Poštnina plačana v gotovini. 129. V Ljubljani, dne 21. decembra 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. pokrajinske uprave za Slovenijo. Vsebina: Uredbe osrednje vlade: Pravilnik za izvrievanje zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921 Razglasi raznih uradov in oblasiev — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 420. Pravilnik *a izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921.* Na podstavi členov 3., 5., 6., 8., 9., 10., 13. in 14. zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921., ki je bil razglašen v št. 41 «Službenih Novin» z dne 23. februarja 1922.** predpisujem ta-le pravilnik: A. Materialne odredbe. I. Obče odredbe. Člen 1. Za ureditev vseh najemninskih odnošajev zgradb in drugih prostorov stopajo v veljavo predpisi občih zakonov, ki so veljali v posameznih delih kraljevine pred letom 1914., z nastopnimi omejitvami. H. Podaljšava najemov. Člen 2. Najemnikom stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov v starih zgradbah se ne sme odpovedati v času od dne 1. januarja 1923. do dne 1. januarja 1925., razen v primerih, določenih z zakonom o stanovanjih in s tem pravilnikom. Katere zgradbe je smatrati za stare in katere za nove, odreja člen 24. tega pravilnika. III. Odvzemanje poslovnih prostorov in stanovanj. Člen 3. Denarnim zavodom in zavarovalnicam, nadalje trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, ki so v starih zgradbah ter imajo značaj veletrgovine, veleindustrije in veleobrta, odvzame stnnovansko oblastvo II. stopnje (stanovansko sodišče) poslovne prostore zaradi dodeljevanja v mejah člena 15. tega pravilnika, če v roku, ki ga jim odredi stanovansko oblastvo in ki ne sme biti daljši nego leto dni, ne zgrade stanovanskih hiš za svoje nameščence in za porazmestitev svojih poslovnih prostorov. Od tega se izvzemajo zavodi, družbe in podjetja, ki so za svoje poslovne namene in za nastanitev svojih nameščencev že sezidali svoje zgradbe, in oni, katerim bi bil z zidanjem novih zgradb ogrožen obstoj in Pravilni razvoj. Člen 4. Pri uporabljanju predpisov člena 3. pravilnika proti zgoraj omenjenim podjetjem je treba zato, da ne bi ta podjetja zaradi zidanja svojih zgradb spravila v nevarnost svojega obstoja in lazvoja, v vsakem konkretnem primeru vpošte-vati vse okolnosti, ki so važne za izdajo pravilnih odlokov. * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 273, izdanih dne h. decembra 1922. ** Uradni list pod št. 71. Tako je treba zlasti jemati v poštev finančno moč dotičnega zavoda, družbe ali podjetja, dolgove v inozemstvu in v državi, kolika jim je glavnica z rezervami, kolik letni promet in dohodek v prejšnjih letih, kolika je razlika med sedanjim in predvojnim prometom in dohodkom, koliko blaga ima v Zblogi, s koliko nameščenci posluje, ali ima dotično podjetje že lastne hiše za stanovanje svojih nameščencev, in podobno. Brez pomena je, ali imajo nameščenci v takih primerih lastna stanovanja. Pri industrijskih podjetjih se morajo uvaže-vati tudi okolnosti, ki dajo tem podjetjem specialen značaj, kakor velike investicije, stroji, režijski stroški in podobno. Podjetja, ki imajo podružnice, se morajo smatrati za celoto in oceniti je treba, v kakšnem razmerju je njih imovina proti stanovanskim zgradbam, ki jih imajo kjerkoli v državi. Zaradi ugotavljanja teh činjenic sme stanovansko sodišče uporabljati izpiske iz trgovskih knjig in bilance kakor tudi ostale zakonske dokaze, kolikor so ti dokazi javni ali jih predloži dotično podjetje samo. če stanovansko sodišče spozna, da nekatera izmed omenjenih podjetij ne morejo sezidati vseh potrebnih zgradb za stanovanje svojih nameščencev in za svoje poslovne prostore, ker bi jim bil z izpolnjevanjem podobnih obveznosti ogrožen obstoj in pravilni razvoj, se jim odredi, da jih zgrade toliko, kolikor jih morejo in brez nevarnosti, ali pa, če je primerneje, se jim dovoli, da store to v družbi z enim ali več takimi podjetji. Zlasti je jemati v poštev, če ustanove nameščenci dotičnega podjetja ali več skupaj zadruge za zidanje cenenih stanovanj s podporo delodajalcev bodisi v glavnici, bodisi v zemljišču in podobnem. Člen 5. Stanovansko oblastvo I. stopnje odvzame stanovanja onim najemnikom, ki imajo več nego 1,500.000 dinarjev imovine ali 60.000 dinarjev rednih letnih dohodkov, a nimajo v državi svojih hiš, če v roku, ki ga jim odredi stanovansko oblastvo, ki pa ne sme biti daljši od dveh let, ne zgrade hiš za svoje stanovanje. Glede teh najemnikov smejo služiti za dokaz o letnih dohodkih ali vrednosti imovine poročila pristojnih davčnih, odnosno finančnih oblastev kakor tudi drugih javnih uradov (upravnih oblastev, mestnega poglavarstva itd.), če jih morejo dati. Za hišo v zmislu prednje odredbe se smatra samo ona hiša, ki ustreza ekonomskemu položaju takih najemnikov. Člen 6. Omenjeni zavodi, družbe in ostala podjetja kakor tudi najemniki, ki imajo več nego 1,500.000 dinarjev imovine ali 60.000 dinarjev rednih letnih dohodkov, morajo na poziv pristojnega sta-novanskega oblastva v 15 dneh — v katere pa se ne všteva dan poziva — prijaviti svoje poslovne prostore, odnosno svoja stanovanja, nameščena v tujih zgradbah kakor tudi, če jih je kaj, bilance minulih let, izpiske iz svojih knjig in ostala dokazila. Če ne ugode temu pozivu, se kaznujejo, pri čemer se jim pusti prav tolik rok. Če tudi v tem roku ne ugode pozivu, odločijo stanovanska oblastva takoj po svojem pre- pričanju in na podstavi onih dokazov, ki si jih morejo zbrati sama. Rok, ki ga jim postavi stanovansko oblastvo, da sezidajo hišo, ne sme biti daljši od enega leta (člen 3. pravilnika), odnosno od dveh let (člen 5. pravilnika). Stanovansko oblastvo jim istotako odredi rok, v katerem naj prično zidati. Praviloma znaša ta rok mesec dni od dne, ko je postala odločba stanovanskega oblastva izvršna. Samo izjemoma, če je za to kaj stvarnih neodložnih ali nujnih in nepričakovanih razlogov za odložitev, se smeta ta roka tudi podaljšati. Nadalje kontrolira stanovansko oblastvo, ali se je o pravem času začelo zidanje in ali se nadaljuje. Če se ne, je takoj odvzeti poslovne prostore (člen 3. pravilnika), odnosno stanovanja (člen 5. pravilnika), krivec pa se kaznuje. Vsi posli o odrejanju rokov za gradnjo lastnih prostorov v zmislu zakona o stanovanjih se morajo končati do dne 1. julija 1923. Člen 7. Stanovansko oblastvo odvzame stanovanja onim najemnikom, ki imajo v istem kraju novo zgradbo, oproščeno vseh omejitev v zmislu uredb o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921. in