GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LETO II. — ST. 18.
LJUBLJANA, 11. MARCA 1955
MESTKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA
LETNO POROČILO
SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE MLO LJUBLJANA
GRADIVO ZA SEJO MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA DRUŽBENO UPRAVLJANJE STANOVANJSKIH HIS
Z izdajo Uredbe o družbenem uPravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ štev. 29-344) j® bila postavljena pred MLO velika in zelo odgovorna nalo-8a. izvesti je bilo kategorizacijo stanovanj (cca 34.500), vključitev hiš v družbeno Upravljanje, Izvolitev hišnih ®vetov in svetov stanovanjske skupnosti, formiranje stanovanjskih uprav, povišanje najemnin v višini 50% na dotedanjo i. dr. Za izvedbo teh na-je bil dolžan MLO izdati Posebne predpise — odloke — kot dopolnilo k zvezni uredbi. Lahko ugotovimo, da so bile Vse te naloge uspešno in pravočasno izvršene. Bili smo prvi v vsej državi, žal pa do nedavna tudi edini, ki smo uredbo Izvršnega sveta zavestno in disciplinirano izvršili v celoti, Javedajoč se, da je bila uredba Izdana tudi iz potrebe, izvirajoče iz naše splošne ekonom-®ke politike.
Uosebna komisija, ki je ob-ttvnavala vsa ta vprašanja, je
pripravila vse potrebne odloke, ki jih je MLO na svojih zasedanjih že sprejel ter se po njih že uspešno posluje. Manjkata le še odlok k čl. 88. zvezne uredbe in odlok o vzdrževanju, ki pa sta tudi že v obdelavi.
Na osnovi odloka o vključitvi hiš v družbeno upravljanje je bilo vključenih do 15. jan. 1955 — 1577 hiš, od katerih je še 285 hiš, z ozirom na nerešene pritožbe, spornih. Na območju MLO Ljubljana, brez občin Polje In Šentvid, posluje danes 1231 hišnih svetov v 1342 zgradbah. Ce upoštevamo, da štejejo hišni sveti od 3 do 7 članov in vzamemo povpreček 5, lahko ugotovimo, da je vključenih pri upravljanju stanovanjskih hiš 6170 državljanov, kar je vsekakor zelo lepo število.
Uredba sama in prevzem zgradb v družbeno upravljanje sta med našimi državljani zelo pozitivno odjeknila. Volitve hišnih svetov, ki so se vršile v glavnem v povezavi ali pod neposrednim vodstvom ljudskih
odbornikov, so potekale v redu in pravočasno, težkoče pa so nastale kasneje v zvezi s finančnim poslovanjem hišnih svetov in stanovanjske uprave. Stanovanjska uprava je bila tako preobremenjena z dajanjem pojasnil, z zbiranjem sredstev, kontrolo itd., da so morali ljudje čakati tudi po več ur, preden so lahko opravili svojo nalogo, kar je povzročilo razumljiv odpor in negodovanje. Poleg tega pa je hišne svete demobiliziralo dejstvo, da so morali hišni sveti vsa sredstva odvajati in za vsako trošenje istih iskati privoljenje stanovanjske uprave.
Svet za stanovanjske zadeve MLO je videl ta problem, ga analiziral in prišel do prepričanja, da za tako togost v poslovanju ni razlogov niti v zveznih predpisih, niti v odlokih MLO, temveč Izvira iz napačne razlage in pojmovanja predpisov o družbenem upravljanju stanovanjskih hiš. Na eni svojih sej je sklenil, da se
Predlog Sveta za socialno skrbstvo pri MLO Za UKINITEV DEČJIH JASLI V PUHARJEVI ULICI
Dečje jasli v Puharjevi ulici ‘hlajo kapaciteto 50 otrok. V ®redl februarja t. 1. pa je bilo v jaslih skupno le še 32 otrok, j*1 teh pa je bilo 24 otrok ta-I'h. ki so stari že preko treh in ki rabijo za pravilen du-8®vai razv0j bolj vzgoje kot 6®ge.
Ker so Jasli ustanova s sa-piostojnina finansiranjem, se s ak° nizko zasedbo finančno ne 6l°rejo več vzdrževati, ker je
i cena oskrbnega dne, ki je že itak visoka, preračunana na polno zasedbo.
Ker je v centru zelo pereče vprašanje vrtca za predšolske otroke, kar se je obravnavalo že na mnogih sestankih tn zborih volllcev, je predvideno, da se bo v opuščenih dečjih jaslih takoj ustanovil otroški vrtec.
Z ozirom na zgoraj povedano večina otrok, ld so sedaj v Ja-
0L0 LJUBLJANA - OKOLIC/
IZPLAČILO DAJATEV ZA NOV
Državni sekretariat za sploš-i° upravo in proračun LRS nam s svojim dopisom z dne 19. ®br 1955, št. IV/2-40'93-55, po-a* sledeče obvestilo:
t smislu 18. točke navodila "a P-Plačilo priznanlc Slovenske ^cudno pomoči, obveznic Glav-t,aRa poveljstva slovenskih par-Zanskih čet in kontrolnih oku-a®ij»kih novčanic za dajatve v ":lr>vini, ki so bile vplačane kot asc>jilo med narodnOosvobodiil-111 bojem (Uradni list LRS ’ 32-129/54), preneha obveznost ^ izplačilo navedenih priznanlc, lj„Veznlc In novčanic, če povab-sWa stranka ne predloži pri-l^iui Podružnici Narodne ban-ok FLRJ v Izplačilo potrdila el1raino (mestne) popisne koml-a do 28. februarja 1955. ba Cr se jo pokazalo, da je tre-v zvezi s podaljšanim prijav-
nim rokom od 30. septembra 1954 na 30. november 1954 podaljšati tudi rok 28. februar 1955, ki jo bil prvotno določen za izplačevanje potrdil popisnih komisij pri podružnicah Narodno banke FLRJ, podaljšujemo tudi ta rok do zaključno 30. junija 1955.
Po poteku tega roka preneha vsaka pravica do Izplačila.
Rok 30. november 1954 za prijavljanje navedenih dajatev pri okrajnih (mestnih) popisnih komisijah se s tem ne podaljšuje.
Občinski ljudski odbori naj obvestijo o tem vse prizadete še na krajevno običajni način s posebnim opozorilom, da s 30. junijem preneha vsaka pravica do povračila teh dajatev.
Finančna nprava OLO Ljubljana okolica
slih v Puharjevi ulici, ostane naprej v otroškem vrtcu, ker so stari žo nad 3 leta. Ostali, ki so mlajši, pa se bodo prav zlahka razmestili v ostalih jaslih, ki imajo prosto kapaciteto, posebno še v jaslih na Resljevi cesti, k( ima kapaciteto 120 otrok v jaslih pa je trenutno le 80 otrok. Kakor je pokazala izvedena anketa, bodo proste kapacitete ostalih jaslih popolnoma krile povpraševanje, s čimer bodo jasli bolj racionalno izkoriščene.
Dečje jasli na Lepodvorski cesti imajo kapaciteto 70 otrok, medtem ko je znašala zasedba sredi letošnjega februarja le 35 otrok. Od 1. I. 1955 je namreč odšlo iz Jasli 20 otrok, tako, da se tudi te jasli ob dosedanjem obsegu poslovanja ne bi mug..-več finančno vzdrževati. Zato Svet za socialno varstvo v soglasju s Svetom za prosveto predlaga, da naj bi gornji trakt teh jasli še naprej posloval kot jasli, medtem ko naj bi v spodnjem traktu bil v bodoče otroški vrtec, ki je na tem področju zelo potreben. Dečje jasli bi imele v bodoče kapaciteto 40 otrok, otroški vrtec pa 50 otrok. S tako rešitvijo bi bil Zavod vsekakor saniran in zadoščeno bo trenutni potrebi po povpraševanju za jasli, deloma pa bo tudi omogočeno materarr. oddajati male In večje otroke v eni in isti ustanovi.
