v jugoslovanski državi SHS.
Ker bo Slovenija združena v enotno državo s Hrvatsko ter Slavonijo (vštevši Banovino ali Banat) in s prostrano Srbijo, h kateri pridejo še Bosna, Hercegovina in Dalmacija, ne bo več trgovski promet omejevan, temveč bo zato znotraj cele države SHS svoboden.
Dosedanje upravne ovire na meji med Slovenijo na eni strani in med Hrvatsko, Bosno in Hercegovino na drugi strani, samoobsebi umevno odpadejo.
Carinska meja proti Srbiji izgine in ž njo tudi združene odredbe dunajske vlade, ki so bile političnega značaja in so imele le namen Srbiji nagajati. Dunajske trgovske določbe zastran prometa z bivšo Srbijo so namreč eden glavnih vzrokov minule štiriletne vojne, ki nam je prinesla toliko gorja.
Od Soče do Vardarja je sedanja jugoslovanska država, v kateri bo trgovski promet neomejevan.
Vsled tega se že čuje bojazen, da bo naš slovenski kmetijski obrat trpel škodo, češ da se bomo imeli boriti z lažjim in cenejšim kmetijskim pridelovanjem na Hrvatskem in zlasti z onim v rodovitni Srbiji. Posebno se izraža ta bojazen glede prometa z živino.
Jaz ne uvidevam te bojazni, zato se je tudi ne bojim in svarim pred njo.
Še nekaj let po vojni bo vsega primanjkovalo in vsakdo bo dobro in lehko prodajal, .kar bo pridelal. Po preteku te prehodnje dobe, od razmer nastalih vsled vojne do ustanovitve rednih razmer, bomo pa vsi državljani SHS imeli izvoz v sosednjo nemško planinsko državo, zlasti na Dunaj, kjer z lastnimi pridelki ne izhajajo in sploh nikdar izhajali ne bodo in bodo zato naravnost od nas odvisni.
Slovenija se nima bati tekme banaškega žita, saj ga sami ne moremo dovolj pridelati; država SHS ga bo sama veliko potrebovala, če naj pokrije naš slovenski primanjkljaj in če naj preživlja tudi Bosno, Hercegovino, Liko, balkanski Kras itd. Narobe, mi Slovenci bomo morali napeti vse sile, da bomo več pridelali na svojih njivah kot doslej, saj nas je izučila britka izkušnja, kam nas je dovedlo demagogiško in strokovno bedasto geslo: „Samo živinoreja in zopet le živinoreja!" - Toda o tem o priliki kaj več.
Preidem na živinorejo! O konjereji ne pišem, ker je to poglavje samo zase in ker ta pri tekmi za sedaj ne prihaja v poštev.
Važneje je oceniti bodočnost naše govedo- in prašičereje. Naše gospodarske razmere nas silijo k intenzivnemu kmetijskemu obratu, ki zahteva boljših in žlahtnejših živali nego ekstenzivni kmetijski obrat na Hrvatskem in zlasti v Srbiji, Bosni itd.
Mi imamo govedarstvo, s katerim se ostali deli države SHS ne morejo kosati, zato se nam tekme zaenkrat ni bati. Narobe, mi Slovenci bomo imeli nalogo vsled naše umnejše živinoreje, naših planin itd. preskrbovati pretežni del države SHS s plemensko živino boljše kakovosti.
Vse to velja tudi zastran prašičereje.
Veliko Save bo še steklo skozi državo SHS preden doseže večina njenih pokrajin kakovostno našo sedanjo govedo- in prašičerejo; ne smemo pa zaostajati, da nas ne prehite, marveč se moramo neprestano učiti in napredovati, da bomo vedno korakali na čelu, saj imamo predpogoje, ki jih doli nimajo.
Torej: Nobene bojazni za sedaj sploh, za pozno bodočnost se pa že sedaj pripravljajmo, da ostanejo i v živinoreji prvi in da bodo naši spodnji sodržavljani
llraLdrto glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 240 K, »/» strani 163 K, na >/a strani 80 K, na ',6 strani 40 K in na i/i» strani 20 K. Družabnikom 10 % popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk .J. Blasnika naslednikov. ^
_______ Ljubljani, 15. decembra 1918. Letnik XXXV.
Obsegi Živinoreja v jugoslovanski državi SHS. — Sestanek načelnikov spodnještajerskih kmetijskih podružnic in konjerejskih zadrug. — Rjavenje vina. — Nabiranje žira. — Pazite pri razsvetljavi z bencinom 1 — Vojaške podpore. — Naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti Slovenske kmetijske družbe. — Inserati. — Tržno poročilo. — Družbene vesti.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
vedno od nas odvisni. Kmetijski pouk in šola v vseh teh pogledih morata takoj v tem zmislu krepko zastaviti svoje sile.
Nečesar se pa imamo bati, če nismo takoj oprezni in strogi, in sicer živinskih kug. Živinozdravnikom vso moč pri izvrševanju zakonov in odredb za odvračanje in zatiranje živinskih kug in nikakih izjem za posameznike, ki se ne pokore! Starokopitnosti, neumevanju, protekciji, korupciji itd. nobenega mesta, kajti posameznik se mora brez usmiljenja podvreči dobrobitu celokupnosti.
Vsak odstavek tega spisa bo še s posebnim spisom pozneje pojasnjen. __Gustav pirc
Sestanek načelnikov spodnještajerskih kmetijskih podružnic in konjerejskih zadrug.
Kot pooblaščenec NS je sklical dne 30. novembra 1918 v Maribor osrednji odbornik kmetijske družbe Lovro Petovar sestanek načelnikov spodnještajerskih kmetijskih podružnic, konjerejskih zadrug itd.
Ravnokar izbruhli štrajk železničarjev je bil vzrok, da ni bila udeležba polnoštevilna.
Določil se je odsek, kateremu je naloga, da dobimo pravočasno in zadostno število plemenskih žrebcev.
Glede kmetijskih podružnic veljajo sledeči obvezni sklepi:
1.	Vse kmetijske podružnice na Spodnjem Štajerskem imajo dne 1. januarja 1919 prijaviti svoj pristop »Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani" ter prenehajo s tem dnevom biti udje kmetijske družbe štajerske.
2.	Imenike udov morajo podružnice najpozneje do 5. januarja 1919 poslati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, kakortudi obenem udnino za vsakega po 6 kron. ■
3.	Podružnice naj skličejo nemudoma občne zbore, poberejo udnino, katera naj bo enotno za vsakega uda 10 kron letno, tako da se vpošlje 6 kron osrednji družbi in ostane 4 krone podružnici za njene stroške, t. j. za dopisovanje, popravilo raznega orodja itd. Kakorhitro nastanejo zopet normalne razmere, se pa lehko udnina zniža. — Opozarja se na sledeče:
Vsak ud dobi družbeno glasilo „Kmetovalec", izvrsten gospodarski list. Dobavo raznih semen, gnojil in nekaterih drugih gospodarskih potrebščin ima izključno Slovenska kmetijska družba v rokah in so teh dobav deležni le udje družbe.
Slovenija za sedaj ne bo imela posebne konje-rejske družbe in oskrbuje torej tudi vse konjerejo tikajoče se zadeve Slovenska kmetijska družba, tako da odpade udnina konjerejske družbe in seveda tudi nje glasilo „Konjerejec".
Naša častna dolžnost pa je tudi, da sedaj, ko smo dosegli svoj cilj in bomo organizirani v naši »Slovenski kmetijski družbi" v enotni Jugoslovanski državi, pristopimo vsi k tej stanovski organizaciji, da se število udov posameznih podružnic izdatno zviša. Treba pa je tudi, da se baš sedaj strnemo v mogočno strokovno organizacijo kmetovalcev, da bomo lažje zacelili rane, zadobljene vsled grozne svetovne vojne.
Lovro Petovar.
Rjavenje vina.
Vina, pridelana v mokrotnem vremenu, so podvržena rjavenju. Zaraditega bo gotovo letos vino posebno rado rjavelo. To naj bi naši vinogradniki upoštevali.
Ali je vino rjavenju podvrženo ali ne, se spozna na najenostavnejši način, ako pustimo vino nekaj časa (1 do 2 dni) v kozarcu stati.
Ako postane odzgoraj doli v kozarcu bolj temno, rjavkasto, je to znamenje, da rjavi. Še hujše je, če se vino obenem tudi zgosti.