z dne 21. maja 1921. V ta namen morajo take osebe v 15 dneh, ko stopi ta pravilnik v veljavo, odnosno v 15 dneh, ko dobe novo zgradbo, predložiti stanovanske-mu oblastvu prijavo o svojem stanovanju, kjer stanujejo kot najemniki. Stanovansko oblastvo odredi rok za izselitev takih najemnikov, ki ne sme biti daljši od zakonitega, odnosno udomačenega selitvenega reka. Če najemnik ne predloži prijave v odrejenem roku, se kaznuje, njegova izselitev pa se izvrši po preteku 15 dni, štetih od dne, ko je postala odločba izvršna. Stanovanja in poslovni prostori se odvzemajo osebam, ki so se vselile brez dovolila, istotako onim, ki ne uporabljajo stanovanj in poslovnih prostorov, dobljenih na podstavi odpovedi, po členih 12. in 11. tega pravilnika. IV. Odpoved stanovanj in poslovnih prostorov. Člen 8. Odpoved stanovanj in poslovnih prostorov po občih zakonskih predpisih. Najemodajalec ima pravico odpovedi tako pri dodeljenem stanovanju kakor tudi ob pogojenem najemu, če izgubi najemnik pravico, da stanuje, po občih zakonskih odredbah, in sicer samo, če je najemnikovo ponašanje razlog za odpoved po občih zakonskih predpisih v posameznih pokrajinah. Za tako ponašanje se smatra vsako uporabljanje stanovanja na očito škodo lastnikovo, bodisi da se provzroča ta škoda spričo velike nemarnosti najemnikove, bodisi po njega krivdi, potem uporabljanje najemne imovine zoper njen namen kakor tudi ponovni težki prekrški predpisov hišnega reda, kolikor ti predpisi ne nasprotujejo odredbam zakona o stanovanjih in tega pravilnika. Isto pravico odpovedi ima najemodajalec tudi, če zaostane najemnik v izpolnjevanju svojih obveznosti glede plačevanja najemnine zaporedoma dva meseca. Ta odredba nikakor ne izpreminj; udomačenega načina, po katerem se plačujejo najemnine po občih zakonskih predpisih. Člen 9. Odpoved stanovanj in poslovnih prostorov zaradi zidanja novih zgradb namesto starih. Lastniki imajo pravico odpovedi tudi, če zidajo nove zgradbe namesto starih, ki jih je podreti. Obenem s prošnjo za odpoved se mora lastnik pismeno zavezati, da začne takoj po izselitvi najemnikov podirati staro in zidati novo zgradbo. Istočasno mora predložiti lastnik v vpogled tudi načrte in potrdilo pristojnega oblastva, da je njegov načrt odobren, če, kolikor in kjer se to j sicer postavlja kot pogoj za zidanje novih zgradb. | Nato obvesti stanovansko oblastvo v treh dneh; vse stranke, ki smejo vročiti svoje pripombe v i nadaljnjih treh dneh. Na podstavi tega izda oblastvo v treh dneh o najemnikovi izselitvi odločbo, ki se takoj, najkesneje pa v prihodnjih treh dneh, priobči strankam. Najemnik se mora izseliti po preteku 15 dni, ko postane odločba o tem izvršna, toda ne pred pretekom zakonitega ali udomačenega selitvenega roka. Če pa nastopi selitveni rok kesneje nego dne 15. novembra, se odloži izselitev do dne 15. marca. Ta selitvena | roka ne veljata, če omogoči stanovansko oblastvo ali lastnik najemniku, da se vseli v drugo stanovanje. Za nove zgradbe se smatrajo v takih pri-inerih one, ki se zidajo popolnoma nove in za katerih gradn jo je neizogibno treba podreti staro zgradbo, pri čemer je postranskega pomena, ali obseza nova zgradba prostor podrte zgradbe ali pa drug prostor na istem prostoru. Zidanje novih poslopij se v zmislu tega člena vobče ne smatra za zidanje novih zgradb namesto starih. Dokler se grade nova nadstropja, mora lastnik tehnično popolnoma zavarovati prebivanje najemnikov v spodnjih nadstropjih; v tem primeru mora razsodišče (člen 18. pravilnika) pri odrejanju najemnin vpoštevati tudi stroške, provzročene lastniku na ta način. Izjemoma pa se dovoljuje lastniku, da sme odvzeti najemniku samo one dele prostorov, ki so neizogibno potrebni za napravo stopnic, da se dobi zveza z novimi nadstropji in kletmi, če ni takih zvez. Istotako sme izjemoma in samo v skrajnjih primerih stanovansko oblastvo dovoliti začasno — delno ali popolno — izselitev najemnikov v zgradbah, na katerih se postavljajo nova nad-stropja, če se pokaže, da jih je popolnoma nemogoče izvesti, ako se izdatneje ne okrepe zidovi in izdatneje ne izpremene konstrukdje v spodnjih nadstropjih. Vendar pa se dovoljuje začasna izselitev najemnikova v takih primerih samo, če predstavlja zgradba z novo dozidavo očitno korist glede na pridobitev dosti večjega števila stanovanskih prostorov ali lokalov, če gre za zgradbe za opravljanje kakršnegakoli obrata. Stanovansko oblastvo odreja tudi rok, kdaj naj se najemnik vseli v prejšnje prostore, ki se ne smatrajo za nove, na podstavi vsestranske preizkušnje stanja in tehničnih podatkov. Stanovansko oblastvo mora kontrolirati, ali je pričel lastnik v odrejenem- roku z gradnjo, za katero se je zavezal. Če lastnik ne izpolnjuje dane zaveze, pošlje stanovansko oblastvo po možnosti v najemno imovino drugega najemnika, če prejšnji nima potrebe; lastnik pa nima, dokler velja zakon o stanovanjih, več pravice, zahtevati izselitev najemnikovo na tej podstavi. Poleg tega se tak lastnik tudi kaznuje. Člen 10. Odpoved stanovanja zaradi prebivanja njegovega lastnika. Lastnik stanovanja sme odpovedati stanovanje najemniku, če mu je neizogibno potrebno za osebno prebivanje, a stanuje sedaj stalno kot najemnik v tujem stanovanju. če ima lastnik več stanovanj, oddanih v najem, označi stanovansko oblastvo predhodno na podstavi lastnikove prošnje stanovanje, ki ustreza njegovi dejanski potrebi, pri čemer mora vpoštevati tudi vse člane njegove bližje rodbine, ki stanujejo stalno z njim. Prvenstveno se označujejo stanovanja drugih oseb in šele če se to ne da izvesti z ozirom na lastnikove potrebe, označi stanovansko oblastvo stanovanja državnih ali samoupravnih uradnikov in uslužbencev. Po pooblastilu člena 5., poslednjega odstav-1 ka, zakona o stanovanjih se odreja rok za izselitev i najemnikov na leto dni od dne odpovedi, toda | samo v nastopnih primerih: a) če se je lastnik v dotični kraj doselil kesneje nego dne 25. julija 1914.; b) če je kupil dotično hišo kesneje nego dne , 1. novembra 1918.; c) če stanuje v istem kraju v novi zgradbi. Za vse ostale lastnike kakor tudi za lastnike — državne in samoupravne uradnike in uslužbence, potem za lastnike, ki se bavijo v do-tičnem kraju s posli širšega javnega interesa, se odreja kot rok za izselitev najemnikov zakoniti rok, odnosno krajevni udomačeni selitveni rok. Isti rok za selitev najemnikov velja tudi, če gre za lastnike, ki so se doselili kes- ^ neje nego dne 25. julija 1914., pa so bili pred tem dnem člani (domovinci) dotičnih j občin, razen če spadajo