Zato Svet za socialno varstvo predlaga, da skupščina MLO obe predloženi odločbi v celoti sprejme.
celotno finančno poslovanje prenese na Mestno hranilnico Ljubljansko, ki naj uvede zato posebne obračunske knjižice. Mestna hranilnica je sklep Sveta izvedla takoj naslednji mesec, kar se je pozitivno odražalo v delu hišnih svetov. Svet za stanovanjske zadeve je upošteval pokazani interes državljanov in hišnih svetov za upravljanje z zgradbami in šel še korak dalje. Sprostil je sklad za hišno upravo in sklad za vzdrževanje, tako da z r-Jlm hišni sveti v okviru predpisov prosto razpolagajo, s čimer jim je bila dejansko dana baza za smotrno gospodarjenje zaupane jim zgradbe. Do te odločitve je Svet za stanovanjske zadeve prišel po temeljiti analizi prvih rezultatov — tako pozitivnih kot negativnih — poslovanja hišnih svetov, ki so pokazali, da nii bojazni, da bi se sredstva h’š nesmotrno koristila ter da so najboljša kontrola pravilnega poslovanja hišnih svetov stanovalci sami, katerim morajo hišni sveti polagati obračun svojega dela in ki so na pravilnem gospodarjenju s hišo najbolj zainteresirani. Efekt tega ukrepa je bil vsekakor zelo pc-itiven, saj so se hišni sveti s tako vnemo lotili dela in obnove hiš, da so kljub poznemu jesenskemu času izvršili že za preko 48,000.000 dinarjev obnovitvenih del. Odlok o dovoljevanju kreditov hišnim svetom za vzdrževanje stanovanjskih hiš Ur. 1. FLRJ št. 46-54 omogoča hišnim svetom, da najamejo neposredno pri banki, odnosno Mestni hranilnici kredit v višini, ki ga zmorejo vrniti v roku 2 let. 7.a te kredite se plača 1% obresti. Le v izjemnih primerih, kadar so nujno potrebna sredstva za popravilo večja in vračanje na daljšo dobo, dovoljuje kredite Svet r.a stanovanjske zadeve MLO iz sklada za stanovanjsko in komunalno gradnjo.
Z globalnim povišanjem najemnin za 50% je bila hišnim svetom dejansko dana osnova za poslovanje. Mnenja smo, da je iskati vzrok nedelavnosti hišnih svetov v nekaterih drugih mestih prav v tem, da jim te osnove niso zagotovili. Mnenja onih, ki so bili proti povišanju najemnine za 50%, so se vsekakor oddaljevala od vseb:-ne zvezne uredbe, ki s tem ni samo stremela za zvišanjem najemnine v svrho vzdrževanja hiš, temveč brez dvoma tudi za tem, da se menja struktura potrošniških dobrin, kar bi sc brez dvoma, če bi se v celoti izvedlo v merilu države, zelo pozitivno odrazilo v našem go spodarstvu.
Mišljenje, da smo s tem prizadeli standard, ne more držati, kajti standard predstavlja tudi stanovanje In se torej ne more trditi, da smo z odvzemom dela sredstev, ki jih predstavlja zvišanje najemnine, znižali standard, če pa smo ista sredstva vložili za dvig stan darda stanovanj.
V zvezi s pritožbami proti najemnini odnosno točkovanju je zanimivo, da se pri 1260 pritožbah točkovanje ni popravilo v povprečju za več kot dve točki, kar dejansko pomeni, da bi pri drugačnem sistemu določevanja cene, to je z opisom kategorije — torej na 7 kategorij — teh pritožb sploh ne bilo, ker je razpon med eno in drugo kategorijo povrečno 14 točk. To vsekakor kaže na solidno opravljeno točkovanje.
Ce izvzamemo po edine primere, so hišni sveti do sedaj v ceHvti uspešno opravili nalogo, ki jim jo je poverila družba. Vkljub temu pa ne moremo Iti preko ugotovitev, da bi bilo delo v mnogih primerih še dosti boljše, če bi se pri volitvah hišnih svetov posvečala večja pozornost sestavi hišnih svetov.
V tem pogledu bo lahko Svet stanovanjske skupnosti opravil pomembno nalogo, kar je možno že sedaj, ko so razpisane nove volitve hišnih svetov.
Kot že omenjeno, so v tem razdobju izvršili hišni sveti za preko 48,000.000 dinarjev raznih popravil in sicer: iz lastnega amortizacijskega sklada za 27,924.000 dinarjev, iz najetega posojila pri Mestni hranilnici v višini 11,617.000 din in iz posojila Kreditnega sklada za stanovanjsko in komunalno izgradnjo* 3,475.000 din. K temu pa moramo prišteti še cca c,000.000 din za obnovo zgradbe na Titovi cesti št. 17, ki je bila v skrajno derutnem stanju, kar pa ni šlo iz posojila, temveč je Svet za stanovanjske zadeve oprostil hišni svet od odvajanja dela najemnine v sklad za zidanje, dokler ne bodo pokrili Stroškov; kreditirala pa so jim sredstva podjetja, ki imajo r. zgradbi svoje lokale, sklad«.
Svet za stanovanjske zadeve je tudi v nekaterih drugih primerih (štiri po številu) odločil, da se hišne svete oprosti od plačevanja sklada za zidanje hiš, ker so bile hiše v razpadajočem stanju, najemnine pa tako nizke, da ne krijejo niti stroškov tekočega vzdrževanja. Na zahtevo prebivalcev trenutno dela na terenu Stari in Mestni trg posebna komisija, ki naj ugotovi, katere hiše v tem starem predelu mesta so take, da bi jim bilo z oprostitvijo od odvajapja 10% sklada za vzdrževanje omogočeno vsaj najnujnejše vzdrževanje. Obnova bi veljala ogromne vsote, kar pa ni možno, niti ni ekonomično ter je treba misliti na postopno in temeljito sanacijo tega predela mesta. V tej komisiji sodelujejo tudi zastopniki hišnih svetov — strokovnjaki tega terena. Ze samo dejstvo, kako pritiskajo hišni sveti na Stanovanjsko upravo in Svet za stanovanjske zadeve v obliki raznih vlog. predlogov in zahtev, dovolj jasno priča, kako velik je Interes članov hišnih svetov in drugih državdja-
* Odslej kratko: »Kreditni
STR. 78
nov, da bi se hiše čimbolj e spravljale.
Kot moramo na splošno ugotoviti 'pozitiven razvoj večine iišnlii svetov, moramo vendar po drugi strani opozoriti na posamezne negativne pojave. Ponekod so takoj pokazali tendenco — ne vzdrževanja hiš, temveč izboljšanja lastnih stanovanj ali pa so se lotili manj važnih del v zgradbah, kot je slikanje stopnic, hodnikov in slično. V mnogih primerih so člani hišnih svetov prevalili celotno breme na posameznega člana hišnega sveta, bodisi predsednika, tajnika ali blagajnika, kar je nepravilno. Delo si je treba razdeliti, sicer bo dejansko prevelika obremenitev za posameznega člana. Lep primer kolektivnega reševanja stanovanjske odnosno hišne problematike je hišni svet Cigaletova ulica št. 5, ki važnejše stvari rešuje kolektivno z vsemi stanovalci, vsak član hišnega sveta pa je zadolžen za konkretno delo, ki tudi zanj odgovarja. Tudi hišni svet Zupančičeva 14 ln 16 svoje naloge zelo uspešno rešuje. Enako hišni svet v Nebotičniku, kjer je vsekakor to delo zelo komplicirano, pa kljub temu zelo lepo teče.