Taka vina se dajo ozdraviti najbolj enostavno z žveplanjem. Če vino v kozarcu tekom 24 ur potemni, zažgati moramo v njem na hI vsaj 2 g, to je pol tenkega traka žvepla. Če se obenem tudi zgosti, vzeti je žvepla še enkrat toliko, torej cel tenek trak žvepla.
Ako nimamo žvepla ali žveplenih trakov, rabimo v to svrho kot nadomestilo za žveplo natrijev bisulfit. V prvem slučaju vzamemo 2 do d g, v drugem 5 g, (pol deke) natrijevega bisulfita.
Prašek razmešamo najprej v kozarcu vode, nato vlijemo raztopino v vino, jo ž njim dobro premešamo in nato zamašimo sod.
Po preteku kakih 8 dni se že pokaže učinek žveplanja. Vino, ako ga potem zopet pustimo stati v kozarcu, ne rjavi več.
Natrijev bisulfit ima pred žveplom to prednost, da vino lehko zažveplamo, ne da bi ga bilo treba pretočiti, kar pri rabi žvepla ni mogoče. Natrijev bisulfit dobimo pri ..Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani" ali pa pri drogistih. Hraniti ga moramo v dobro zaprti posodi, na pr. v zamašeni steklenici s širokim grlom, sicer prehitro spuhti in potem ne učinkuje več tako dobro.
Ker se bliža čas prvega pretakanja vina, naj bi se vsak vinogradnik prepričal o tem, je li njegovo vino na zraku stanovitno ali ne. Ako ni, ga more brezpogojno na en ali drug način zažveplati, sicer se mu lehko zgodi, da se mu vino pokvari ali v poletnem času Zavre.	__B. Skahcky.
Nabiranje žira.
Z Gorenjskega nam poroča župnik o uspehih, ki so se letos dosegli v njegovi va&i z nabiranjem žira, in kako sedaj sodijo tamošnji prebivalci o koristih tega gozdnega sadu. Naš kmet je res konservativen in se loti novega pripomočka šele tedaj, ko se pri drugih prepriča, da res ta nova stvar nekaj velja. Toda naj g. župnik sam pripoveduje, kako so ljudje prišli do žira:
»Ko sem ljudem stvar priporočal, dobro vedoč, da jim manjka zabele in tečne krme ža prašiče, so najprej premišljevali ali bi bilo kaj iz tega ali ne. Saj naš človek je strašno konservativen. Komaj sem pregovoril nekega bajtarja z obilo družino, da je začel nabirati žir po gozdu. V kratkem času ga je imel nabranega li mernikov in iz njega je dobil, ko ga je dal iztisniti oljarju, 22 litrov olja. Olje je prodal liter po 40 kron. Od njega sem ga kupil tudi jaz eno steklenico in sem ga porabil za večno luč v cerkvi. Prihodnjo nedeljo sem ljudem povedal na prižnici, da gori sedaj v večni luči žirovo olje. To šele je ljudem odprlo oči. da je žir tudi nekaj vreden. Začelo ga je nabirati še več drugih, in v nekem gozdiču sem naštel
hkrati 16 nabiralcev. Dobili so hitro potrebno vajo v tem, da je delo moglo hitreje izpod rok. Vzeli so v gozd reto in rešeto; v reto so nagrabili listja z žirom vred, preretali so vse skupaj, pobrali listje z vrha in ostalino djali na rešeto. Med tako pridobljenim sadom ostalo je še precej smeti in praznega žira, kar pa ni kazalo p.ebirati že v gozdu. Nesli so torej vse skupaj domov in tam s čistilnico za žito z lehkoto ločili zdrav sad od s bega. Kdor je hotel žir porabiti za izdelovanje olja ga je še z roko prebral na mizi. Kdor ga je pa le pukladal prašičem, ta si je prihranil to delo, kajti ti ga že sami preberejo z precejšnjo urnostjo.
Kakšen je bil pa končni uspeh? Tisti gospodar, ki ga je jel prvi zbirati, ga je dobil približno 40 mernikov; ta množina mu da približno 80 litrov olja, ki bo vredno okroglo 3000 K. Oljnate pogače, ki ostanejo po iztiskanju olja, bodo vredne tudi okoli 2000 K. Skupen dohodek znaša torej 5000 K, kar je zaslužil tekom dobrega meseca skupno s svojo precej obilno družino. Naj pristavim še to, da redi prašiča, ki se kar trese debelosti, tako dobro je opitan s samim žirom. Mož mi je zelo hvaležen za nasvet in vesel, da se je lotil te stvari. Rekel je: »Koliko tisoč kron vrednosti leži zunaj po gozdih, pa jih ljudje ne znajo dvigniti!"
Neka žena mi je pa rekla: „Vi ne veste, kako dobri so žganci, zabeljeni z žirovim'oljem!" Splošno jih mnogo obžaluje, da so prepozno pričeli z nabiranjem, posebno ker je sedaj že zapadel sneg. Če sneg skopni, bodo takoj zopet udarili po žiru in ga začeli zbirati.
Edina težava obstoji v tem, ker manjka domačih oljarjev. Nekdaj, ko so sejali lan, je bilo po deželi veliko hišnih oljarn. Kmetijska družba bo storila dobro delo, če posveti temu predmetu več pozornosti. Neki z Ruskega vrnivši se vojak, mi je pripovedoval, da je videl tam prav pripravne stiskalnice za olje za domačo rabo.«
Pazite pri razsvetljavi z bencinom!
Po deželi se nahaja veliko bencina, ki so si ga ljudje prilastili od mimoidočih vojaških oddelkov in ga sedaj rabijo za razsvetljavo v domačem gospodinjstvu. Večini pa ni znano, da je treba s to tvarino ravnati zelo previdno, kajti lehko se vnamejo plini, ki se razvijejo iz nje in tedaj se svetilke ali druge posode raztreščijo in vsled tega nastanejo mnogokrat velike nesreče. Paziti je posebno na sledeče:
V bližini posode, kjer se nahaja bencin, naj se ne hodi z lučjo ali užgano smodko, naj se ne sveti z užigalicami, sploh je odstraniti vsako gorečo in tlečo tvarino, ki bi znala užgati bencin ali iz njega uhajajoče pline.
Ako rabimo bencin za razsvetljavo in vpotrebimo v to svrho navadne petrolejke, je treba te vsak dan dobro očistiti, da se ne napravijo utrinki. Ti pretvarjajo namreč bencin v večji meri v pline, ki jih ni mogoče naenkrat uporabiti pri navadni razsvetljavi, in ti se potem vnamejo in raznesejo svetilko.
Svetilk, ki jih rabimo za razsvetljavo z bencinom, ne smemo nikdar napolniti do vrha z njim, ampak največ do dve tretjinji, da ostane gorenji del prazen. Kovinasti deli svetilke se namreč ob veliki vročini gorečega bencina močno segrejejo, pridejo naravnost v dotiko z bencinom, ga pretvorijo v plin že v posodi sami in tedaj nastala vročina ga užge, nakar raznese svetilko.
Pri vsaki posodi z bencinom in v bližini bencinove svetilke naj bodo vedno pripravljeni predmeti za ugasitev morebiti nastalega ognja. Po bencinu nastali požar naj se nikdar ne gasi z vodo, kajti s to dosežemo le nasprotni učinek. Najboljši pripomoček proti bencinovem ognju je pesek, s katerim zasujemo goreči bencin ali pa odeje (koci), s katerim ga zadušimo.
Opozarjamo torej ponovno vse one, ki rabijo bencin za razsveliavo, naj se točno ravnajo po teh navodilih, da se obvarujejo nesreč, ki se ravno vsled neprevidnega ravnanja s to tvarino pripetijo zelo pogosto.
Vojaške podpore s posebnim ozirom na zakon z dne 28. marca 1918, drž. zak. št. 119.
Piše dr. Lapajne, odvetnik v Krškem.
(Dalje.)
Doklade za rane so brez ozira na šacžo vedno enako visoke in znašajo :
K 23*38 na mesec, ako je ranjenec izgubil obe kon-čini (obe roki ali nogi), ako je oslepel na obeh očeh, ali more velike predmete spoznati le v največji bližini, ali le ločiti svetlobo od teme; K 16*— na mesec: ako je ranjenec izgubil eno končino (roko ali nogo) ali, ako je postal zaradi nepo-rabljivosti ene roke ali noge nesposoben za pridobivanje; ako je bil ranjen na glavi, prsih ali spodnjem telesu tako, da je nastopilo popolno trajno motenje delovanja važnih življenskih organov (brez ozira na nezmožnost pridobivanja); K 8-— na mesec: ako je ranjenec zaradi ran postal nesposoben za vojaško službo.	,
Za doklade za ranfe se je zglasiti, kakor za namenila, na občini rednega bivališča.