taki lastniki v vrsto j lastnikov pod b) tega člena. Dokler velja zakon o stanovanjih, sme lastnik samo enkrat ukoristiti pravico odpovedi v zmislu tega člena. Člen 11. Odpoved lokalov zaradiopravljanja trgovine ali obrta. Lastniki lokalov za opravljanje trgovine ali Člen 14. Dodeljevanje stanovanj. Izpraznjena stanovanja dodeljuje stanovansko oblastvo v najkrajšem roku 8 dni po prispeli prijavi (člen 13.), odnosno po izpraznitvi ali odvzemu stanovanja. Če lastnik ne prijavi stanovanja v roku, odrejenem v členu 13. pravilnika, ga dodeli stanovansko oblastvo, čim zve zanje. Če ga pa ne prijavi in ga odda sam komu ali učini prijavo šele, ko ga je oddal, ali če se brez dovolila sia-novanskega oblastvt vseli vanje, dodeli stanovansko oblastvo lo stanovanje komu drugemu, vseljena oseba ali lastnik pa se mora izseliti. Poleg tega se lastnik tudi kaznuje. Oseba, ki se izseli po predpisih člena 10. tega pravilnika, uživa prvenstvo do stanovanja, v katerem je do tedaj stanoval lastnik. Prvenstveno pravico do stanovanja vobče imajo aktivni državni in samoupravni uradniki in uslužbenci, ki so službeno vezani na dotični kraj, in osebe, ki se morajo izseliti, ker njih stanovanje podirajo, če so bile take osebe člani (domovinci) dotičnega kraja pred dnem 25. julija 1914., potem osebe, ki se bavijo s posli širšega javnega interesa. Osebe, ki se ne koristijo pravočasno z dodeljenim stanovanjem, in sicer brez utemeljenih razlogov, a z ozirom na postavljena rok za jeumiku, če je tak lo«,al lastniku ah jeg. tra, da so se odrekle dodeljenemu stanovanju. otrokom potreben za delo v njem. Čas trajanja poslednje vojne je računiti do dne 24. mar- j ca 1920., t. j. do dne, ko se je izdal ukaz o obči j demobilizaciji. Če opravlja lastnik ali opravljajo njegovi otroci na svoje lastno ime izvesten obrat v tuji hiši, jim je istotalco priznati pravico, da se vselijo v lastni lokal; toda v tem primeru morajo zapustiti lokal v tuji hiši najkesneje v 8 dneh, ko se vselijo v lastni lokal, drugače se kaznujejo. Brez pomena je, kakšen obrat bo opravljal lastnik ali bodo opravljali njegovi otroci v zahtevanem lokalu; toda pri odpovedi morajo označiti, kakšen obrat hočejo opravljati, in predložiti mo-; rajo dokaze, da so upravičeni, opravljati tak j obrat, če in kolikor se zahtevajo ti dokazi po ' specialnih zakonih. Če in kolikor se zahteva po specialnih zakonih, da mora lokal ustrezati izvestnim pogojem, za opravljanje dotičnega obrala, se mora predložiti dokaz tudi o tem. Po pooblastilu člena 5., poslednjega odstavka,: zakona o stanovanjih se odreja rok za izselitev i najemnikov na leto dni od dne odpovedi, če gie za državne, samoupravne, prosvetne, humanitarne in zdravstvene naprave in zavode širšega i javnega interesa, med katere se štejejo tudi i lekarne. Če se je doselil lastnik ali če so se doselili njegovi otroci v dotični kraj šele kesneje nego dne 25. julija 1914. ali če opravljajo obrat v najetem lokalu v novi tuji zgradbi, traja rok za iz-1 selitev najemnikovo 6 mesecev od dne odpovedi. Stanovanja se ne smejo dodeljevati najemnikom iz člena 8. tega pravilnika. Člen 15. Dodeljevati se ne smejo: a) stanovanja v državnih in samoupravnih zgradbah, namenjenih državnim ali samoupravnim uradnikom; b) zgradbe, ki služijo za potrebe vojske; c) zgradbe, ki po svojem prvotnem namenu ne spadajo v kategorijo stanovanj ali ki so bile v take izpremenjene pred dnem 25. julija 1914.; č) prazna stanovanja v muslimanskih hišah, ki nimajo posebnih vhodov ter se ne morejo ločiti od ostalega dela zgradbe z opiižem ali zidom; d) prostori verskih institucij, ki so potrebni za opravljanje verskega kulta priznanih ver m za prebivanje njih uslužbencev; e) zgradbe, ki se smatrajo za umetniško-zgodovinske spomenike ali ki imajo v sebi in hranijo take stvari; f) zgradbe, namenjene izključno za nastanitev humanitarnih in kulturnih naprav, istotako zgradbe, v katerih so nastanjene take naprave; g) stanovanja v kopališčih in zdraviliščih, namenjena za bolnike in poselnike vobče. Stanovanja v zgradbah industrijskih, prometnih (železniških in plcvitvenih) podjetij, namenjena izključno za prebivanje njih uslužbencev, se smejo dodeljevati samo, če dotično pod- Za vse ostale lastnike kakor tudi za lastnike, i ietje ne potrebuje teh stanovanj. ki so se doselili kesneje nego dne 25. julija 1914., pa so bili pred temi dnem v dotičnem kraju člani (domovinci) te občine, se odreja kot rok za izselitev zakoniti rok, odnosno udomačeni krajevni selitveni rok. Člen 12. Če najemodajalec ali lastnik ali njegovi otroci v primerih členov 8., 9., 10. in 11. tega pravilnika ne uporabljajo tako dobljenega stanovanja ali lokala za opravljanje trgovine ali obrta v roku enega meseca, se kaznujejo, stanovanje, odnosno lokal, pa se odstopi prejšnjemu najemniku, če ga hoče zase. Izselitev lastnikova se izvrši po preteku 15 dni, ko postane odločba o tem izvršna. V. Razpolaganje stanovanskih oblastev s stanovanji. Člen 13. Dolžnost prijave praznih stanovanj. Če se stanovanje izprazni, mora lastnik najkesneje v 15 dneh, odkar mu je znano, da se najemnik izseli, in v 24 urah, ko se je najemnik izselil, o tem pismeno obvestiti pristojno stanovansko oblastvo. V. Določanje najemnine. Člen 16. D o l o č a n j e n a j e m n i n e p r i s t a n o v a n j i h in poslovnih prostorih. Najemniki stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov — pridrže ta stanovanja in te prostore od dne 1. januarja 1923. do dne 1. januarja 1925. za dotedanjo ali za sporazumno določeno najemnino ali pa za cene, ki jih odredi razsodišče, če se najemnik in najemodajalec ne moreta sporazumeti. Razsodišče rešuje spore o višini najemnine, vpoštevaje krajevne razmere, stanje in vrednost zgradbe, pravično amortizacijo vložene glavnice, davke in ostale stvarne in osebne razloge lastnikove, najemnikove in oseb, ki stanujejo z njim v istem stanovanju, pa niso najemnikovi rodbinski člani. Ko se ocenjajo krajevne razmere, je treba uvaževati stanovansko krizo in težave prebivalstva pri dbbivanju stanovanj in lokalov vobče, istotako draginjo v dotičnem kraju. Stanje in vrednost zgradbe ocenja razsodišče po materialu, iz katerega je zgrajena, ter vpo- števa, ali in v koliko je najemna imovina poškodovana in najemniku vzeta možnost, da bi jo užival v celoti. Razlikuje zgradbe iz slabega materiala, na brane* in trdega materiala kakor tudi kraj, kjer stoji zgradba, ali v središču ali na periferiji. Za pravično amortizacijo vložene glavnice se smatra primerna amortizacija glavnice za gradnjo. Pri