Tu ne obravnavamo podrobneje tehničnega funkcioniranja hišnih svetov odnosno pomanjkljivosti poslovanja, ki brez dvoma so. Smatramo, da bo te stvari morala podrobneje analizirati skupščina Sveta stanovanjske skupnosti.
Poseben problem predstavlja prisilna uprava nad petimi hišami, ki so privatna last, pa jih lastniki ne vzdržujejo, ker nočejo vanje vlagati svojih sredstev, najemnine pa ne zadoščajo. Priština uprava nad takimi hišami je bila poverjena Upravi neprimičnin MLO, neslane pa vprašanje, ali smo upravičeni investirati družbena sredstva v privatno hišo. Ne glede na lastništvo pa je v javnem Interesu, da se zgradbe obnove, ker so v danih primerih še zasedene po družinah, ki lih zaradi stanovanjske stiske ni možno preseliti drugam (Oovdjarska 1).
Svet za stanovanjske zadeve še nadalje posveča vso skrb nadaljnjemu razvoju družbenega upravljanja hiš ter pripravlja v zvezi s predsloječo formacijo komun razdelitev obstoječe Stanovanjske uprave I, ki Je preobsežna. na več uprav, s čimer bo podana večja možnost kontrole poslovanja hišnih svetov, obenem pa bo pritegnjeno še nadaljnje število državljanov k družbenem upravljanju hiš.
DISTRIBUCIJA STANOVANJ
Po prvi uredbi o družbenem upravljanju je bilo predvideno, da distribucije stanovanj ne bo. Novelirana uredba o upravljanju stanovanj (Ur. 1. FLRJ št. 29-344) pa je v svojem 66. Čl. določila, da ostanejo dosedanji predpisi o razdeljevanju stanovanj v veljavi do Izdaje novih. Nove pa izda bodisi LO ali republika. Pri nes se pripravljajo novi predpisi v republiškem merilu.
Na osnovi prve uredbe je tajništvo za komunalne zadeve MLO pristopilo k postopni ukinitvi Stanovanjskega urada ter je bil v tem cilju znižan kader od 12 uslužbencev na 5 uslužbencev. Čeprav se je to z novo uredbo spremenilo, in torej distribucija stanovanj ostane, pa Svet za stanovanjske zadeve ni ematral za umestno vzpostav-
ljanje Stanovanjskega urada v prvotnem obsegu, temveč je bistveno spremenil vlogo Stanovanjskega urada. Svet za stanovanjske zadeve je na svoji II. redni seji imenoval posebno komisijo izven uprave MLO, katere naloga je določiti (na osnovi predloženih dokumentov najnujnejših prosilcev m potrebnih pregledov na mestu samem po Sanitarni inšpekciji in Stanovanjskem uradu) vrstni red najnujnejših prosilcev, ki ga je dolžna pred dokončno objavo predložiti z vsemi obrazložitvami Svetu za stanovanjske zadeve v razpravo in odobritev. Čim je vrstni red prosilcev od Sveta odobren, predstavlja to za Stanovanjski urad obvezo, da sme izpraznjeno ali prazno stanovanje dodeliti samo prosilcu Iz prioritetnega reda in to po vrsti. Lastniku zgradbe, kjer se nahaja to stanovanje, je omogočeno, da si Izmed prvih desetih prosilcev izbere tistega, ki ga želi. To stališče Sveta izhaja lz želje, da se izogne, kolikor je to najbolj možno, sporom, ki bi nastali radi tega, če bi mu vselili kateregakoli prosilca, s katerim Jo morda že od prej v sporu. Mnenje Sveta za stanovanjske zadeve Je bilo, naj Ima komisija zaprti značaj dela, to iz razloga, da se ne izpostavlja pritisku niti od spodaj, niti od zgoraj (intervencije), ter da ji je omogočeno mirno in čim ob-jektivnejše presojanje in uvrščanje posameznih prosilcev. Dosedanje delo te komisije in zaupanje, ki ga je na ta način pridobila pri prosilcih, jasno priča, da je tak način reševanja najprimernejši. Na ta način se je vloga Stanovanjskega urada povsem spremenila, postal je dejansko organ, katerega naloga je sprejeti vloge, jih registrirati, preverjati resničnost navedb prosilcev in prilog ter vse skupaj predlagati komisiji v obravnavo, ki na osnovi tega prinaša konkretne sklepe. Tl sklepi so za Stanovanjski urad obvezni in urad sme izdajati odločbe samo na podlagi sklepov komisije. Iz pisanega je povsem jasna čisto podrejena vloga Stanovanjskega urada. Na osnovi tega pa tudi povsem onemogočeno vsako osebno vplivanje bodisi s strani uslužbencev ali posameznih članov Sveta ali komisi).
Jasno je, da tndi ta komisija ne bo rešila stanovanjske krize v Ljubljani, ker je dodelitev stanovanj odvisna od gradnje istih odnosno od izpraznitve stanovanj. Drugih možnosti danes ni več. Ni utesnjevanje, ne preseljevanje, ker uredba o družbenem upravljanju hiš zagotavlja najemnikom stanovanj, ki so predpisano sklenili stanovanjske pogodbe, trajno pravico do stanovanja, ki mu Jo ni možno vzeti, razen v slučaju ki so navedeni v čl. 60 Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Na Stanovanjskem uradu je registriranih 11.251 prošeni od tega cca 7000 nujnih in 900 zelo nujnih.
Pri tem moramo ugotoviti, da je tempo graditve, kar bomo <• nadaljevanju poročila številčni! prikazali, daleč zn potrebami, saj zadnje leto ni bilo skora" ničesar novega dano v eksploatacijo; v letu 1954 pa razen vojske in individualne gradnje ničesar začetega. Sredstva, k’ so bila dana po rebalansu v septembru mesecu preteklega leta, nismo -nogll koristiti ker so bile vse gradbene kapacitete že angažirane. Ta sredstva so bila v decembru mesecu z Imo-
bilizacijo zopet odvzeta.
Komisija je do sedaj obravnavala skupno 250 prošenj prosilcev ter jih 126 uvrstila v prioritetni red. Pri tem niso všteti prosilci za samostojne sobe, ki jih rešuje Stanovanjski urad v lastni pristojnosti. Opozoriti moramo še na to, da je evidenca nad izpraznjenimi stanovanji s strani Stanovanjskega urada pomanjkljiva, ker hišni gospodarji ali hišni sveti ne Izpolnjujejo vedno svojih dolžnosti. Dolžni so predhodno javiti vsako izpraznjeno stanovanje Stanovanjskemu uradu oziroma Stanovanjski upravi, vendar večkrat poizkužajo tako spre-mebo prikriti in reševati lastne primere brez stanovanske komisije. V zadnjem času Je bilo precej nasilnih — samovoljnih vselitev, ki jih stanovanjski organi le ob asistenci NM uspejo vzpostaviti v prejšnje stanje. Tako delo ljudi, M delajo na tem področju, telesno in predvsem živčno izčrpa ter bi bilo primerno, da se vsaj vsaki dve ieti izmenjajo. To pa je nemogoče, ker za njih mesta ni možno dobiti zamene.
V zvezi z Zakonom o prometu z nepremičninama (Ur. list FLRJ št. 26-54) je posebno mnogo diskusije o možnosti prodaje hiš oziroma posameznih stanovanj. Na ta način se postavlja stanovalce, ki stanujejo v kupljenih stanovanjih in imajo pravilno sklenjene stanovanjske pogodbe, pred dejstvo, da jim kupec po čl. 60 Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš sodno odpove. Seveda je pogoj, da nudi kupec za tako odpoved odpovedani stranki tudi primerno stanovanje v zamenjavo. Iz prakse vemo, da zahteva sodišče predhodno od kupca oz. lastnika hiše, ki želi odpovedati, potrdilo Stanovanjskega urada, da bo odpovedani stranki nakazano drugo primerno stanovanje. Ne glede na to je Svet za stanovanjske zadeve sklenil, da se obravnava taka izpraznitev oz. zamenjava stanovanja le takrat, če je kupec stanovanja ali hiše prosilec za stanovanje in uvrščen v prioritetni red.