C. Podpore svojcem invalidov.
Svojci invalidov dobivajo po veliki večini preživ-ljalni prispevek, katerega obdrže še šest mesecev po končanju vojne. Dokler prejemajo te prež. prispevke, ne dobe drugih podpor. Ali tudi njim so namenjene-te vrstico, da se ponče o svojih bodočih pravicah, ko bodo ustavljeni prež. prispevki. Ako svojci invalidov niso deležni prež. prispevkov, tedaj so prejemali od 12. junija 1915 do 31. marca 1918 posebne, s ces. naredbo z dne 12. junija 1915, št. 161., in min. naredbo z istega dne št. 162., ustanovljene drž. podpore; od 1. aprila 1918 naprej pa prejemajo od drž. zbora 28. marca 1918 sklenjena namenila. .
Državne podpore so bile nizke in so se dovoljevale le sledečim sorodnikom : ženi, zak. in nezakonskim otrokom, zak. očetu in staremu očetu, zak. ali nezak. materi in stari materi in zak. očetu nez. matere, vsem pod pogojem, da so bili potrebni in da je invalidni sam prejemal drž. podporo po istem zakonu. Žena je dobivala na leto 60 K, otroci 36 K pri delni, 60 K pri popolni invalidnosti očeta, ostali sorodniki po 60 K, vendar skupaj ne več kakor 120 K. Vse podpore z invalidsko pokojnino skupaj niso smele presegati letnega zneska 600 K.
Na veliko pravilnejšo in prav čnejšo podlago je postavil drž. zbor od 1. aprila 1918 veljavna namenila, nrejena podobno, kakor preživljenske prispevke.
Namenila znašajo največ: pri 20%—39% ni izgubi delozmožnosti 30 (30) K „ 40%-59% „ „	„	42 (4 5) „
„ 60°/°—99% , „	„ 48 (54) „
„ 100%	„ „	r 48 (54) „
V oklepajih stoječi znpski pritičejo svojcem tistih invalidov, ki so imeli svoje redno bivališče, pred vpoklicem v večjih mestih, uvrščenih v I. ali II. razred aktiv, doklad.
Med svojce invalidov, ki imajo pravico do namenil) spadajo: žena, zak. in nezak. otroci, zak. oče in stari oče, zak. in nezak. mati in stara mati, zak. oče nezak. matere.
Vendar dobivajo navedene najvišje zneske brez nadaljnih poizvedb samo žene, zak. otroci in tisti svojci, ki so živeli z invalidom pred vpoklicem v skupnem gospodarstvu. Ako niso živeli ž njim v skupnem gospodarstvu, ampak bili od njega le podpirani, tedaj dobivajo namenila v višini dejanskih podpor, a nikdar več, kakor gori navedene zneske. Lo, če jih je invalid podpiral še pred 1. avgustom 1916 ali če je sodnijska sodba, s katero so jim bili priznani alimenti, izšla pred tem dnevom, jemlje zakon ozir. na naraščajočo draginjo z določbo, da se ima kot namenilo priznati za 100% povišana dej. podpora, oz. sodn. alimenti.
____(Dalje sledi.)
NAREDBE
Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Naredbe poverjeništva za kmetijstvo i
Razglas.
Na spomlad 1. 1919. se bodo oddajale iz državnih gozdnih drevesnic na Kranjskem nepremoinim posestnikom smtekove in borove sadike za znižano ceno 4 K za vsakih 1000 komadov.
Tozadevna naročila naj se vložijo najkesneje do 10. januarja ipip. pri pristojnem županstvu ustno ali pismeno in je hkrati istotam vplačati znesek, ki nanje odpade
Kadar se naroča, navesti je število in vrsto sad'k, davčno občino, gozdni kraj in, če mogoče, parcelno številko ter ploščino za pogozdovanje določenega sveta in natančen naslov gozdnega posestnika. Navesti je, če se želi, da se sadike dopošljejo po železnici ali pošti z natančno označbo železniške ali poštne postaje. Manj kot 1000 sadik se ne oddaja.
Na prijave, ki bi dospele prepozno ali brez pripadajočega denarnega zneska ali z navedbo druge vrste sadik kot za smrekove ali borove, nadalje na prijave premožnih posestnikov ali če bi se želelo neprimerno velike množine sadik, ne da bi se natančno povedalo, čemu se bodo potrebovale, se ne bode oziralo.
Priponrnja se, da dobijo premožni naročniki smrekove in borove, kakortudi drugovrstne sadike po tarifni ceni, dokler je kaj zaloge. Svoja naročila imajo prijaviti pristojnemu okrajnemu gozdnemu nadzorništvu. * «
V Ljubljani, dne 7. decembra 1919.
Poverjenik: Prelat Kalan s. r. *
* *
Razglas.
Narodna vlada snk prestojnišvo za kmetijstvo naznanja vinogradnikom, da se bodo spomladi 1. 1919. iz državnih zalog na Kranjskem oddajali ameriški ključi (reznice) in korenjaki (bilfe, sajenke) po naslednjih pridelovalnih cenah:
25 K za 1000 ključev in 60 K za 10«0 korenjakov.
Znižanje te cene je mogoče dovoliti le v slučaju dokazane revščine. Cepljene trte, ki so zaradi prošlega mrzlega in deževnega poletja v rasti zaostale, se leta 1919. ne bodo oddajale.
Razen navedenih cen morajo prejemniki trt plačati še 1 K ovojnih stroškov za vsakih 100 trt, ako jih ne prev-zemo nezavitih na oddajnem prostoru.
Prevozne strožke (voznino) morajo plačati prejemniki. Prosilci za ključe ali korenjake se morajo zglasiti najke-
sneje do
15. februarja 1919
naravnost pri vinarskem nadzorniku B. Skalickemu v Kan-diji pri Novem mestu ter obenem navesti, koliko in kašnih trt potrebujejo.
Ključi in sajenke se oddajajo v ta namen, da z njimi vinogradniki zasade svoje lastne vinograde. Zaraditega je vsaka trgovina ali vsako drugo ravnanje iz dobičkarije s temi trtami najstrožje prepovedano. Kdor bi prestopil to prepoved, ta izgubi za vedno pravico dobivati trte iz državnih trtnic.
Narodna vlada SHS, predstojniltvo za kmetijstvo
v Ljubljani. * * *
Klanje konj na kmetih.
Veterinarskemu oddelku za kmetijstvo se je sporočilo od zanesljivih strani, da na kmetih, posebno v kamniškem okraju, pcgostoma koljejo konje, ki si jih je prilastil ta ali oni. Največ koljejo take konje, ki so jih kmetovalci izmed klsteških vojaških konj ujeli, zato da si priskrbe za kmetijska dela delavne konje, ki pa jim sedaj, ko so si že priskrbeli boljših, ne ugajajo več in se jih hočejo iz-nebiti.
S tem početjem se dela na blagu, ki je last Narodne vlade SHS, velika škoda, tem večja, ker izgube ne bo mogoče nadomestiti tako hitro. Zato se ljudstvo opozarja na to, da je tako početje prepovedano. Pripominja se, da so vsi konji, ki jih posestniki niso prevzeli proti gotovemu plačilu, edino le last Narodne vlade SHS v Ljubljani; zakol takih konj je torej strogo prepovedan in kazniv. Razen tega je zakol konj dovoljen le v javnih klavnicah pod živinozdravniškim nadzorstvom. To aadzor-stvo pa je zakonito predpisano zaraditega, ker so pri konjih razširjene različne nalezljive bolezni, posebno smrkavost, ki se prav lehko prenesejo tudi na ljudi.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Za povorjenika : Munda s. r.
Naredbe poverjeni&tev za narodno hrambo in za kmetijstvo:
0 naknadni ureditvi cen prejetih vojaških konj in oddaji plemenskih kobil.
Vsled umika armade, ki se je vršil brez vsakršnega načrta, je prišlo na ozemlje Narodne vlade SHS v Ljub-
ljani v nekoliko dneh preko 60.000 konj, ki jih je bilo treba na vse pretege hitro spraviti pod streho in v oskrbo ; zategadelj takrat smotreno delo v tem ozira ni bilo mogoče. Posamezna poverjeništva niso še imela določenega področja in zlasti jim je nedostajalo delovnih moči, ker se nihče niti za visoko mezdo ni hotel poprijeti kakega dela.