oceni stvarnih in osebnih razlogov lastnikovih in najemnikovih se v,pošteva tudi njiju ekonomski položaj. Za najemnikove rodbinske člane se smatrajo njega žena in otroci ali one osebe, ki jih najemnik resnično vzdržuje po zakonu ali po pogodbi. Osebe, ki stanujejo z najemnikom skupno v stanovanju, se vpoštevajo pri odločanju samo, če ne plačujejo najemniku ničesar za stanovanje; če pa kaj plačujejo, se razpravlja po členu 20. tega pravilnika. Najemnina, ki jo odredi razsodišče, velja od prvega dne prihodnjega meseca, ko se je vložila Prošnja za njeno določitev. Odrejena najemnina velja za ves čas, dokler velja zakon o stanovanjih, razen če se močneje ‘premene stvarne in osebne razmere. Člen 17. Določanje najemnin pri dodeljenih stanovanjih. Pri dodeljevanju stanovanj ne določa najemnine stanovansko oblastvo, ampak prvenstveno jo določajo stranke sporazumno; če pa nastane spor, jo odredi razsodišče po predpisih predhodnega člena z izpremembo, da velja odrejena najemnina od dne vselitve. Člen 18. ;abela za preračunavanje najemnin. . _ Da se razsodiščem olajšajo posli in da izda-tajo enotne odločbe, sme stanovansko oblastvo (stanovansko sodišče) po potrebi izdelati podobne tabele (preglednice) povprečnih najemnin v zmislu odredb člena 16. tega pravilnika ob obveznem sodelovanju občin in po zaslišanju obstoječih društev hišnih posestnikov in najemnikov. 1 ako odrejene najemnine za pristojna oblast-va niso obvezne, nego jim služijo samo za osnovo pri hitrem in pravilnem odrejanju najemnin. Te tabele obsezajo samo stvarne, ne pa (udi osebne razloge lastnikove, najemnikove in 0l»cb, ki stanujejo z njim v istem stanovanju, a Ri»o najemnikovi rodbinski člani. VII. Podnajem. Člen 19. Razen odredb prihodnjega člena ne veljajo podnajemnike omejitve po zakonu o stano-Va-njih in po tem pravilniku. Izselitev najemnikova na kakršnikoli osnovi za posledico tudi izselitev podnajemnikovo. Člen 20. Od dne 1. januarja 1923. in za ves čas, do-kler velja zakon o stanovanjih, ima lastnik pra-y^o, da je deležen podnajemnine, ki jo dobiva IJajeronik z oddajanjem posameznih stanovanskih uelov, in sicer: j*) za prostore z opremo 15%; za prazne prostore 30%. Ta odredba se nanaša samo na one stano-^anske dele in na one vrste podnajemnikov, ka-(erih vselitev je omogočil najemnik sam, ki se mu tudi plačuje najemnina proti izvestnimi oseb-nini storitvam (pohištvo, skupni postranski projuri, postrežba in podobno), ne glede na to, k(*aj se je izvršila vselitev. Najemnik mora v takih primerih takoj, ko se Podnajemnik vseli, obvestiti lastnika s točno označbo najemnine, ki jo prejema; isto morajo boriti tudi vši najemniki, ki so prej oddali po-^rciezne stanovanske dele. . Za podnajeme, sklenjene z rekvizicijo, isto-?*o za podnajeme, sklenjene na kakršenkoli na-fIth hi tvorijo glede uporabljanja celoto in pri aterih nimajo taki podnajemi nikakršnih obveznosti glede storitev, načina stanovanja ali oprav-Janja obrata, se plačuje celokupna podnajemnina ^Posredno lastniku. * V izvirniku: bondruk = Fachwerk. VIII. Kazni. Člen 21. V denarju od 10.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši odredbe člena 6., drugega odstavka, tega pravilnika. V denarju od 5000 do 12.000 dinarjev se kaznuje lastnik, ki zasluži kazen po členu 9., petem odstavku, in členu 12. tega pravilnika. V denarju do 6000 dinarjev se kaznuje, kdor zasluži kazen po členu 7., drugem odstavku, členu 11., drugem odstavku, in členu 14., drugem in petem odstavku, tega pravilnika. Ostali prestopki odredb zakona o stanovanjih in tega pravilnika se kaznujejo v denarju do 3000 dinarjev. Člen 22. Dejanja, kazniva po zakonu o stanovanjih, odnosno po tem pravilniku, se ne preiskujejo in tudi se krivec ne kaznuje, če taka dejanja zastarajo. Dejanja, kazniva po členu 21., prvem, drugem in tretjem odstavku, zastarevajo v enem letu, po členu 21., četrtem odstavku, tega pravilnika pa v 6 mesecih od dne, ko so bila učinjena. O prekinitvi zastaranja veljajo obče odredbe. IX. Takse. Člen 23. Pristojna stanovanska oblastva pobirajo poleg rednih državnih taks za svoje delo kakor tudi za delo razsodišč v na,prej takso v gotovini 20 %• enomesečne dosedanje najemnine od oseb, ki se obračajo nanje za intervencijo. Najemniki, ki imajo potrdila pristojnih oblastev o siromašnem stanju, so teh taks oproščeni. Če je kdo sam našel ter v svoji prošnji označil stanovanje, katerega dodelitev želi, pobere stanovansko oblastvo za svoje delo takso na podstavi najemnine, ki jo je za to stanovanje plačeval prejšnji najemnik, če se pa ta najemnina ne da ugotoviti, po povprečni ocenitvi najemnine, ki se plačuje takrat za podobna stanovanja v podobnem položaju. Če se stanovanje ne označi, pobere stanovansko oblastvo takso po povprečni ocenitvi najemnine, ki se plačuje takrat za stanovanje te velikosti, katera se zahteva v prošnji. Toda nezavisno od tega, koliko najemnino bi v konkretnem primeru pozneje odredilo razsodišče, ne srne ta taksa presezati 40 dinarjev, če se zahteva za stanovanje z eno sobo; 80 dinarjev za dve sobi; 100 dinarjev za tri sobe; 120 dinarjev za štiri sobe in 150 dinarjev za več nego štiri sobe, h katerim se štejejo povsod tudi pri-tekline. Enkrat plačana taksa se ne pobere drugič, dokler se prosilcu ne najde stanovanje. To ne velja za osebe, ki odklonijo uporabo najdenega stanovanja ali vobče odstopijo od prošnje. Vsekakor pa se plača taksa tudi drugič za delo sta-novanskega oblastva, če se zahteva sestava razsodišča. X. Ugodnosti novih zgradb. Člen 24. Nove zgradbe so oproščene vseh omejitev, ki jih določata zakon o stanovanjih in ta pravilnik. Za nove zgradbe se smatrajo na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore zgradbe, 1. ) katerih gradnja se je pričela, ko je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919., in nadalje; 2. ) katerih gradtnja se je pričela, preden je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919., ki pa so kot nedovršene ostale neukoriščane tudi po razglasitvi tega zakona; 3. ) ki so bile spričo vojne močneje poškodovane, pa so bile popravljene, ko je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919., in se zaradi teh poškodb niso mogle ukoriščati za stanovanje ali za opravljanje prejšnjega obrata. V Beogradu velja ta odredba za one zgradbe, ki ustrezajo predpisom gradbenega zakona. Rabatne zgradbe ne morejo nikoli in nikakor uživati koristi, določenih z uredbo z dne 8. aprila 1921. Ta ugodnost se nanaša tudi na nova nadstropja obstoječih zgradb. V ostalih delih kraljevine se smatrajo za nove zgradbe: 1. ) vse nove zgradbe, ki se sezidajo, in one, i katerih gradnja se je pričela kesneje nego dne j 1. novembra 1918., istotako vsa na novo postav-i Ijena nadstropja in novo dozidani deli k obstoječim zgradbam; 2. ) vse zgradbe in njih deli, kar jih je bilo doslej oproščenih podobnih omejitev; 3. ) stanovanski in poslovni prostori v starih zgradbah, ki so temeljito popravljeni, a se prej niso mogli ukoriščati za stanovanje, tako da so s tem dobljeni novi prostori za stanovanja. B. Formalne odredbe. I. Stanovanska oblastva (oblastva za stanovanja I. stopnje). 