Splošno ljudskega premoženja v Dermotov! ulioi in treh stanovanj.
Medtem je že potekel rok, ko bi bilo glasom načrta o vračanju potrebno razpisati prvo tranšo posojila v višini 5 milijonov din. Raepris bi moral biti že v decembru, ker pa v lan-
skem proračunu ni bilo predvidenih sredstev, letošnji pa ie rti sprejet, predlagamo, da s6 razpiše prvo žrebanje v vi štol 5 milijonov dim in sicer iz sredstev kreditnega sklada s tem, da po sprejetju predračuna la
sredstva vrnejo v Kreditni sklad.
1.	Prodanih
2.	Provizija
obevanic za din
76,914.000 408.060
3. Razni stroški (tiskanje obveznic in drugo) 2,447.145
Skupno din 74,058.791
tore) znašajo čista sredstva 74,058.795 din, ki so bila naložena v Mestno hranilnico ter so bila trošena za gradnjo stanovanjskega bloka v Komenske-
1.	Sindikalni podruž. obrt. del. je bilo manjka din
2.	Sindikalni podruž. Tobačne tovarne
3.	Mestni odbor kovinarjev	_________
ga ulici in v Vodnjakovi ulici.
V zvezi z razpečavanjem t*-veznic pa so se izvršile pri nekaterih sindikalnih podružnicah tudi denarne utaje in sicer prh 76.500
104.500
716.500
Skupno din 897.500
KREDITNI SKLAD ZA STANOVANJSKO IN GRADITEV
KOMUNALNO
MESTNO POSOJILO
Z odlokom MLO je bilo razpisano posojilo v višini 300 milijonov din. vplačanih pa je bilo le 76,914.000 din. Prodajo obveznic so v glavnem vršile sindikalne podružnice, za kar je bila razpečevalcem priznana posebna provizija.
Ob zaključku posojila ugotavljamo sledeče:
Glej tabelo zgoraj!
Krivci in sicer pri Sindikalni podružnici obrtnih delavcev — Tratnik Stane, pri Tobačni tovarni — Repovšek Ivan in pri Mestnem odboru kovinarjev — Cestnik Jože, so bili s strani MH, id je bila od MLO pooblaščena za izvajanje posojila, predani sodišču. Sindikalne podružnice so se po izjavi Mestne hranilnice sicer obvezale povrniti nastalo škodo in to v daljših obrokih. Vendar je treba opozoriti na malomaren odnos teh sindikalnih organizacij, ki niso vodile računa o prevzetih obveznostih ter je te nepravilnosti jdkrila šele Mestna hranilnica, ko je zahtevala obračun prevzetih In prodanih obveznic.
Sredstva, ki so bila zbrana, so bila potrošena:
1.	Blok Komenskega ulica 13,939.012 din.
2.	Blok Vošnjakova 59,222.283 dinarjev
Ker posojilo ni doseglo niti prvih 100 milijonov din, odpade tudi žrebanje dobitkov hišice iz
Mestni! ljudski odbor je z odlokom dne 23. VII. 1954 (Ur list LRS št. 33-54) formiral Sklad za finansiranje stanovanjskih gradenj in komunalnih naprav na področju MLO. S poslovanjem je sklad pričel v septembru 1954. Prvo vlogo v Kreditni sklad je predstavljalo posojilo Mestne hranilnice Ljubljanske v višini 100 milijonov d.in, iz česar so bila dana sledeča posojila:
L Hišnim svetom 2. Slovemija-Tokslil
3,475.000
40,000.000
3.	Litostroj
4.	Tesar Medtem so
22,000.000 10,000.000 pričela pritekati tudi druga sredstva te naslova razdelitve najemnin v sklade Ih to te sklada za zidanje novih li-iš (stari), 10% sklad zn zidanje po novi zadnji uredbi ter vloge podjetij in vloge za pr0-dane lokale dn stanovanja v zgradbah na Kidričevi, Titovi cesti in v Vošnjakovi ulici.
Bilanca Kreditnega sklada »a dan 31. decembra 1954 je bit* naslednja:
Posojilo pri MHL Sredstva MLO 25% sklad za zidavo — stari 10% sklad za zidavo — novi Od kupcev lokal. Kidričeva cesta Od kupcev stan. VoiSnja-kova ulica A eto odkupa stan. 1955 Vloge ln nakazila podjetij Skupaj prejemki		100.000.	000 din 400.000.	000 din 38,608.797 din 42,000.000 din 66.090.000	din 23.500.000	dim 6,500.000 din 319,020.640 din	 995,629.437 din
Izdatki: I-zda.nl sklepi za dodelitev kredita di 31. dec,- M		Iz Izda.nHi sklepov do 31. dec. S4 stvarno porabile" ,
Posojila podjetjem Posojila hišnim svetom Posojilo graditeljem hišic Za gradnjo — Titova 19 Za gradnjo — Kidričeva	211,000.000 3,475.000 10,810.000 200,000.000 100.000.000	"«5;S 3,909-888 44,731-7 47.785*1,
Skupaj ang. — porabljeno Prosto — neuporabljeno	525,285.000 470,344.437	213 203!»e 782,425*2
Skupaj 995,628.437		995,629*5
Bilanca Kreditnega sklada na dan naslednje stanje:
28. februarja 1955 pa
ka **
Prejemki:
54
jan 55
Posojila pni MUL Sredstva MLO
25% sklad za zidavo — stari 10% sklad za zidavo — novi 10% Sklad za zidavo novi Obresti od posojil Od kupcev lokalov — Kidričeva Od kupcev stanovanj — Vošnjakova Od kupcev stan, in lok. — Titova 19 A eto odkupa stan. 1955 Vloge In nakazila podjetij
Skupaj prejemki din
100,000.000
400,000.000
38,608.797
42.000.	000
10.000.	000
435.77
66,000.00
26,4x50.471
28,750.000
2,000.000
343,843.113
Izdatki:
Posojila podjetjem Posojila hišnim svetom Posojila graditeljem malih hišic Za gradnjo Titova 19 Zb gradnjo Kidričeva Za S!ovenljo-Impex po Za pripravljalna dela
nal.
Izdani sklepi za dodelitev kredita do 28. febr. 1955
_ 211,000.000 3,475.000 11,944.000 200,000.000 100.000.000 1,305.710 3,000.000
I/.
sklepov o 28. febr-stvarno. roblj<
poru*--- .
tS6
4,840 75.148 53,895 1,305 2»
793
13*
29*
Skupaj angažirano — porabljeno Vrnjeno posojilo MHL Obresti od posojila pri MHL Prosto — neizkoriščeno
530,724.710
100,000.000
1,516.667
425,844.776
294,525.125
100,000.000
1,516.667
662,044.361
Skupaj:	1,058,086.153	1,058.086.153
Iz primerjave med obema bilancama je razvidno, da se je v kratki dobi dveh mesecev, in to zimskih mesecev, porabilo od angažiranih sredstev 81,000.000 dinarjev.
Najvidnejšo postavko v bilanci za leto 1954 tvori vsekakor naložba dinarjev 400,000.000, to je tistih sredstev, ki jih je MLO svoječasno določil za nadaljevanje gradenj v Kidričevi — Beethovnovi ulici, za blok na Titovi cesti 19, za stanovanjske bloke Železniškega transportnega podjetja in Tovarne papirja v Vevčah, ki pa do 31. dec. 1954 niso bila niti do 50®/» izkoriščena.