Objavljeno je bilo, da se smejo konji oddajati ali proti obveznemu pismu, po katerem jih bo treba plačati naknadno, ali pa za neznatno ceno. Izraz „neznatna cena'' so pri nekaterih oddajalnicah razlagali popolnoma napačno. Neznatna cena v današnjih razmerah nikakor še ni slepa cena, ampak je le nizka cena, primerna z ozirom na to, kakšen je konj, torej nekako tista najnižja cena, ki so jo imeli konji pred vojno, t. j. v času, ko so bili znatno cenejši in ko je imel papirnati denar vsaj trikrat večjo veljavo kakor dandanes.
Konji so se ponekod vendarle oddajali za naravnost slepo ceno, mešetarji in tudi nekateri kmetovalci pa so kupljene konje takoj prodali dalje z ogromnim dobičkom več 100 •/,.
Nakup konj od vojakov, preprosta prilastitev konj, ki so se klatili brez gospodarja, ali brezplačen sprejem konj pa je sploh neveljaven. Vse te konje bo treba naknadno plačati. Svari se kupovati konje, katerih lastniki se ne morejo izkazati, da so jih pravoveljavno kupili. Vse te stvari bo treba naknadno popraviti, in sicer tako, da vestni kupci ne bodo oškodovani. Zoper prekupce, ki so delali nezaslišane dobičke, se bo postopalo po naredbi o navijanju cen.
Narodna vlada SHS je dolžna vse te stvari urediti v prid vsemu prebivalstvu in ne le v prid nekaterim osebam, zakaj obračunati bo morala glede vsega demo-bilizacijskega materiala s tistimi državami, ki so nastale iz Avstro - Ogrske. Ta material je bil namreč skupna last in obračun o tej lasti zadene vse prebivalstvo, ki plačuje davke, ki ima vojno posojilo in papirnati denar. Samo na Kranjsko je prišlo konj po neznatnih cenah v vrednosti mnogo milijonov ; doslej pa se za konje niso iztržili niti trije celi milijoni kron 1
V tistih prvih dneh se tudi ni mogla preprečiti oddaja težkih plemenskih kobil v pokrajine z rejo lahkih konj in narobe; to se bo moralo z ozirom na prehodnjo smotreno konjerejo vsekakor naknadno popraviti.
Vse te zadeve se urede ob pregledu in klasifikaciji konj, ki bosta odrejena v najkrajšem času. Takrat se bodo nabirali konji za narodno armado ; plemenske kobile se bodo izmenjavale z ozirom na smotreno konjerejo ; cene za konje, kupljene po slepi ceni, se bodo uravnavale in navijalci cen se naznanijo sodišču, kjer bodo kaznovani in bodo morali povrniti ogromne dobičke. Zato tisti, ki so kupili kqnje po previsokih cenah iz druge roke, ne bodo oškodovani.
Plemenskih kobil za oddajo konjerejcem sedaj ni na razpolago ; zato naj se ne priglašajo zanje, ampak naj počakajo pregleda in klasifikacije konj. Takrat bodo plemenske kobile zopet na razpolago; priglasitev zanje se objavi še posebe.
V Ljubljani, dne 6. decembra 1918.
*
* * Oddaja konj.
Naroča se vsem posestnikom, ki so ob umikanju vojske čez Kranjsko proti reverzu prevzeli konje od erarja ali drugih za to pooblaščenih vojaških poveljništev in županstev, da obdrže te konje do splošne klasifikacije. Glede konj, ki so še v vojaških rokah, so se izdala potrebna po-
velja. Ciganom oddajati konje proti reverzu je strogo prepovedano. Če se taki sumljivi ljudje zalotijo s konji, jih je treba aretirati in jim konje odvzeti, ako neizpodbitno ne dokažejo, da so jih pravilno kupili od državne komisije za oddajo konj. Orožniške postaje imajo ukaz, da naznanijo vse tiste, ki so si na nedopusten način prisvojili vojaške konje (namreč brez reverza, potrdila, računa, dovoljenja županstva). Izvoz konj v kraje, ki so jih zasedli Italijani in Nemci, je prepovedan.
V	Ljubljani, dne 29. novembra 1918.
Dr. Pogačnik s. r. ___ Prelat Kalan s. r.
Naredba poverjeništva za trgovino in industrijo, dogovorno s poverjeništvom za kmetijstvo:
Zasega umetnih gnojil.
Vsa umetna gnojila (kostna moka, kostni superfosfat, dušičnato apno), ki se izdelujejo v območju Narodne vlade SHS, so pod zaporo. Tvornice umetnih gnojil morajo do vsakega prvega dne v mesecu poverjeništvu za kmetijstvo predložiti izkaz one množine umetnih gnojil v celih vagonih (po deset ton), katero upajo izdelati v mesecu, ki nastopi za mesecem tega naznanila. Poverjeništvo za kmetijstvo bo skrbelo za enakomerno razdelitev umetnih gnojil ter odreja :
Vsa umetna gnojila, ki prihajajo iz inozemstva v celih vagonih, razen sirovih kalijevih gnojil in kalijeve soli, se zasezajo.
Poverjeništvo za kmetijstvo se glede cene umetnih gnojil dogovori s tuzemskimi in inozemskimi tvornicami umetnih gnojil. Enakomerna porazdelitev je poverjena »Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani«, ki sme izdajati prevozno dovolitev za cele vagone po tuzemskih železnicah. Izvoz umetnih gnojil iz območja Narodne vlade SHS dovoljuje edino le-ta.
Ta naredba je veljavna od dne razglasitve v Uradnem listu; prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 28. aprila 1918, drž. zak. št. 357., z globo do 20.000 K in z zaporom do šestih mesecev.
V	Ljubljani, dne 4. novembra 1918.
Dr. Triller s. r.	Prelat Kalan s. r.
Naredba poverjeništev za javna dela in obrt, za kmetijstvo in za trgovino in industrijo:
Zasega jamskega lesa.
Spričo velike potrebščine jamskega lesa in lesa za celulozo, katere ni mogoče kriti s prostim nakupom, in spričo velike nevarnosti, ki zaradi tega preti obratu premogovnikov in papirnic, se izrekajo s tem za zasežene vse zaloge že posekanega jamskega in celuloznega lesa v vsem območju Narodne vlade SHS v Ljubljani ter se hkrati razveljavljajo vse zasebne pogodbe glede dobave imenovanega lesa, kolikor niso sklenjene z vodstvi tuzemskih rudnikov in papirnic.
Vsi lastniki takega že ležečega lesa se pozivljejo, naj prehcdnogospodarskemu uradu (poverjeništvu za javna dela in obrt) Narodne vlade SHS v Ljubljani nemudoma izpo-roče, kolike so njih zaloge in kje jih imajo shranjene.
»
Prevzemna cena je določena s 100 kronami za polni (ne prostorski) kubični meter, postavljen na katerokoli železniško postajo.
Obenem se odreja dolžnost vseh posestnikov vozil in vprežne živine, da na poziv županstva nemudoma dado na razpolago za prevoz imenovanega lesa vprego z vozniki. Voznikom se določa odškodnina od 100 kilogramov vsakega prevoznega kilometra na velikih cestah s 25 vin., na gozdnih potih pa s 30 vin.
Lastniki zaseženega lesa naj potrebno vprego zahtevajo od županstva tiste občine, v kateri imajo ta les.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1918. Inž. Remec s. r. Prelat Kalan s. r. dr. Triller s. r
Naredbe poverjeništva za finance, sporazumno s poverjeništvom za socialno skrbstvo:
Prispevki za preživljanje in podpore.
Prispevki za preživljanje se bodo izplačevali tudi nadalje onim družinam, katerih očetje, oziroma vzdrževa-telji so se sicer vrnili domov, toda so zaradi bolezni še nezmožni za delo.
Za izplačilo te podpore je treba predložiti potrdilo, ki sta ga podpisala zdravnik in občinski urad.
Invalidom in vdovam, nadalje sirotam padlih vojakov se bodo podpore izplačevale na podstavi plačilnih nalogov, ki jih predlože davčnim uradom.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1918. *
* *
Državna begunska podpora.