1.) Ustroj stanovanskih oblastev. Člen 25. Upravna oblastva I. stopnje naj ustanove pri sebi oblastva za stanovanja (odbore za stanove, stanovanske urede, stanovanska oblastva), da se opravljajo posli, ki jih jim nalagata zakon o stanovanjih in ta pravilnik. Stanovansko oblastvo pri upravnih oblastvih tvorijo trije člani: njega starejšina ali njegov namestnik kot predsednik in dva člana (prisednika), eden izmed hišnih posestnikov in eden izmed najemnikov. Potrebno število članov imenuje upravno oblastvo 1. stopnje izmed hišnih posestnikov in izmed najemnikov, ko je prej zaslišalo krajevni organizaciji hišnih posestnikov in najemnikov, in sicer polovico izmed hišnih posestnikov, polovico pa izmed najemnikov, če sta te organizaciji ustanovljeni v dotičnem kraju. Če opravlja občina posle upravnega oblastva I 1. stopnje, je glede postavitve predsednika in i članov kakor tudi glede imenovanja posebnih ! vladnih poverjenikov uporabiti predpise prihodnjega člena. Člen 26. V večjih občinah mestnega značaja kakor tudi v industrijskih krajih sme stanovansko sodišče poveriti posel stanovanskega oblastva posebnim krajevnim oblastvom pri občinskih oblastvih pod predsedstvom osebe, imenovane po občinskem odboru, in- s sodelovanjem po enega člana izmed1 hišnih posestnikov in po enega izmed najemnikov. Predsednik in njegov namestnik naj bosta po možnosti pravnika. Potrebno število izmed hišnih posestnikov in najemnikov izvoli občinski odbor, in sicer izmed dvojnega števila kandidatov, ki jih predlagata krajevni organizaciji hišnih posestnikov in najemnikov; če pa takih organizacij ni ali če ne predlagata kandidatov, izvrši občinski odbor omenjeno volitev iz označenih kategorij. Stanovansko oblastvo II. stopnje sme, če se pokažejo v poslovanju občinskih stanovanskih oblastev večji nedostatki ali pristranosti, ob stroških dotične občine imenovati svoje posebne vladne poverjenike za predsednike teh stanovanskih oblastev in potrebno število članov tako, kakor je to odrejeno v prejšnjem odstavku. Člen 27. Člani stanovanskega oblastva morajo biti pismeni ter morajo imeti volilno pravico za narodno skupščino. Služba članov je častna in traja eno koledarsko leto. Član je zavezan, sprejeti imenovanje, odnosno izvolitev, toda iz važnih razlogov (starost, bolezen, preselitev itd.) sme zahtevati, naj ga upravno oblastvo I. stopnje, odnosno v primeru člena 26., prvega odstavka, tega pravilnika, občinski odbor, razreši dolžnosti. Člani oddado, preden prično svoje delovanje, pred predsednikom stanovanskega oblastva, pismeno zaobljubo, da bodo opravljali svoje dolžnosti zvesto, točno in nepristransko ter čuvali uradno tajnost. Zaobljube niso obvezne za one člane, ki so že uradno prisegli kot javni uradniki. Člane, ki naj se udeležujejo dela, pozivlje predsednik stanovanskega oblastva v abecednem (azbučnem) redu, in sicer enega izmed najemodajalcev, drugega pa izmed najemnikov. Če je kdo izmed članov zadržan, odredi predsednik drugega. Člani so dolžni, na predsednikov poziv prihajati k sejam. Član, ki iz važnih razlogov ne more v posameznih primerih priti k seji, mora fo predsedniku takoj naznaniti in ta ga razreši te dolžnosti. Kaznovati je osebo, ki brez važnih razlogov ne sprejme predsedniškega mesta, istotako člana, ki ne pride ob določenem času k seji brez pravočasne prijave, da je zadržan, ali brez važnih razlogov. Člen 28. Predsednik in člani stanovanskega oblastva ne smejo biti v sorodstvu po krvi ali svaštvu v premi vrsti kateregakoli kolena, v postranski pa ne po krvi do 4. in v svaštvu do 2. kolena. V konkretnih primerih se ne smejo udeleževati razpravljanja posamezni člani stanovanskega oblastva takrat, kadar se rešuje ali njih stvar ali stvar njih sorodnikov po krvi do 4. kolena in po svaštvu do 2. kolena. Člen 29. Pomožno osebje, kolikor ga je dejansko treba, pisarniški material, potrebne lokale za delo in druge potrebščine mora dajati upravno oblastvo I. stopnje, odnosno v primeru člena 26. tega pravilnika, občina, v kateri je sedež dotičnega stanovanskega oblastva. 2.) Pristojnost stanovanskih oblastev. Člen 30. Stanovanska oblastva so pristojna za reševanje vseh poslov po zakonu o stanovanjih in po tem pravilniku razen onih poslov, ki so izrečno dodeljeni drugim oblastvom. Zlasti spada v področje stanovanskih oblastev: 1. ) odvzemanje stanovanj po predpisih členov 5., 7., 9., 12. in 14. tega pravilnika; 2. ) odrejanje rokov iz členov 5., 7. in 9. pravilnika; 3. ) odpoved stanovanj zaradi zidanja novih zgradb namesto starih po predpisih člena 9. pravilnika; 4. ) označevanje ustreznih stanovanj po predpisu člena 10. tega pravilnika; 5. ) sprejemanje prijav po predpisu člena 13. pravilnika; 6. ) dodeljevanje stanovanj po predpisih člena 14. pravilnika; 7. ) pobiranje taks ih opraščanje od taks po členu 23. pravilnika; 8. ) odrejanje zgradb, ki se smatrajo za nove po členu 24. pravilnika, in sicer samo v spornih pi imerih; 9. ) sestavljanje list po členu 40. tega pravilnika. Pristojnost stanovanskih oblastev glede kazni se ureja s členom 53. tega pravilnika. 