S prodajo stanovanj v Vošnjakovi ulici smo skušali kriti manjkajočo razliko med vrednostjo stanovanjskega bloka in z razpisom ljudskega posojila pridobljenimi sredstvi, ker bi se sicer gradnja tega objekta ne mogla nadaljevati. Enako je s poslovno zgradbo na Kidričevi — Beethovnovi ulici (bivši investitor Sloveli i.ja-Impex), kjer smo odprodali posameznim podjetjem Poslovne prostore po etažah.
V letošnjem letu so vse investicije stanovanjske gradnje izpadle iz proračuna MLO, ter se bo vsa graditev finansirala preko Kreditnega sklada. Letos so zagotovljena delna sredstva že po 'veznem družbenem planu, predvidevamo pa, da bomo zbrali na kreditnem skladu:
a. Zc ustvarjena lastna sredstva na dan 28. febr. 1955:
Nakazila podjetij 25 % sklad za zidavo-stari
"/e sklad za zidavo-novl za 1. 1954 10 °/o sklad za zidavo-novi jan. 1955 Od kupcev lokalov v Kidričevi Od kupcev stanovanj Vošnajkova ul.
Od kupcev stanovanj in lokalov Titova cesta
195,777.913
38,608.797
42.000.	000
10.000.	000 66,000.000 26,450.470 28,750.000
"407,587.000
b. Tuja sredstva, ki so nam na razpolago:
Akonto gradnje 1955	2,000.000
Vloge vlagateljev, ki zapadejo v izplačilo po 1. 1955	40,000.000
e. Se neustvarjena lastna sredstva: io°/o sklad za zidavo od II.—XII. 1955
Poudarjamo, da niso v tem znesku gradbenih vrednosti upoštevane poslovne zgradbe Glavne zadružne zveze in na Kidričevi cesti ter dražje gradnje Titove ceste 19.
Prednji tabelami pregledi nam dajejo sliko, kako se je gradnja razvijala ter v kakšni fazi graditve je ob koncu leta ostala. Najvidnejše se po številu zgrajenih stanovanj odraža drobna privatna gradnja, ki je zastopana s 68,8 «/» vseh v koriščenje danih stanovanj v preteklem letu. Z najmanjšim odstotkom (5®/*) Izgradnje nastopa MLO iz svojih sredstev.
Struktura Izgrajenih stanovanj v letu 1954 je naslednja:
v socialističnem sektorju
v privatnem sektorju
garsonier ali sob	2
m ošabnih stanovanj	11
dvosobnih stanovanj	45
trosobnih stanovanj	2
poslovnih prostrov	16
lokalov	3
S skupno stanovanjsko površino s skupno stanovanjsko površino
garsonier ali sob	1
enosob. stan. brez in s kab. 8 dvosob. stan. brez in s kab. 84 trosob. stan. brez in s kab. 33 štiri ali več sobnih	9
lokalov	—
6.914 m* v socialističnem sekt., 12.544 m* v privatnem sektorju.
Predvidene anuitete za 1. 1955 od posojilojemalcev Anuitete od kupcev lokalov Kidričeva ulica
80,000.000
27,000.000
23,400.000
d. Ostala sredstva, ki nam bodo še na razpolago v letu 1955:
3 ®/e od celotnih dohodkov, s katerimi razpolaga
MLO	66,000.000
Del dobička gradbenih podjetij, ki se po posebnih
predpisih izloči za	gradnjo	stanovanj	267,000.000
Poslovni prostori po licitaciji in prodana stanovanja Titova 19	212,000.000
Skupaj predvidena sredstva, ki bodo Kreditnemu
skladu na razpolago	v	letu	1955	1,124.987.180
Promet sredstev ln porast Istih v tem kratkem razdobju *8ie, da se bo ta sklad v prihodnosti močno razširil, posebno upoštevamo, da je bil formiran dejansko pred mrtvo sezono v gradbeništvu, ter da se bo na ta način precej pospešila stanovanjska gradnja v Ljubljani.
gradnja stanovanj na območju mi,o Ljubljana
Izključno poslovne zgradbe pa so:
Investitor MLO — vogal Kidričeve-Beethovnove — z 9 etažami, s 69 poslovnimi prostori in z 2 lokaloma in 3.250 m! uporabne površine v vrednosti dinarjev 335,000.000, ki mora biti dograjena letos.
Investitor Zadružna zveza — Titova cesta — tudi 9-etažna, s cca 3.500 m: uporabne površine, v vrednosti cca 350,000.000 dinarjev, ki mora biti dograjena v tem letu.
V palači na Titovi cesti 19 je poleg 66 stanovanj 9 samskih sob in 3 ateljejev še 1 poslovni prostor, 6 lokalov ter restavracija z bifejem, kegljiščem in družabnimi prostori. Gradnjo kino dvorane pa je treba obravnavati ločeno, ker se ne bo nadaljevalo z gradnjo, dokler se ne bo našlo za to investitorja.
Zgradba ima cca 12.100 m2 uporabne površine v vrednosti 927,000.000 dinarjev brez kino dvorane. Na stanovanja odpade cca 7.000 m2 uporabne površine, na lokale cca 650 m2 uporabne površine, na poslovne prostore cca 250 m2 uporabne površine, na restavracijo z bifejem in družabnimi prostori cca 3.600 m2 uporabne površine in na kegljišče cca 600 m2 uporabne površine
Svet za stanovanjske zadeve je zgradbo na Titovi cesti prevzel junija 1954. Kot nasledniku investitorja mu še ni bilo pojasnjeno in tudi ni našel odgovornega avtorja, ki bi mu pojasnil program in s tem v zvezi tudi rentabilltetnl račun te zgradbe, predvsem za predvideno resta-
vracijo z družabnimi prosto- _________ __________ _________ _____
ri ter za kegljišče, ker se ob | komunalnih naprav din 57 mili-
Za nazorno presojo stroškov komunalnih naprav, 4fc se pravi, da je naselje oskrbljeno s kanalizacijsko mrežo, cestami, vodovodom In elektriko, naj služi sledeči grobi primer analize zazidave odprtega kompleksa zemljišč na 10 ha z drobno — individualno gradnjo in pretežno bločno zazidavo:
1.	Pri drobni gradnji, to je gradnji odprtega sistema a 144 hišicami In vsaka s 500 m2 zemljišča, upoštevajoč pri tem tudi še potrebna zemljišča za ceste, dobimo gostoto 67 oseb na en hektar. Stroški za komunalne naprave zašajo v tem primeru dinarjev 95,500.000 ali din 6.610 na m2 brutto zazidane stanovanjske površine odnosno 27,7%' zazidane gradbene vrednosti na m2 stanovanjske površine.
Torej na eno hišico s 100 m2 stanovanjske površine dinarjev 664.000 komunalnih stroškov;
2.	Pri bločni gradnji tudi odprtega sistema s 5 etažami v bloku, to je 40 stanovanj v enem bloku ln skupaj 15 blokov odnosno 600 stanovanj v zgoraj o-menjenem kompleksu, dobimo gostoto 250 oseb na hektar. V tem primeru znašajo stroški
razpisu licitacije za te prostore ni javil noben ponudnik. Svet je mišljenja, da je v Ljubljani moderna restavracija odnosno kavarna sicer potrebna, vendar v sklopu hotela, ne pa v stanovanjski zgradbi.