Državna begunska podpora se izplačuje	odslej le
tistim, katerim občinski in župni urad njih	bivališča potrdita na plačilni poli, da jih je še šteti za begunce,
to je, da si še niso ustanovili novega stalnega	domova-
lišča, da so nadalje v potrebi in nepreskrbljeni,	zlasti da
so brez trajne službe, bodisi zasebne, in brez	službenih prejemkov ali pokojnine.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1918. Dr. Kukovec s. r.	Kristan s. r.
Naredbe poverjeništev za narodno brambo, finance in socialno skrbstvo.
Izplačevanje vzdrževalnine.
Naredba z dne 10. novembra 1918, št. 63., se dopolnjuje tako, da se izplačujejo vzdrževalnine tudi onim rodbinam, katerih vzdrževatelji so se sicer vrnili domov, toda so zaradi bolezni, ki so si jo nakopali v vojni, nezmožni za delo. To nezmožnost morata potrditi zdravnik in občinski urad.
Isto velja glede vzdrževalnine svojcem tistih vrnivših se invalidov, katerim invalidna pokojnina še ni nakazana, odnosno glede katerih še ni uradno ugotovljena mera njih nezmožnosti za delo, &ko potrebo podpore potrdita na plačilni poli občinski in župni urad.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1918.
Glede prispevkov za preživljanje.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je glede prispevkov za preživljanje, ki so zapadli pred 1. novembrom 1918. in se morajo izplačati za nazaj, sklenila v seji dne 28. novembra 1918., da se ti prispevki izplačajo v istih primerih kakor drugi prispevki v zmislu naredbe z dne 16ega novembra 1918., če resnično potrebo potrdita župnik in župan.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1918.
Glede vzdrževalnin.
Vzdrževalnine, ki so zapadle pred 1. novembrom 1918. in bi jih bilo izplačevati za nazaj, se izplačajo le v primerih nujne potrebe tako, kakor to določa naredba št. 125. z dne 18. novembra 1918.
V Ljubljani, dne 28. novnmbra 1918. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Kukovec s. r. Kristan s. r.
Naredba poverjeništva za prehrano s
Poverjenik: Dr. Tavčar s. r.
Naredba poverjeništva za narodno brambo:
Nedopustna prodaja konj.
Poverjeništvo za narodno brambo je zvedelo, da posamezniki, ki so dobili od vlade konje proti reverzu, te konje prodajajo dalje. Vsaka taka prodaja je prepovedana. V kratkem odpošljem komisije, ki bodo konje klasificirale in se nerednosti preiskale na licu mesta.
V Ljubljani, dne 4. decembra 1918.
Predsednik Narodne vlade: Pogačnik s. r.
Naredba poverjeništva za javna dela in obrt:
Razdelitev demobilizijskega blaga.
V raznih skladiščih v Ljubljani in na deželi leži raznovrsten demobilizacijski material, ki se po končni ure-
0 določitvi najvišjih cen za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa.
§ 1. Za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa se določajo za vse pokrajine v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani nastopne najvišje cene : goveje meso, sprednje .... K 6 20 za kg s priklado ;
» ,, zadnje..... K 8'— za kg s priklado;
loj ....." ....... K 6 — za kg\
jezik .............. K 8 — za kg \
pljuča ............. K 1-20 za kg\
telečje meso, I. vrste..... K 10 — za kg s priklado;
telečje meso, II. vrste .... K 9'— za kg s priklado.
§ 2. Prestopki te naredbe se .kaznujejo po § 19. cesarske naredbe z dne 24. marca 1917., drž. zak. št. 131.
§ 3. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. Hkrati izgube moč vsi dosedanji predpisi, ki so določali cene za goveje in telečje meso.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1918.
ditvi razdeli in razproda med refiektante vsega slovenskega ozemlja.
Da bo razdelitev enakomerna, se pozivljeo predstoj-ništva uradov (železnic, pošt itd.), zavodov, zadrug i. dr., da po pooblaščencih, oziroma zaupnikih, pregledajo zbrano blago, sestavijo pregledne seznamke vseh razpoložnih predmetov, katere nujno in neizogibno potrebujejo ter te seznamke čimprej predlože predstojništvu oddelka za stvarno demobiiizacijo v poslopju Narodne vlade SHS v Ljubljani, kjer se jim dajo vsa potrebna pojasnila.
Obrtniki naj potrebščine kakor doslej prijavijo zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani. ,
V Ljubljani, dne 3. decembra 1918.
Poverjenik: Inž. Remec s. r.
Naredba poverjeništev za notranje zadeve, finance in socialno skrbstvo:
Izplačevanje vzdrževalnin (podpor).
Ako je po stranki predloženo potrdilo o nujni potrebi nadaljnjega izplačevanje vzdrževalnine (podpore), kolikor je tako potrdilo predpisano po dosedanjih naredbab, v očitnem nasprotju z uradnimi podatki na davčnem uradu, naj davčni urad izplačilo vzdrževalnine (podpore) odloži do nadaljnega ukrepa.
Prizadete stranke se lehko pritožijo na pristojno komisijo.	1
V Ljubljani, dne 5. decembra 1918. Dr. Brejc s. r. Dt. Kukovec s. r. Kristan s. r.
Razpis.
Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je po-polniti službo strokovnega učitelja za vinarstvo in sadjarstvo s prejemki VII. plačilnega razreda, veljavnega za deželne uradnike, t. j. z letno plačo 2200 K, aktivitetno do-klado v letnem znesku 672 K in s pravico do napredovanja po določilih deželnozborskega sklepa z dne 16. januarja 1909.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo vinarsko in sadjarsko šolo ter da so si pridobili izpričevalo učne usposobljenosti za vinarsko in sadjarsko stroko. Dotičnje prošnje, ki jih je opremiti tudi z dokazili o starosti, o dosedanjem praktičnem delovanju, o državljanstvu SHS in o znanju slovenskega ali srbohrvaškega jezika, naj se predlože do dne 5. januarja 1919. podpisani komisiji.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani
dne 5. decembra 1918.
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na slov. kmetijsko dražbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca*, se načelno odgovarja 1« v
.Kmetovalcu*. Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore*, na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo'V koš. V .Kmetovalcu* se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki ndeovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsa) 4 dni pred izdajo Usta; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Ha vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, sa ne odgovarja v „Kmetovalou", ampak le pismeno, Se Je ptamn priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva.
Vprašanje 148. Letošnje leto mi je poginilo veliko kuncev, dasiravno sem rejo skrbno negoval. Kako bolezen imajo kunci, ker je na jetrih poginulih vse polno belih lis? (I. K. v B.)
Odgovor: Pri kuncih se, posebno v mokrih letih, pojavljajo nevarne kužne bolezni, ki večkrat uničijo cel zarod. Kaj rada so napadena jetra, na katerih opažamo bele lise, metljaje. Metljaje povzročajo neke vrste pijavke, ki žive v žolčnih ceveh jeter. Oplodena jajčeca teh pijavk se na različen način izločijo iz jeter kunca in se na vlažnem mestu razvijejo v ličinke. Te pridejo v dihala vodnih polžev, kjer se razvijajo v nove živali, katere imenujemo sperociste. Na nespolen način se razvije novi zarod, takoimenovane redije, iz katerih se končno tvorijo cerkarije. Slednje se izločijo iz polža, plavajo nekaj časa s pomočjo svojih plavalnih organov po vodi, nakar se zaokrožijo in prilepijo na rastline. Če se krmi s pičo, na kateri se nahajajo take cerkarije, pridejo te v želodec kuncev. Tam se zbude k novemu življenju in začno prodirati skozi želodčne stene k jetrim. Ker najdejo tu njim primerno hrano, zato napadejo jetrno celičevje in razmnože svoj zarod v celem jetrnem organu. Tako okužena jetra ne morejo nič več izločevati zadostne množine za pre-bavljanje in presnavljanje neobhodno potrebnega žolča, kar povzroča v kratkem smrt, s tako boleznijo okužene živali. Ker se cerkarije najrajši nahajajo na močvirnatih rastlinah, zato svarimo pred krmljenjem kuncev s takimi rastlinami.	.	X.
Vprašanje 149. Pred nekaj leti sem napravil v svinjaku betonasta tla in kamenita korita. Dočim so se mi pred tem prašiči dobro redili, opažam, da mi sedaj navzlic temu, da jim podajam zadostno množino dobre piče, prav slabo uspevajo. Vrhutega sem bil primoran pretečeno leto zaklati dva prašiča, ker se jima je zapirala voda. Ko sem zaklane živali natančneje pregledal, sem zapazil, da sta imela v scalnem mehurju rumeno, trdo in kamnu podobno tvarino. Ali so vzrok kamnita kopita, da se tvorijo v scalnem mehurju kamnu podobne tvarine? (K. v J. O.)