3.) Postopek stanovanskega oblastva. Člen 31. Stanovansko oblastvo postopa uradoma in na prošnjo strank. V postopku je uporabljati načela upravnega postopka v posameznih pokrajinah, če pa takih ni, subsidiarno predpise civilnega sodnega postopka. Stranka sme imeti pri stanovanskem oblastvu zastopnika, toda vsaka stranka trpi stroške za svoje zastopnike. Stanovansko oblastvo mora stremiti za tem, da se rešujejo spori sporazumno in da se v postopku praviloma ne krši načelo zasliševanja strank. Seje stanovanskega oblastva odreja predsednik, ki skrbi za pravilno delo in hitro opravljanje poslov stanovanskega oblastva. Člen 32. Ustna razprava. Da se pospeši postopek ali pa če to zahtevata obe sporni stranki, odredi predsednik stanovanskega oblastva ustno razpravo s kratkim rokom ter pozove nanjo stranki, po potrebi pa tudi priče in veščake. Podatke, potrebne za pravilno oceno stanja stvari, kakor tudi stanovanske načrte in podobno sme stanovansko oblastvo nabaviti uradoma tudi pred razpravo, odrediti sme tudi ogled na licu mesta,, zahtevati mnenje veščakov ter odrediti vse, česar je treba. ^ s . v .,u Vsa oblastva so mu dolžna dajati potrebno pomoč. . Člen 33. Pregled stanovanj in poslovnih prostorov. Stanovanska oblastva, odnosno odrejeni člani ali drugi njih organi, imajo pravico, pregledati stanovanja, kadarkoli se jim zdi to potrebno, da prouče primer in da odločijo pravilneje kakor tudi za to, da zbero ix>trebne podatke vobče. Pregled se vrši samo podnevi, in sicer med 9. in 18. uro. Člani morajo na zahtevo lastnika, odnosno najemnika stanovanja, pokazati pismeni odlok za pregled, ki ga jim je izdal predsednik. Člen 34. Odločba. Stanovanska oblastva odločajo po prostem prepričanju in na podstavi predloženih dokazil ali dokazil, ki jih zbero sama, in osebnega poznavanja stvari. Razen javnih listin cenijo dokazilno moč pri vseh ostalih dokazilih po prostem prepričanju, priče pa zaslišujejo po svoji izprevidnosti. Stanovanska oblastva rešujejo sporne predmete z odločbo. Odločajo pa z navadno večino. Najprej glasuje član-najemnik, potem član-hišni posestnik in naposled predsednik. V odločbah mora stanovansko oblastvo na kratko navesti vse razloge kakor tudi se sklicevati na predpise, po katerih se je odločba izvršila. Odločba se da takoj v podpis vsem prizadetim strankam ali pa (kjer to ni bilo mogoče ali če zahteva stranka pismen odlok) se jim vroči pismen odlok. Člen 35. Zapisniki. O ustni razpravi je voditi zapisnik, ki mora na kratko navajati vse bistvene okolnosti razprave, zlasti bistvene izjave vseh pozvanih strank, prič in veščakov kakor tudi odločbo in razloge zanjo. Vobče je o posvetovanju in glasovanju sestavljati tabelaren zapisnik. V tem zapisniku je treba sosebno navesti ime predsednikovo in obeh članov, čas in kraj seje, odločbe in razloge, po katerih se je izrekel sklep, kakor tudi razloge za glasovanje onega člana, ki je ostal pri glasovanju v manjšini. Člen 36. Vročanje pismenih odlokov. Pozivi in vsi odloki se morajo vročati praviloma v svoje roke; samo, kjer to ni bilo mogoče, se smejo vročiti rodbinskemu članu, domačinom ali upravitelju in, če tudi teh ni, jih je prilepiti na vratih njih stanovanja. Ustna razprava se ne sme izvesti, če vročitev ni dokazana. Člen 37. Specialne odredbe. Prošnje za stanovanja se vlagajo pismeno ali pa se jemljejo na zapisnik po ustno izraženi želji. V prošnji mora stranka navesti svoje ime, zvanje in svoj poklic, število, starost in zvanje članov svoje rodbine, stanovanje, v katerem sedaj stanuje, iz koliko in kakšnih prostorov sestoji stanovanje in zakaj ga opušča in iz koliko prostorov želi drugo stanovanje. Za aktivne državne in samoupravne uradnike in uslužbence sme prijavo za stanovanje vložiti tudi starejšina oblastva, pri katerem poslujejo. Stanovansko oblastvo mora predhodno zaslišati lastnika, zlasti če uveljavlja ta utemeljene razloge zoper osebe, ki se jim dodeljujejo stanovanja. Takoj nato odloči o dodelitvi. Če pa lastnik ne pride na prvi poziv stanovanskega oblastva, odloči to oblastvo, ne da bi ga bilo zaslišalo. Odločbo o dodelitvi je vročiti tudi ostalim osebam, ki so se obrnile na stanovansko oblastvo zaradi istega stanovanja. če se oni, ki mu je stanovanje dodeljeno, odreče temu stanovanju iz kakršnihkoli razlogov, ko postane odločba o dodelitvi izvršna, ima stanovansko oblastvo pravico, ne da bi vnovič zaslišalo lastnika, to stanovanje dodeliti komu drugemu. Stanovanska oblastva po mestih morajo voditi točen seznamek vseh oseb, ki se obračajo nanje zaradi stanovanj, s podatki, ki se zahtevajo v prvem odstavku tega člena. , , Specialne odredbe, kako je postopati, če se odpovedo stanovanja zaradi zidanja novih zgradb namesto starih, so obsežene v predpisih člena 9. tega pravilnika. Člen 38. Izvrševanje odločb. Stanovansko oblastvo odreja po potrebi na zahtevo prizadele stranke prisilno izvršitev svojih izvršnih odločb kakor tudi izvršnih odločb stanovanskih sodišč. Odločbe so izvršne, ko ni več pravice pritožbe. Zaradi izvršitve sme stanovansko oblastvo zahtevati pomoč pristojnega izvrševalnega oblastva, ki mora neutegoma dati to pomoč. Člen 39. Takse. Taksa, omenjena v členu 23. pravilnika, se polaga stanovanskemu oblastvu proti priznanici. Taksa mora služiti za izplačilo nagrade za delo prisednikom in ostalim članom stanovanskih oblastev in razsodišč. Pravično nagrado posameznim članom po njih dejanskemu delu in velikosti posla, čas izplačila in način (v mejah teh dohodkov) odreja stanovansko sodišče. Predsednik stanovanskega oblastva ali njegov namestnik vodi knjige o denarnih dohodkih in izdatkih. II. Razsodišča. 1.) Ustroj razsodišč. Člen 40. Razsodišče sestavljajo: en razsodnik, ki ga izbere najemodajalec, en razsodnik, ki ga izbere najemnik, in predsednik, ki ga izvolita ta dva člana. Ob istem času in na isti način se odrejajo tudi njih namestniki. Člani in namestniki se izbirajo iz liste, ki se določa v tretjem in četrtem odstavku tega člena. Za sestavo razsodišča se oseba, ki ni zadovoljna z višino dotedanje najemnine, obme s prošnjo na stanovansko oblastvo, pri čemer označi svojega razsodnika in njegovega namestnika. Stanovansko oblastvo' pozove v 3 dneh nasprotno stranko, naj v nadaljnjih 3 dneh označi svojega razsodnika in njegovega namestnika, če nasprotna stranka ne bi hotela označiti razsodnika, ga postavi stanovansko oblastvo samo iz iste liste. To velja tudi, če se izbrana razsodnika ne zedinita za volitev predsednikovo. Zaradi sestave razsodišč izdela stanovansko oblastvo posebne liste razsodnikov, iz katere se volijo tudi namestniki razsodnikov, število oseb v teh listah znaša po lokalnih potrebah od 6 do 40; pri tern je treba vpoštevati vrste hišnih posestnikov in najemnikov ter postopati na način, ki je določen v členih 25. in 26. Listo predsednikov odreja stanovansko oblastvo v številu od 3 do 6 oseb izmed aktivnih ali upokojenih državnih ali samoupravnih uradnikov, po možnosti absolviranih pravnikov. Liste veljajo za eno koledarsko leto. Člani stanovanskega oblastva smejo biti tudi v listah za sestavo razsodišča. Aktivne sodnike je dopustno vpisati v omenjene liste samo po njih osebnem pristanku in z odobritvijo njih starejšin. Člen 41. Predpise členov 27. in 28. tega pravilnika je zmiselno uporabljati tudi glede članov razsodišč. Razsodišča poslujejo pri stanovanskih oblast-vih ter uporabljajo pomožno osebje, pisarniški material in prostore stanovanskih oblastev. 