Problematika stanovanjske graditve Iz sredstev MLO
Ker jo prejšnjemu Investitorju za poslovno zgradbo v Kidričevi cesti in mešano zgradbo na Titovi cesti štev. 19 zmanjkalo sredstev, je vlogo Investitorja moral nujno prevzeti MLO, ker bi se sicer z zgradbo ne moglo nadaljevati. Svet za stanovanjske zadeve MLO je bil kot zastopnik Investitorja postavljen pred odgovorno nalogo, kako finansirati nadaljevanje gradnje teh dveh objektov. Treba je bi-
Dločna gradnja MLO — nadruini sektor, Investitor Uprava LRS -gospodarske organizacije, Privatna gradnja —
Skupaj:
Od tega je bilo danih v
MLo
^Da, Zadružne gosp.
organizacije, IU LRS Privatm sektor
Skupaj;
Nedograjenih za leto 195
P^ilovne zgradbe);
JLa, IU LRS; Gosp.
orR., zn dr. sektor Privatni sektor
Skupaj;
objektov	|	1	poslovni prostori	5 %	ateljeji	lo najti bodoče koristnike ter se z njimi pogoditi za sodelovanje pri gradnji s tem, da v višini vloženih sredstev pridobe pravico razpolaganja s stanova-
7	41	106	7	16	6	nji odnosno poslovnimi prostori. To pravico so v zgradbi v
69	119	429	39	9	1	Kidričevi ulici dobila podjetja Slovenija-les, Kontinental - ex-
440	6	461	34	—	—	po rt, Volan in drugi.
516 uporabo:	166	996	80	25	7	V zgradbi na Titovi cesti štev. 19 pa so se pogodbeno vključile s svojimi sredstvi go-
2	3	10	—	—	—	spodarske organizacije, JLA, Veterinarska fakulteta ter za-
9	2	58	16	3	—	■sebnlkl. Za poslovne prostore
122	1	128	—	—	—	ter lokale je bila izvršena lici-
133	6	196	16	S	—*	taclja ter se z najugodnejšimi ponudniki vodijo razgovori za
5 je ostalo	(Tu niso upoštevane				čisto	zuključltev pogodb. Na ta način smo uspeli zagotoviti sredstva
5	38	96	7	16	e	za dokončanje gradnje. Razlika od skupne vrednosti
60	117	371	23	e	i	zgradbe, ki znaša 927,000.000 dl-
318	9	333	34	—	—	narjev brez kino dvorane in
383	160	800	64	22	7	sredstva, ki bodo dosežena s
~ Pregled, v kakšni fazi Izvršitve se nahajajo: faza
% Social, sekt. Priv. sekt.
Skupaj
		ob J.	stan.	ob j.	stan.	stan.	vrednost
O,		_	_	32	34	34	
I.	10	11	93	26	28	121	36,300.000
II.	30	6	14	75	78	92	82 800.000
H,	60	13	i5r	85	88	Ml	433,800 000
IV.	85	10	44	63	65	109	278,000 000
V; 100 Skupaj:		37	163 467	37	40 333	20' 800	ooo.ooo.ooo 1,439.900.C09
ustanov ln zadrug ter zasebni graditelji — obrtniki Ud. Ta gradnja se je po osvoboditvi najbolj razmahnila ter znatno doprinesla k omejitvi stanovanjsko krize. Od leta 1945 do 1954 je bilo zgrajenih 791 hišic, z 932 stanovanji in 60 sobami, kar predstavlja v primeri s socialističnim sektorjem s 1864 stanovanji in 1351 sobami (če računamo tri samske sobe za eno stanovanje) približno 29% nasproti 71%. Poseben razmah to gradnje Je bil v letih 1950—1952, ko je izšla Uredba o posebnih olajšavah delavcem in uslužbencem, ki si gradijo eno ali dvodružinske hišice. V tem času so nastala naselja v Stolicah, Dravljah, Ob Vodnikovi cesti, Vižmarju In Novih Jaršah, ki so danes v določenem obsegu pozidana. Vsa ta naselja pa so ostala v komunalnem pogledu nedokončana. Manjka jim pred-
prodajo, predvidena v višini 477,000.000 din, pogojno, če dobimo za vse prostore investitorje — tudi za restavracijo in kino predprostore, v višini 450 milijonov dinarjev, bremeni prvotnega osnovnega programskega investitorja.
Drobna gradnja
V tej gradnji nastopajo kot graditelji delavci m uslužbenci gospodarskih organizacij,
Jonov ali din 1.320 na m2 brutto zazidane stanovanjske površine odnosno 8% značRane gradbene vrednosti na m2 stanovanjske površine.
Torej na eno stanovanje v bloku z 80 m2 stanovanjske površine dinarjev 4,204.000 komunalnih stroškov, odnosno 6,6 krat cenejše od vrednosti enega pridobljenega stanovanja v odnosu do drobne gradnje.
Strokovnjak, ki bo hotel napraviti izračun še na drugih zazidalnih osnovah kot so gornji, bo te razlike lahko povečal ali pa tudi zmanjšal, vendar pa bo ostal v bližini tega izračuna.
Ta primerjava stroškov komunalnih ureditev za posamezne sisteme stanovanjske graditve se nanaša na ožjo komunalno ureditev naselij, brez stroškov za trgovsko in uslužnostno mrežo.
Ce sumlramo slabosti te gradnje in povečanje stroškov, ne da bi prt tem upoštevali nezadostno strokovno Izgradnjo in slabo kvaliteto teh gradenj, za kar bi lahko za posamezne primere verjetno gradbena inšpekcija navedla zelo kritične primere, pridemo do zaključka, da Je v prihodnje temeljito presoditi. do katere mere se naj ta-
Se
vsem Izgradnja kanalizacije, 1 ka gradnja podpira. Se bolj prometnih žil. služnostnih ln kritično pa postaja to vprašanje
trgovskih podjetij Itd Poseben problem pa je pri tej gradnji še to, da so objekti v glavnem nedokončani (fasade, v notranjosti pa v mnogih primerih brez poda in peči). Na splošno lahko trdimo, du je v tem sektorju zgrajenih po številu mnogo stanovanj, ki pa so vsled navedenih nedo-statkov ostala na zelo nizki stanovanjski stopnji.
Z naraščanjem stanovanjske krize postaja tudi čedalje večji pritisk na gradnjo malih hišic, ker edino tem daje zvezna uredba določene ugodnosti Tu nastaja problem zemljišč, kakor tudi celotne urbanizacije stanovanjske zazidave mesta Ljubljane. ker s takim načinom gradnje zasedemo velike površine, ne dosegamo pa zadostne gostote.
v Ljubljani, ko še nimamo urbanističnega načrta, kateri bi dotočil kje In v kakšnem obsegu se bo ta gradnja Se lahke razvijala. Premajhna bi bila odgovornost urbanista odnosno organa, ki je pristni en za to, če bi določil gotov okoliš za drobno gradnjo, ne da bi mu bila le popreje znano usoda bodočega naselja v pogledu splošni- komunalne lzcrndnle v sklonu celotnega urbanističnega načrta mesta Drugačno reševanje odnosno obravnavanje toga problema hi nujno postav Hal o taka nasella na zelo nizko stanovanjsko stopnjo.
izdaja lalotolštvo »Uubljanskt dnevnik«, direktor Stanc Skzahax odgovorni urednik Ivo Tavčar.
V letu 1954 je na celotnem ob-močju Ljubljane (s Šentvidom in Poijerrt) gradilo:
■Delavci in nameščenci 333	hišic	347	stanovanj	2 sobi	11	pos. pr.
Obrtniki —	kmetje	101	hišic	106	stanovanj	4 sob	34	pos. pr.
Zadružniki	6	hišic	7	stanovanj	0 sob	0	pos. pr.
Skupno:	434	hišic	460	stanovanj	6 sob	45	pos. pr.
Dokončanih pa je bilo:
Delavci in	nameščenci	96	hišk	101	stanovanje
Obrtniki —	kmetje	23	hišic	26	stanovanj
Zadružniki	1	hišica	1	stanovanje
Skupno:	122	hišic	128	stanovanj
kar predstavlja 65.31/« vse izgrajene stanovanjske površine na območju mesta Ljubljane, sposobne za popolno ali vsaj delno vselitev.