Odgovor: Vaši prašiči so imeli v scalnem mehurju scalni kamen, ki se je napravil najbrže na sledeči način: V svinjakih, kjer so betonasta tla, se prašiči v jeseni ali pozimi kaj radi prehlade in dobe različna vnetja. Zelo občutljivi so: črevesje, spolovila in s temi zvezani scalni deli. V Vašem slučaju so imeli prašiči najbrže vnetje scal-nega mehurja. Pri prehlajenju tega, izločujejo stene s krvjo pomešan sluz. Ker ta tvarina ne more skozi scalno cev, povzroča zapiranje vode. Slednja se začne razkrojati v posamezne spojine, ki obklopijo dele izločenega sluza. Na teh se nakopičijo sčasoma debele vrste spojin razkrojene scalnice in tvorijo omenjeni scalni kamen, ki s svojo velikostjo zapira scalno cev. Scalni kamen je mogoče odstraniti le s pomočjo operacije od strani živinozdravnika. Vzrok
Letnik XXXV. «__
tvorbe tega je bilo v Vašem slučaju najbrže prehlajenje mehurja, nikakor pa ne malenkostne množine zaužitega apnenca, ki je prišel v krmo iz korita.	T.
KMETIJSKE NOVICE.
Društvo slovenskih kmetijskih učiteljev je svoje zborovanje zaradi raznih ovir preložilo na soboto, 28. t. m. ob treh popoldne v dvorani Slovenske kmetijske družbe v ^Ljubljani.
Siužba delovodje državnih trtnic v Bršlinu in Novem mestu se odda s. 1. marcem 1919. Pogoji: Telesno zdravje, osebna neoporekljivost in primerna strokovna na-obrazba. Prošnje je vložiti pri SHS vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Novem mestu najpozneje do 10. januarja 1919. Dosedanji službeni prejemki so znašali letnih 1300 K s 100 »/„ no draginjsko doklado in se bodo po dogovoru nanovo uredili.
Sadjarski in viničarski tečaj. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi tudi prinodnje leto sadjarski in viničarski tečaj za mladeniče, ki se hočejo praktično iz-vežbati v sadjarstvu ali pa vinarstvu.
Sadjarski tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1919. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa 10 K na mesec.
Viničarski tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1919. Sprcme se 8 učencev v starosti od 15 let naprej. Viničarski učenci dobijo istotako brezplačno hrano in stanovanje na zavodu, v denarju pa po 10 K na mesec.
Prošnje za sadjarski in viničarski tečaj je vlagati pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najkesncje do 1. januarja 1919. Prošnjam je priložiti iz-pustnico ljudske šole in krstni list alf pa domovnico.
Ravnateljsvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, dne 5. decembra 1918.
URADNE VESTI
Slovenske kmetijske družbe.
K a z g 1 a s
o sprejema gojenfe r kmetijsko gospodinjsko šolo
Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani.
S 15. februarjem 1919 se otvori sedemnajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo z ozirom na sedanje razmere, ko so bili Šolski prostori zasedeni po vojaški bolnici, trajal le 7 mesecev.
(io)enke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spis j a in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti ae pa poučuje .teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z oolno živino.
Gojenke, ki se Zete učiti nemškega jezika, dobe r tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se mu v tej dobi zadosti privadijo.
Tista,' ki bo sprejeta v zavod,plača mesečno za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, t. j. sploh za vse, 150 K, ali za ves tečaj 1050 K. — Vsaka gojenka mora po možnosti imeti s seboj naslednjo obleko in perilo: Vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje per.la za posteljo: dva para rjuh in dve prevleki za blazine. Če ima katera več obleke, jo tudi lehko vzame s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti 16. leto; le izjemoma, v posebnem ozira rrcd-nem slučaju se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.	znati čitati, pisati in računati;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4 predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo rse stroške;
5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo	vsaj do i. februarja 1919.
Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani.
Pri sprejemu deklic v gospodinjsko šolo se bode oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospdinjske šole same le omejeno.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1918. Glavni odbor Slovenske kmetijske družbe.
Predsednik:	Generalni ravnatelj:
Kalan 1. r.	G. Piro 1. r.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Semiču, ki bo 5. januarja 1919 ob poldevetih dopoldne v šoli v Semiču.
SPORED:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Odobritev računa za leti 1917/18.
3.	Volitev načelnika.
4.	Volitev odbora,
5.	Pob ranje udnine za leto 1919.
6.	Sprejem novih udov.
7.	Slučajnosti-!
- Če ob določenem času ne bi bil občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov.
Josip Mihelčič, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe na Dobrovi pri Ljubljani, ki bo v nedeljo, 29. decembra 1.1. ob treh popoldne v stari šoli na Dobrovi.
SPORED:
1.	Predložitev računa za 1. 1918.
2.	Volitev načelnika in odbora"
3.	Sprejem novih udov."
Pripomnja. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov. Dobrova, 11. decembra 1918.
Frančišek Birtič, namestnik načelnika.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
•Kmetovalec« izhaja 15. In zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
laserati (oznanili) se zaradunjajo po nastopnih cenah i Injerat aa vil strani 240 X, na •/. »trani 160 K, na »/. strani 80 K, na «/« strani 40 K In na «/» »tranl 20 K. Družabnikom 101m popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih* stane 90 b.
Urejuje inž. Rado Lah, založba Slovenske kmetijske družbe.
Tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni Je tedaj, če se navede vir.
*	* ■ ■	—rvifirt/vrrirvviii/VMrMMt* _ri
St. 23. V Ljubljani, 15. decembra 1918. Letnik XXXV.
Tržna poročila.
Naredba 43. poverjeništva za prehrano.
Žitni zavod v Ljubljani bo plačeval odslej kmetovalcem za oddano žito, fižol in krompir naslednje prevzemne cene za en kilogram: pšenica . . K l1—,
f*.....1-.
lečmen . . „ 1-—, oves . . . „ 1-—, koruza . . „ 1-—, ajda . . . , 1-—, fižol .... 2'-, krompir ... - '60.
Te cene veljajo le za zdravo blago, ki se odda prostovoljno. Za blago, ki se odvzame s silo, se zniža prevzemna cena za 50 %.
Dosedanje prevoznice za pošiljanje žita, mlinskih izdelkov, sočivja in krompirja se razveljavijo; odslej veljajo le prevoznice, ki jih bo izdajal žitni zavod v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 5. novembra 1918.
Naredba poverjeništva za prehrano gledejcen živilom,
Naredba poverjeništva za prehrano z dne 7. novembra 1918, razglašena v uradnem listu pod št. 68, se razveljavlja, ker se je v besedilo te naredbe vrinilo več pomot. Naredba seglasi: Za iitni zavod v Ljubljani se določajo naslednje oddajne cene: 1 kg krušne moke 1 K; za 1 kg otrobov 20 vin.; za 1 kg ovsene oblode 50 vin.; za 1 kg vseh drugih mlinskih izdelkov 2 K; za 1 kg fižola 2 K 50 vin.; za 1 kg krompirja 66 vin. Pri nadrobni prodaji se smejo zaračunavati pribitki do 10 odstotkov. — V Ljubljani, dne 15. nov. 1918.
Ukaz Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 5. novembra 1918, št. 86.171 o prepovedi izvažanja živil in drugih gospodinjskih potrebščin.
Narodna vlada SHS v Ljubljani zaukazuje: |i 1. Izvažati živila in druge gospodinjske potrebščine preko meje Jugoslavije je prepovedano. § 2. Prestopke tega ukaza kaznujejo politična okrajna oblastva z globo do 5000 K ali z zaporom do treh mesecev. Zasežene reči zapadejo v prid državi. § 3. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. —
Najvišje cene za klavno goved.
Za klavno goved in za teleta se določajo nastopne najvišje cene za kilogram žive teže: Voli:
I.	kakovost.....K 4 50
II.	. ......4.-
III.	» ......3-75
IV.	. .....„3-50
Krave: I. kakovost .... K 4-10
»• »	...... 3 70
III. .	.....„3-50
IV .	......3 30
Telice in biki:
I. kakovost.....K 4 30
II........ 4—
III.	.	.....„ 370
IV	.......„4-30
Teleta:
I. kakovost.....K 6'—
»• " » ...... 5"-
Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 27. novembra 1918"
Poverjenik: Dr. Ivan Tavčar s. r.