2.) Pristojnost razsodišč. Člen 42. Razsodišče rešuje spore o višini najemnine po členih 16. in 17. tega pravilnika. 3.) Postopek razsodišč. Člen 43. Predsednik razsodišča odreja dan za zasliševanje ter pozivlje po stanovanskem oblastvu razsodnike kakor tudi najemodajalca in najemnika- Če najemodajalec ali najemnik izostane, to ne ovira razsodišča pri delu. Če je treba razsodišču ogleda na licu mesta, ga tudi izvrši. Ko zasliši stranki, ustanovi z odločbo, kolika bodi najemnina. Odredbe členov 31. do 35. pravilnika je zmiselno uporabljati. Razsodišče odloča z navadno večino glasov. V odločbi je treba označiti činjenice in razloge, na katerih podstavi se je odločba izrekla, kakor tudi to, ali se je izrekla enoglasno ali z večino glasov. Po izdani odločbi se vrnejo spisi stano-vanskemu oblastvu, ki izvršuje priobčilve. Odločba se mora izdati najkesneje v 20 dneh, ko se je najemodajalec s prošnjo obrnil na sta-novansko oblastvo za sestavo razsodišča. Člen 44. Če se stranki pred razsodiščem sporazumeta sami, kolika bodi najemnina, postavi razsodišče to v zapisnik, prečita svoj vpis doslovno strankama ali pa ga jima da, če ga hočeta prečitati sami, potem ju vpraša, ali je to, kar je v zapisniku napisano, njiju volja, in če se izjavita, da je, podpišeta zapisnik, ki ga potem razsodišče overi s svojim podpisom. Tak zapisnik ima moč izvršne odločbe ter se, dokler velja zakon o stanovanjih, ne sme izpremeniti, razen če se močneje izpremene stvarne in osebne razmere. lil. Stanovanska sodišča (stanovanska oblastva II. stopnje). 1.) Ustroj stanovanskih sodišč. Člen 45. Pri ministrstvu za socialno politiko je ustanoviti za prejšnje ozemlje kraljevine Srbije in Črne gore in za Vojvodino, za ostale pokrajine pa pri pokrajinskih upravah stanovanska sodišča. Ta sodišča sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih imenuje minister za socialno politiko, odnosno pokrajinski namestnik. Ko se začne uporabljati zakon o obči upravi, ustanovi ta sodišča oblastni veliki župan pri oblastnih upravah. Predsednik in člana stanovanskih sodišč kakor tudi njiju namestnika se volijo izmed uradnikov - pravnikov onih oblastev, pri katerih so ustanovljena stanovanska sodišča; po osebnem pristanku in z odobritvijo pristojnih rednih sodišč pa se sme imenovati en član tudi izmed rednih sodnikov. Sodišče pri ministrstvu za socialno politiko uporablja pomožno osebje, vložni zapisnik in register občega oddelka, pri pokrajinskih upravah, odnosno oblastnih upravah, pa pomožno osebje, vložni zapisnik in register oddelkov za socialno politiko pri teh oblastvih. 2.) Pristojnost stanovanskih sodišč. Člen 46. Stanovanska sodišča so pristojna za pretresanje in reševanje pritožb: a) zoper odločbe stanovanskih oblaslev in b) zoper odločbe razsodišč. V primeru člena 37., tretjega odstavka, tega pravilnika ima lastnik pravico pritožbe samo zoper volitev oseb; zoper dodelitev stanovanja pa vobče nima pravice pritožbe. Pristojnost stanovanskih sodišč glede kazni ureja člen 53. tega pravilnika. Člen 47. Stanovansko sodišče opravlja prav tako kakor prva stopnja vse posle, ki so mu poverjeni s predpisi tega pravilnika, in sicer zlasti: a) posle glede odvzemanja poslovnih prostorov po predpisih členov 3. in 4. tega pravilnika; dalje b) posle po predpisih člena 26. pravilnika; in naposled c) posle glede obnove postopka po predpisih člena 51. pravilnika. V primeru pod a), če imajo podjetja podružnice ali če je sedež podjetja v inozemstvu, odredi ministrstvo za socialno politiko po višini prometa iu dohodkov v posameznih |>odružnicah, odnosno po kraju, kjer je pravi sedež prometa v naši državi, katero stanovansko sodišče je pristojno v prvi vrsti. Tako odrejeno oblastvo režu je posle zasliševanja ostalih prizadetih stano-vanakih sodišč, ki imajo pravico, ugovarjati zo-Per rešitve pri ministru za socialno politiko. Člen 48. Zoper vse odločbe stanovanskih oblastev kakor tudi zoper odločbe razsodišč, ako niso sprejete enoglasno, se sme vložiti pri stanovanskem sodišču pritožba v 8 dneh po priobčitvi odločbe; dan priobčitve se ne všteva. Enoglasno sklenjene odločbe razsodišč kakor tudi odločbe stanovanskih sodišč so izvršne in zoper nje nima nihče pritožne pravice. Pritožbe se vlagajo neposredno pri stanovati-; skem oblastvu. Pritožbe, ki se vlože neposredno ! pri stanovanskem sodišču ali pa se vlože pozneje, se ne vpoštevajo. Pritožbe, poslane po pošti s povratnim recepisom na naslov stanovanskega oblastva, se smatrajo za vložene pri oblastvu. 3.) Postopek stanovanskih sodišč. Člen 49. Stanovanska oblastva morajo priložiti pritožbi spise in vse, česar je treba za reševanje odločb, zoper katere gre pritožba, brez nadaljnjega preiskovanja in preizkušanja po stanovanskem sodišču; vrhu tega morajo pristojnemu stanovan-skemu sodišču poslati spise v 15 dneh. Člen 50. Postopek pri stanovanskih sodiščih je pismen, zato se ustne pritožbe, ne smejo sprejemati. Drugače je zmiselno uporabljati predpise, odrejene po tem pravilniku za postopek pri stanovanskih oblastvih, kakor tudi načela upravnega postopka v posameznih pokrajinah, in če teh ni, subsidiarno predpise civilnega sodnega postopka. Stanovansko sodišče rešuje pritožbe v 15 dneh. Pritožbe na podstavi člena 46., drugega odstavka, tega pravilnika rešuje stanovansko sodišče prvenstveno mimo vseh drugih pritožb. Člen 51. Obnova postopka. Obnovo sporov, ki jih je rešilo stanovansko oblastvo, razsodišče ali stanovansko sodišče z izvršno odločbo, smejo zahtevati shanke, če so brez lastne krivde nabavile ali zvedele za listine ali druge dokaze odločilne važnosti šele, ko jih omenjena oblastva nisc mogla več uporabiti v postopku, ali pa če so istotako brez lastne krivde šele pozneje zvedele za bistvene nedostatke v odločbi. Obnovo sme zahtevati vsaka stranka samo enkrat, in sicer v 6 mesecih po izvršnosti prve odločbe. Zahteva za obnovo se mora predložiti pristojnemu stanovanskemu oblastvu, ki vroči to zahtevo z vsemi spisi o tem predmetu stanovanskemu sodišču v odločitev. Stanovansko sodišče ali odkloni ali dovoli obnovo; ako jo dovoli, mora obenem rešiti glavno stvar (spor), če je zanjo pristojno v I. stopnji ali če se da rešiti spor brez nadaljnjega preiskovanja. Dovolitev za obnovo spora ne ustavlja izvršitve izvršne odločbe, razen v primeru člena 30., točk 1. in 3., tega pravilnika. IV. Oblastva za odpoved. Člen 52. Na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in (]Tne gore se vrši odpoved pri pristojnih policijskih oblastvih, na ostalem delu ozemlja kraljevine pa pri