Narodna banka je za drobno gradnjo v lanskem letu odobrila posojil v višini 79,317.000 dinarjev ter 10,810.000 dinarjev ;z Kreditnega sklada, kar znese skupno 90,127.000 dinarjev, ostalo pa so vložili sami v mate-
I. Državni delavci in uslužbenci
v fazi:
r.alu, denarju in delovni sili.
Zasebniki —	9 graditeljev
prostih poklicev, 12 obrtnikov ter 2 kmeta — pa so zgradili 23 hišic s 26 stanovanji. Razen hipotekarnega posojila 5,380.000 dinarjev so pa ostalo zgradili iz lastnih sredstev.
V gradnji — nedokončane drobdnje gradnje, ki bodo verjetno končane v letu 1955, so
Od tega:
	0	I.	II	III.	IV.	V.	sob stan. poa:
Ljubljana 174 hišic	23	14	31	50	32	24	Pr 2 181 11
OLOSt. Vid 24 hišic	1	4	4	5	7	3	—	25	—
OLO Polje 37 hišic	—	1	17	7	6	3	—	40	—
Skupaj:	235 hišic	24	22	52	62	45	30	2	246 H
II. Zasebnik'	0	I.	v fazi: II. m.		IV.	V.	Od tega: sob stan. posl.
Ljubljana 50 hišic	5	1	11	18	12	3	pr 3	53	21
OLO St. Vid 21 hišic	1	1	9	3	3	4	— 20 2
OLO Polje 7 hišic	2	1	' 1	1	2	—	— 8 -
Skupaj:	78 hišic	8	3	21	22	17	7	3	81	23
|tt r,odružni sektor 0		L	v fazi: II. III.		IV.	V.	Od tega: sob stan. posl.
Ljubljana	2 hišici			1 —		I	—	pr —	3	—
OLO St. Vid 2 hišici	—	1	— 1		—	—	— 2 —
OLO Polje 1 hišica	—	—	1 —		—	—	—	I —
Skupaj:	5 hišic	—	1	2	1	1	—	— 6
Skupaj nedokončane		drobne	1 gradnje		v gradnji v letu 1955.		
	0	I.	v fazi: II. III.		IV.	V.	Od tega: sob stan. pos.
318 hišic	32	28	76	85	63	37	Pr. 5	333	34
kar predstavlja:
5	samskih sob,
22 enosobnih stanovanj s kuhinjo,
215 dvosobnih stanovanj s kuhinjo,
25 dvosobnih stanovanj s kabinetom in kuhinjo,
48 trisobnih stanovanj s kuhinjo,
7 trisobnih stanovanj s kabinetom in kuhinjo,
11 štirisobnih stanovanj s kuhinjo,
6	štirisobnih stanovanj s kabinetom in kuhinjo,
27 poslovnih prostorov in 3 ateljeji.
Ze vsa leta, odkar so se gradili in ne dokončali bloki v Šiški, na Ambroževem trgu, v Savski koloniji, Šentvidu, na Linhartovi cesti, se vleče skoz. proračun investicij MLO precejšnja vsota za dograditve.
V preteklem letu je bilo investiranih v te zgradbe nadaljnjih 44,406.087 dinarjev.
Ce hočemo letos dokončno izpopolniti tisto na teh zgradbah, kar je bil investitor dolžan skleniti, preden so šle iste v eksploatacijo (za to so bile vzrok tudi objektivne težave), potem je potrebno angažirati ir. žrtvovati še 100,000.000 dinarjev v ta namen iz skromnih sredstev MLO.
Poseben problem, ki tare Svet za stanovanjske zadeve, so nerazčiščeni računski nedostatk-pri dograditvi in obračunih v vsej dobi 10 let po osvoboditvi.
Vedno se je poročalo samo o številu stanovanj, ki so se dala v eksploatacijo, nikoli pa, v kakšnem stanju so sc dala v eksploatacijo. Taka poročila so mnogokrat nezadostno informi- i rala javnost, ker se ni mogla ustvariti cena za posamezno stanovanje in tudi ne, koliko je stanovanj zgradil LO iz svojih
sredstev. Tako še danes potrebujemo, če hočemo odpraviti te nedostatke in opremiti vsako stanovanje po načrtu, samo za zgradbe LO in tistih, ki jih je mora! prevzeti v dograditev od drugih investitorjev, že navedeno vsoto 100,090.000 dinarjev, čt hočemo napraviti končno črto zr vsa leta -azaj
Taka bremena so padla na MLO s prenosom upravnih organov iz raznih republiških uprav, kjer niso bili končani niti razlastitveni postopki nit! poravnana bremena odnosno izvršena dograditvena dela. Primer, kot je stanovanjska stavba bivšega Ministrstva za komunalne zadeve v Riharjevi ulici, kjer niso poravnane obveznosti iz razlastitvenega po-rtopka, započetega že v letu 1948. Takih primerov smo prevzeli precej.
vedno bolj širi. Zaradi boljšega I dobjih navajamo tabelarni pre-
pregleda in primerjave stanovanjske graditve v raznih raz-
gled iz analize:
Graditev stanovanj
letno povprečno izgrajenih
Obdobja oziroma leto	stanovanj	posebnih sob	skupaj stanovanj (1,95 peseb. sob — 1 stanov.)
a	1	2	3
1919—1930	475	—	475
1931—1940	761	—	761
1941—1945	199	—	199
1946	119	65	152
1947	192	69	227
1948	377	93	425
1949	348	174	437
1950	403	146	478
1951	449	504	707
1952	365	135	434
1953	313	210	421
1954	196	6	199
Se pomembnejši je podatek,			
koliko je	bilo	v različnih ob-	
dobjih zgrajenih stanovanj v			
Ljubljani na vsakih 1000 prebi-			
valcev:			
1919—1930		8,6 stanovanj	
1931—1940		10,3 stanovanj	
1941—1945		2,0 stanovanj	
-	1946		1,4 stanovanj	
1947		2,1 stanovanj	
1918		3,7 stanovanj	
1949		3,7 stanovanj	
1950		4,0 stanovanj	
1951		5.8 stanovanj	
1952		3,3 stanovan'	
1953		3,0 stanovanj	
1954		1,4 stanovanj	
V tem	podatku so		zajete
gradnje ,ne	glede na sektor go-		
spodarstva.	•iz katerih sredstev		
so bila grajena.			
To razmerje se pokaže še po-			
sebej neugodno		za Ljubljano,	
če upoštevamo podatke			z »Sta-
Index Prebivalstvo Index
4
100,0
160,2
41,9
32.0
47.8
89.5
92.0
100.1
148.1 91,4
88.6
41.9
5
55.559
73.916
97.927
106.508
109.250 115.550 117.209 119.169 122.214 129.839 139.630
143.250
6
100,0
133.0
176.3 191,7
196.6
208.0 211,0 214,5 220,0
233.7
251.3
257.8
tistički godišnjak FLRJ 1954«, kjer se ugotavlja, da je povpre-ček graditve stanovanj na celotnem teritoriju FLRJ 2,4 stanovanj na 101)0 prebivalcev (pretežni del kmečko prebivalstvo).
Vsekakor kažejo ti podatki, da v graditvi stanovanj daleč zaostajamo za potrebami, kakor na primer v primerjavi z Norveško 10,5, Zapadno Nemčijo 9,9, Švedsko 7,0, Sovjetsko zvezo 5,3 itd. S takim tempom gradnje ne pokrijemo niti polovico letnih potreb z ozirom na naravni prirastek, da ne govorimo o asa-naciji nezdravih in za prebivanje neprimernih stanovanj, nuj-
prebivaleev In če vzamemo 4 prebivalce za eno družino, znaša to otorog 425 družinskih sta-
hočemo torej v 10 letih reševati j benega upravljanja v gospodar-stanovanjsko stisko,
stanovanja.