JSflala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Suhe .
Kongresni trg
(jurčke) kupuje po najvišjih cenah tvrdka M. Geršak & Co., Ljubljana
10.
119
M kosov domačega platna
tudi za mast, špeh ali maslo, v Ljubljani, Poljanska cesta, štev. 35.	180
železne, znotraj pocinjene s kapo . ._____„ Fiirsager Radovljica, Gorenjsko. 183
Kotle za žganje kuhati, t
in dvemi cevmi, dobavi po pošti L.
Novo črno brinje
cesta št. 3.
se dobi pri Iv Knezu v Ljubljani, Marije Terezije 184
Bika simodolshe pasme, L^SSMI
nje, ima naprodaj Ivan Ovčak, Šmartno pod šmarno goro št. 14.	193
Tllia bnnia gališke deželne pasme, izborna za Ul/u nuiljn vprego in ježo, sta zaradi pomanjkanja krme naprodaj. Ponudbe se sprejme Križev-niška ulica 8 (Zupane).	194
Proda se 10 brejih koz.
Žirovnici št. 6. Cena po dogovoru.
195
Ronlivnn fncio na raznih priporočenih pod-UBjllJtiIIU irojC logah,enoletno, po 2K komad, necepljene šmarnice po 1 K komad prodaja: Anton ci^Hniak vrtnar in posestnik, pošta Juršinci pri
191
Slodnjak Ptuju.
Članom kmetijske podružnice v Selcih
sporočam, da je podružnica plačala udnino za 1. 1919. za vse tiste člane, ki sa jeseni dobili semensko pšenico. J. Kepec, župnik, t. č. načelnik.
_ 200
Na7naniln Naznanjam da sem zopet otvoril kro-llUullUIIIIU jaško obrt. Imam v zalogi tudi blago za moške obleke.— Zamenjam brejo kravo za pita-nega prašiča. Peter Bajda, Štepanja vas pri Ljubljani.
201
r.ffhplanii I Kupim nove kakortudi rabljene UBUDIlirjI! Znideršičevega sistema. Ponud Janko Marčun, Ljubno, p. Podnart
- ,— panje Ponudbe na 202
Panje
miču.
z čebelami in medom pa tudi prazne panje kupi Stanko Dostil, župnik v Se-
203
Hlled
prodaj kupec
in iineDb medu pitanca 100 kg, voska III VUaGII, do 50 kg, lepo blago, ima na-. Ignacij Grčar, Cvibelj 3, pošta Zužemberg. upec naj pove najvišjo ceno.	204
ima naprodaj, Prane Kopač, Poljane 1, pošta St. Vid nad Ljubljano.	205
Bnnia 3 1- Starega, široke pasme, proda .Franc nUIIJH Babnik, pos.,. Tomačevo, p. Ježica. 206
PI e m e n s h o hrauo Is.a^^ajiK
je siva, velike rasti, 4 leta stara, molzna z mladim mlekom 2 meseca breja. Luka Otoničar. v Cerknici, Rakek, postaja Notranjsko.	207
Vol
Gorenjsko.	208
močan se zamenja za kravo mlekarico. i Krava se tudi kupi. Župnišče Begunje,
Trinajst mladih prašičkov U1
tednov i imam
za prodati. Cena po dogovoru. Janez Grašič, pos. v Strahinju, št. 41, pošta Naklo. •	209
Tri plemenske bike
naprodaj župnišče v Semiču.	210
Sto hI vina vsem.euslivovke proda žup2nife
SLOVEHSHH KMETIJSKA DRUŽBO
je dala naslednja
,,GOSPODARSKA NAVODILA"
10
posebej ponatisniti iz .Kmetovalca' in jih oddaja komad po 20 vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
ogibati ln kako se popravijo, kadar so nastale. 39. Mazanje trt z zeleno galico. 41. Močno krmilo .ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast
1. Zakaj vino trni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
6.	Rak na sadnem drevju.
7.	Gnojenje vinogradov.
8.	Kako se iz gnilega grozdja na-o in sta
pravi dobro in stanovitno vino.
9. Ciste drože in njih raba v kletarstvu.
11.	Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje.
12.	Kako1se pripravlja dober vinski kis.
13.	Vzroki neplodnosti pri govedi.
14.	Kako se pravilno ravna z vinsko posodo.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
20.	Čiičenje in precejanje vina.
21.	Bradavice pri domačih iivalih.
23.	Kisli črviček.
24.	Zeleno ali suho cepljenje trt.
25; Resna beseda vinogradnikom ob
trgatvi.
26.	Naprava petiota ali domače pijače.
27.	O bistvu alkoholnega vrenja (ki-penja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina.
29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
31.	Kaj je popek in kako se pra vilno ravna s popkom novorojenih živali.
32.	Zavrel Ka.
34.	Trtna plesnoba.
35.	Kako se napravlja stanoviten sadjevec.
36.	Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvr&evanja rezarstva.
37.	Kislost (kislobaj in razkisanje vina.
38.	Vinske napake, kako se jih je
in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kake jih odpravimo?
48. Kožni izpuščaji pri prašičih.
lžnih bolezni s
cepljenjem.
51. Zdravljenje kuž
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
64.	Apneni dušik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
Največja slovenska hranilnica:
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
:: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. :: je imela koncem 1.1917 vlog . K 66,800.000'—, hipotečnih in občinskih posojil „ 27,000.000-—,
rezervnega zaklada......„ 2,000.000'—.
Sprejema vloge vsak delavnik ln jih obrestuje najvišje
I>o 4%	d)
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljigča in poslopja na Kranjskem proti S °/0, Izven Kranjska pa proti 6 'WU obrestim in proti najmanj 1 % oziroma 8/«°/„ odplačevanju na dal|.
^b^Sr^^^u^Sr-uTno Kreditno društvo.
Kmetovalci I
Denarni zavodi 1
Qozdarske in gospodarske zadruge!
Berite I
Lesotržcl!
A. Šivic i
Berite I
(9)
»Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjen! knjižici je poljudno popisano kake le izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega In razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogjjarskih kopali In kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mert s staro mero. Cena knjigi proti predplačilu za ode c. kr. kmet. dražbe K K 1-50.
J. Komatič,
prodajalec strojev Ljubljana,
Gradišče štev. 11 priporoča dobro znano tovarno (50)
WELSIA
ki izdeluje Izvrstne brzoparilnike
vseh velikosti in po-rabne obenem za kuhanje žganja. Priporočam tudi
žitoči stilnike
(pajkelne) na 6, 8, 9 in 12 mrež. Decimalne tehtnice cimentirane od 50 do 300 kg z uteži vred. Sprejemam naročila na slamorezne nože. Cene po dogovoru.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela ..Union" za frančišhansho cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldn« od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(5)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi ln v mestih.
4
l| O 4
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoj« vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
4 krone 26 vinarjev na leto.
.Ljudska posojilnica* sprejema vloge tudi po poŠti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vlog« na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu
ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Poitne hranilnic« rafon Kar. t-	Telefon ttev. 188.

I m flM
ŠAHU. i:
•• m m m m 2. 5
& U»t«»«»U»«« U82.

3
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolici
registr. zadruga z neomej. zavezo
» v LJUBLJANI •
v lastnem zadružnem domu na Dunajski oesti štev. 18.
Obrestajo hranilne vloge po 474°/o	^
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih jrtog 28,000.000 kron
===== Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kpon.	=
Jarega semenskega ječmena družba spomladi od tistih dobaviteljev, ki je ž njimi kupne pogodbe sklenila, ne bo dobila, ker so vse pogodbe razveljavljene, četudi je družba denar naprej založila. Morda se družbi posreči, da dobi od drugod kaj semenskega ječmena, za kar se hoče seveda na vso moč potruditi. Onim naročnikom ki so za ječmen denar naprej plačali, ga družba na zahte-vanje takoj vrne.
Kal ijeva sol, 22 °/e, po K 26'— sto kg z vrečami vred. Vreče se ne vzamejo nazaj. Kdor pošlje svoje vreče, dobi kal. sol po K 18'— sto kg.
Klajno apno po K 160'— sto kg z vrečo vred. Po pošti se klajno apno posameznikom ne razpošilja, vpo-števajo se le skupne naročbe podružnic za največ 100 kg.