Za delavce, ki imajo zunaj primerna stanova.-ja, ne gleda na to, da se vozijo tudi na do 30 km dolgih relacijah od delovnega mesta, je potrebno obravnavati samo zboljšanje prometa in na ta način ustvariti delovne pogoje s časovno čim krajšim in udobnejšim prevozom na delo odnosno z dela.
Poleg posledic, ki jih povzroča stanovanjska stiska v socialnem — zdravstvenem pogledu, kakor tudi ekonomskega, kor je slabo stanovanje vzrok za zmanjšanje delovne sposobnosti delavca in zato padanje storilnosti pri delu, imamo še gospodarsko škodo zaradi neizkoriščenih proizvodnih kapacitet,. Do takih zaključkov je prišel Zvezni Izvršni svet in Ljudska skupščina, kar se v ekspozeju družbenega plana zelo jasno odraža v krčenju fronte investicijske graditve v letu 1955 in s tein postopno povečanje sredstev z.a stanovanjsko komunalno Izgradnjo. Tudi MLO in avgani druž-
moramo letno zgraditi 1465 stanovanj.
V tem času pa nismo zaostali samo s stanovanjsko izgiradnjo, marveč tudi v drugih komunalnih napravah in objektih, novanj letno. Zaradi dotraja-nja stanovanj bi morali letno zgraditi okrog 340 novih stanovanj, skupno torej 765 stano-stanovanj, ne da bi upoštevali zaostanek iz preteklih let, ki znaša skoraj 7000 stanovanj. Ce
Neurejene so ostale komunalne naprave, obrtni obrati, trgovine, otroška igrišča, parki, vse kar prav tako spada k stanovanjski kulturi, odnosno standardu.
Vzdrževanje stanovanj je bilo v preteklih letih z ozirom na nizke najemnine zelo malenkostno, zaradi česar so zgradbe v zelo slabem stanju. Le 27% zgradb je redno vzdrževanih, nad 44,5%/giadb je potrebnih manjših popravil, ostale pa so potrebne večjih popravil in nekatere med .njimi celo rušenja.
Struktura stanovanj je naslednja:
od skupnega števila stanovanj 34.159 je 66% eno- in dvosobnih stanovanj, 11% samskih
sob ali garsonier, 22% tro- In večsobnih stanovanj.
Na območju mesta je 49.748
nih za rušenje iz javnih intere- j gospodinjstev, kar je za 15.589
sov, sploh pa ne zaostanka, izvirajočega iz medvojnega in povojnega razdobja.
Po statističnih podatkih Je prilastek letno povprečno 1700
več kot družinskih stanovanj. Torej je v 34.159 stanovanjih 49.748 družin ali z drugimi besedami: skoraj 16.000 družin nima lastnega stanovanja.
Slabe posledice pomanjkanja stanovanj
Tak sistem gradenj in dela moramo v bodoče preprečiti. Ce pa bi se še pojavili taki primeri, bo potrebno predhodno razčistiti obveznosti investitorja, ki stavbo predaja novemu investitorju.
Problematika slanovanjske graditve
Po podatkih, ki jih navajamo v tem poročilu, moramo
ugotoviti, da se stanovanjska
stiska zaradi hitrega mehaničnega premika In naravnega prilastka prebivalstva v Ljubljani
Stanovanjske problematike na območju mesta Ljubljane nam ne morejo utemeljiti samo prej navedene številke. Za popolno utemeljitev pomanjkanja stanovanj nam morajo biti poznane tudi neizkoriščene proizvodne kapacitete gospodarstva na območju mesta. Na podlagi grobe ankete, izvršene s strani Sveta za stanovanjske zadeve, koliko delavcev bi naša Industrijska, prometna In gradbena podjetja še lahko zaposlila, da bi izkoristila obstoječe kapacitete, nam je ta pokazala, da bi bilo možno zaposliti še okrog 4600 delavcev. Ti delavci bi lahko ustvarili v redni zaposlitvi najmanj 2 milijardi narodnega dohodka, kar predstavlja okrog 10% narodnega dohodka Ljubljane. Koliko bi ta vsota pomenila mestu v primeru, da se porabi samo tisti del, ki bi po izpolnitvi obvez do Zveze in Republike pripadel
LO za njegov proračun za potrebe stanovanjske Izgradnje! Republika in Zveza pa bi si prav tako na račun teh sredstev ustvarili velike rezerve za kreditiranje gospodarstva. Anketni pokazatelji obravnavajo samo pomanjkanje delavstva v industriji, prometu in gradbeništvu. Situacija se znatno poslabša, če k temu prištejemo še pomanjkanje delavstva za povečanje kapacitet v obrtništvu. Pri razpravi za povečanje narodnega dohodka moramo opozoriti še na težave gospodarskih organizacij z delavci, ki se vozijo na delo preko 5 km pri sedanjem neurejenem lokalnem prometu. V tem primeru ne gre za potrebe tistih delavcev, ki se vozijo v Ljubljano, pa imajo v bližini stanovanje, tu je obravnavati samo one, ki zunaj zasilno stanujejo in so prisiljeni se voziti v mesto, ker ne morejo dobiti v mestu vilki!)
stvu pri MLO morajo dati odločen poudarek izgradnji stanovanj, da bo možno v celoti izkoristiti proizvodne kapacitete.
Skrb za delavčevo stanovanje moramo v bodoče močno okrepiti, kajti le tako bo mogoče zaposliti delavce na delna mesta še ne zasedenih — in možnih proizvodnih kapacitet ter tako omogočiti sistematični razvoj industrije.
Iz vseh predloženih analiz in pripomb v zvezi s stanovanjsko izgradnjo vse od osvoboditve dalje in s tem v zvezi tudi komunalne politike in urbanistične ureditve stanovanjskih nusp-lij in ekonomike izgradnje istih ugotavlja Svet za stanovanjske zadeve, da je potrebno postaviti nove osnove stanovanjske politike.
Za to predlaga Svet za stanovanjske zadeve MLO v razpravo in odobritev naslednje mislit predloge in zaključke.
PREDLOGI. MISLI IN ZAKLJUČKI
I. Stanovanjska in komunalna izgradnja po svoji bistveni vlogi, ki jo predstavlja v standardu človeka, mora dobiti najmanj tako mesto v svoji organizaciji za zbiranje finančnih sredstev, kot jo Ima danes socialno zavarovanje. Za to je potrebno, da se začne takoj s študijem predpisov, s katerimi s8 bo dala stanovanjska izgradili® na tisto mesto, ki ji pripada-Kadar bo ta važen faktor z® ureditev standarda stanovanj postavljen na svoje mesto, b»' do šele dani pogoji za postoP’10 zmanjševanje Izdatkov Zavoda . za socialno zavarovanje. Dan®3 bremeni ta Zavod z znatno vsoto izdatek za zdravljenje bolni' kov, ki jih povzroča nchig*8n' sko stanovanje.
Svet za stanovanjske zadeve smatra, da je potrebno posta' viti finančni sistem za zbiranj® sredstev na Iste osnove kot J8 danes v rabi pri socialnem **" varovanju, to je, da sc obvezno odvaja na vsakega zaposlenega« ne glede na sektor dela, sredstva za stanovanjsko Izgradnjo« ker le tak državni mehanizem* bo lahko zagotovil organiziran8 finansiranje stanovanjske iz' gradnje na vseh področjih, kjvr so delavci in uslužbenci zap°' sienl In v primernem odnosu daje možnost povečanja štev za izgradnjo stanovanj tah*« kjer so potrebne nove zap»' slitve.
(Nadaljevanje v prihodnji $‘c'