Mleč ne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
Natrijev bisulfit se rabi kot -nadomestno sredstvo za žveplo v kletarstvu, v prvi vrsti za žveplanje sodov in vina. V to svrho ga zadostuje le mala množina, In cena mu je K 1'40 kg. Kako se rabi natrijev bisulfit v kletarstvu, dobimo opisano v 1. številki letošnjega »Kmetovalca« na strani 3.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za koze po K 29'—, z žično cevko za goved št. 3466 po 15 K.
* Praznih vreč družba ne jemlje več nazaj, ker jih ima sedaj zadosti. Le one podružnice naj družbi pošljejo svoje vreče, ki ob kaki naročbi nočejo plačati družbenih vreč.
Rastlinski motvoz iz sitja (bičja) je najboljše naravno nadomestilo za rafijo in ima mnogo prednosti napram papirnatim nadomestilom, ker tudi v dežju ne popušča. Kg stane 24 kron. Priporočati je podružnicam v vinorodnih krajih skupno naročitev celega ovoja za 25 kg, ker družba manjših množin posameznikom ne odda.
Semenska pesa. Seme izvirne severonemške rumene in rdeče Mamut krmilne pese K 24'— kg.
Tobačni prah je zopet došel in stane kg 60 vin. z ovojem vred. Kdor ga želi v jutasti vreči, mora vrečo sam poslati.
Travno seme, mešanico K 8"— kg.
Trakove za vezanje snopov (enostaven motvoz) v klopčičih po 2000 gr po K 12'— ~kg.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro odstrani.
Uspulum je sredstvo za namakanje žita, da se i njim uničijo trosi snetjavosti, ki se nahajajo na vrhu zrnja, kakortudi druge škodljive glive, ki 'povzročajo razne bolezni na žitu. — Kdor se hoče natančnejše poučiti o uporabi tega sredstva in sploh o uničevanju sneti in drugih takih boleznih na žitu in stročnini, naj si pri kmetijski družbi naroči za 10 v Gospodarsko navodilo št. 57. o »Snetjavosti pri žitu«. — Uspulum je barvasti prah, ki se v vodi hitro raztopi in se dobiva pri kmetijski družbi v škat-ljicah po 50 gramov za 2 K in po 100 gramov za K 3 60.
Ž v ep 1 en ok i si o glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram.
DRUŽBENE VESTI.
Vse tukaj navedene kmetijske potrebščine se
načelno ne pošiljajo posameznikom, ampak le skupno na naslov podružnic kmetijske družbe ali drugih kmetijskih korporacij, ki naj v svojem okolišu nabirajo posamezne naročitve ter potem pri družbi skupno naročijo. Tako se delo zenostavi in udje pridejo mnogo ceneje do teh potrebščin. Le za kraje, kjer ni nobene primerne skupne organizacije, se bodo upoštevale naročitve posameznikov. Naročitve se z ozirom na sedanje razmere izvršijo seveda le proti predplačilu ali povzetju. Blago potuje na naročnikovo nevarnost.
*	Poštna hranilnica. Želeti je, da udje Slovenske kmetijske družbe porabijo poslane jim poštne polož-žnice dunajske poštne hranilnice še v tekočem letu, ker bodo te položnice bržčas le do novega leta veljavne. Po novem letu in dotlej, da si Jugoslovani uredimo svojo SHS poštno hranilnico, bo treba udnino zaenkrat plačati po poštnih nakaznicah, kar je za odpošiljatelja in za prejemnika denarja zamudneje, vrhtega pa zvezano z stroški.
*	Slovenska kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 6. z dne 31. marca 1915. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, 1/a kg za K 9'50, '/i kg za K 5 50, Vs kg za K 3'—, 50 g za K 1'60.
*	Apneni dušik «/21 o/o po K 110'— za 100 kg takojšne prijave sprejema družba neobvezno do konca januarja.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitri, določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 15 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
Brusni kamni, navadni po K 1'— komad.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okc» ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane kg 7 K.
*	Ergofor družbi vsled prometnih težkoč ne dojde. Naročbe ostanejo za enkrat zapisane.
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K.
Galun t ) K 240'— s.ir Polovico modre galice si vinogradniki lehko prihranijo, če k gaiici za napravo škropivne zmesi vzamejo galun ali žveplenokislo glino. Kolikor dodajo teh snovi, toliko manj drage galice jim je treba, dokazano pa je, da se lehko brez škode za učinkovitost škropiva porabi do polovice galuna ali gline k ostali polovici modre galice. Apna pa je toliko vzeti, kakor navadno. Škropiva, ki je tako prirejeno, tudi dež ne od-pere tako hitro iz listja, vsled česar družba vsem vinogradnikom nakup galuna in gline poleg galice vselej prav toplo priporoči.
Gnojilno apno. Vsled nastalih transportnih razmer bržda naročniki zaenkrat še ne bodo dobili zanje iz Nižje-Avstrijskega naročenega gnojilnega apna.
*	Inscktoforma ni več.
Slovenski kmetovalci!
Vojna je za nas srečno končana, dobili smo svojo lastno, samostojno in .neodvisno Jugoslovansko državo. Če bo imela naša država dobre aH slabe zakone, je odvisno od nas, sami jih bomo delali. Čakajo nas torej ogromne naloge, katerim bomo kos le, če se strnemo vsi — prav vsi v svojo stanovsko organizacijo. Dolžnost kmetovalce^ vseh slovenskih pokrajin je, da vstopijo k Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani!
Kmetovalci!
Blasnikova
jjfELIBfl pHflTIKfl
za 1. 1919. .*. je izdla. .*.
Letošnja ilustrovana izdaja vsebuje po možnosti novejše, za nas Jugoslovane tako važne dogodke in nasvete, kako nam je ravnati v tem velikem, zgodovinskem času, da ga ne polomimo tako, kakor so-ga polomili prusko-madjarski diplomati, ki so sebe in njih zaveznike telebili v propast.
Posledica dolgotrajne vojne: splošna draginja je pritirala zlasti ti-skarniške potrebščine do neznosne višine. Papir in barva sta se podražila za več kot 1000 °/0 in da vsaj deloma pokrijemo ogromne tiskovne stroške »Pratike«, smo bili prisiljeni izdaji za leto 1919 postaviti ceno za izvod na
1 krono. Kmetovalcil Ne pozabite, daje Blasnikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo.
PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah ; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v Ljubljani, Breg 12.
Podpisana zadruga naznani, da bo obrestovala naložbe v tekočem računu, počenši 1. prosinca 1919 po
3 '/* "Io.
Članicam, ki se ne strinjajo z naznanjenim znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, da dvignejo svoje naložbe pred potekom tega roka.
Ljubljana, dne 2. decembra 1918.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drngerijn 9NT0N Kil H C
Ljubljana, Židovska ulica 1. «
! Samo !
za
enjjrm
pošilja
Slov.limBf. dpužba :: g Ljubljani ::
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matic" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju.
Cementna
strešna opeko
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan ]elačin,
Ljubljana,
Emonska cesta 2.
(83)
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
(3)
Velika zaloga vsakovrstnih poljedeljshih strojev
Iz nalslovitejSili avstrijskih tovarn.
Zastopstva za pame kotle znanih tmrnic ..HELSIfl".
Polhove kože
koze od ki»tov, di-hurjev in hrčkov
, kupi^po*najvišjih jcenah	(61)
D. Kolner
krznarstvo in^trgovina°s kožuhovino
(Lipsko) Leipzig, Brfihl 47.
Pošiljatve prosim po pošti [v zavitkih po 5 kg, nakar sledi denar takoj !po prejemu.
Zobotrebce
kupuje
po najvišjih cenah
Ljubljana Breg 20.
Živinorejska zveza
81
na Homcu, pošta Radomlje proda
3 vagone finega
portland cementa
za napravo jasli in tlaka v hlevih in za napravo cementne strešne opeke. — Proda
150.000 zidne opeke
za spomladansko zidanje. — Proda se
večja množina dobrih cementnih vreč in vreč za žito
kakor tudi razno drugo blago za kmetovalce.
Podpisana hranilnica in posojilnica razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1919 dalje	(80)
Vlagateljem je dano na prosto voljo svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka.
Hranilnica in posojilnica y Srednji yasi,
reg. zadr. z neomej. zavezo dne 17. novembra 1918.
Lovro Žen Anton Golf,
odbornik.	načelnik.