pristojnih rednih sodiščih, ki poročajo o §vo-jih odločbah tudi stanovanskemu oblastvu. Glede postopka kakor tudi glede pritožne pravice veljajo še nadalje predpisi, ki so do sedaj veljali v posameznih pokrajinah. Za odpoved po odredbah člena 9. tega pravilnika je pristojno stanovansko oblastvo (člen 30., točka 3.). V. Oblastva za izrekanje kazni, člen 53. Dejanja, kazniva po zakonu o stanovanjih in tem pravilniku, preiskuje uradoma in kazni izteka z razsodbo predsednik pristojnega stano-vanskega oblastva. Zoper razsodbo se sme kaz-novanec pritožiti na stanovansko sodišče v 8 dneh, ko se mu priobči razsodba. Pritožba se vroči opernu, oblastvu., ki je izreklo razsodbo. Pritožbe, poslane po pošti s povratnim recepisom na naslov dotičnega stanovanskega oblastva, se smatrajo za vložene pri oblastvu. To oblastvo mora poslati vse spise stanovanskemu sodišču v 8 dneh. Stanovansko sodišče rešuje pritožbe v 15 dneh. Odločba stanovanskega sodišča je izvršna. Izvršne odločbe izvršuje pristojno izvrševal-no oblastvo. Člen 54. Kazni se izrekajo v korist fonda za zidanje malih stanovanj, ki je ustanovljen pri državni hipotekarni banki v Beogradu. Denar, dobljen od kazni, pošiljajo za prednje namene izvrševalna oblastva na plodonosno naložitev državni hipotekarni banki po preteku vsakega meseca, a najkesneje do 5. dne prihodnjega meseca. Pošiljki denarja je priložen spis, v katerem je treba označiti: ime kaznovančevo in njega poklic; njega stanovališče; katero oblastvo ga je kaznovalo; za kakšno dejanje je bil kaznovan; številko in datum izvršne razsodbe; znesek, ki se pošilja. Prav tak spis se pošlje tudi ministrstvu za socialno politiko, oddelku za javno pomoč. VI. Ministrstvo za socialno politiko. Člen 55. Skrbstvo in nadzorstvena oblast o vseh stanovanskih zadevah pripada ministrstvu za socialno politiko. Minister za socialno politiko kontrolira delo posameznih stanovanskih oblastev po svojik uradnikih, ki so pooblaščeni za to. Ta pooblastila so ali specialna za posamezne preglede ali pa generalna. Minister za socialno politiko ne izdaja nikakršnih odločb v konkretnih najemninskih sporih in tudi ne sprejema pritožb v tem oziru, razeu v primeru prigovorov po členu 47., drugem odstavku, tega pravilnika. Zaključne odredbe. Člen 56. S predpisi tega pravilnika se ne morejo koristiti ne lastniki ne najemniki, ki niso plačali dolžnega državnega davka za predzadnje trimesečje. Člen 57. Dne 1. januarja 1923. prestanejo veljati pravilniki pokrajinskih uprav. Brez odobritve ministra za socialno politiko ne smejo nobena oblastva izdajati pravilnikov in tudi ne predpisov o stanovanskem vprašanju, ker drugače ne veljajo. Člen 58. Upravna oblastva (člena 25. in 45. tega pravilnika) morajo do dne 1. januarja 1923. ustanoviti nova stanovanska oblastva, odrejena po tem pravilniku, in omogočiti njih delovanje do tega dne. Dosedanja stanovanska oblastva morajo takoj izza dne 1. januarja 1923. novim pristojnim oblastvom izročiti vse nerešene predmete kakor tudi vse ostale spise, knjige in arhiv (registra-turo). Nerešene predmete reši pristojno oblastvo vobče po novih predpisih, če pa gre za določitev najemnin do dne 1. januarja 1923., jih reši pristojno stanovansko oblastvo po starih predpisih. Člen 59. Ta pravilnik dobi obvezno moč za vse državljane in za oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. januarja 1923.; njegovi predpisi veljajo za isti čas kakor dotični predpisi zakona o stanovanjih, odredbe člena 58., prvega odstavka, pravilnika pa od dne, ko se razglasi pravilnik v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 29. novembra 1922.; št. 14.587. Minister za socialno politiko: dr. Gregor Žerjav s. r. jr«-»n Razglasi drugih uradov in oblastev. Št. 24 ex 1922. 1797 Razglas. Preizkušnje iz državnega računovodstva se začno v zimskem terminu v soboto dne 2 7. j a n u a r j a 1 923. Prosilci naj vlože svoje prošnje, pravilno opremljene in kolkovane, do vštetega dne 13. januarja 19 2 3. pri predsedniku podpisane komisije, računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za pokrajinsko upravo, v Ljubljani. Prošnjam je priložiti krstni list, zrelostno izpričevalo, izkaz o poklicu (dekret o imenovanju) in potrdilo univerze, da je prosilec kot slušatelj dva semestra obiskoval predavanja iz državnega računovodstva. V prošnji bodi natančno navedeno, kateri pripomočki so prosilcu služili pri učenju. V Ljubljani, dne KI. decembra 1922. Izpraševalna komisija iz državnega računovodstva. U 592/22/3. 1770 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Štefan Berden, rojen dne 10. marca 1884. v Filovcih, tja pristojen, rimsko-katoliške vere, oženjen, gostilničar in čevljar v Filovcih št. 8, nekaznovan, je kriv, da do dne 7. septembra 1922. v svojih gostilniških prostorih v Filovcih ni imel niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim predmetom tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. S tem je zakrivil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 ex 1922., in zato se obsoja po istem členu z uporabo § 260. b k. z. na en dan zapora, [K) ostren ega e trdim ležiščem, in na 100 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnja dva dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo kazenskih stroškov. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek III., dno 28, septembra 1922. U 690/22—8. 1771 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Maks B e c k, rojen dne 2. januarja 1864. v Zalalovftju (Ogrsko), pristojen v Dolnjo Lendavo, izraelitske vere, pek in hišni posestnik v Dolnji Lendavi št. 70, nekaznovan, je kriv, da ni imel do dne 20. oktobra 1922. v svoji pekarni v Dolnji Lendavi niti podrobno niti sumarno označenih cen pecivu tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. 8 tem je zakrivil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacijo z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 ex 1922., in zato se obsoja po istem členu na en dan zapora in na 200 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnje štiri dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo kazenskih stroškov. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek III., dne 2. decembra 1922. U VII 414/22—3. 1705 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženka Marija Benčina, rojena dne 7. junija 1886. v Sodražici, tja pristojna, rimsko-katoli-4ke vere, samska, prodajalka semen v Ljubljani, Karlovška cesta št. 8, nekaznovana, je kriva, da ni imela dne 1. marca 1922. v Ljubljani cen življen-skim potrebščinam, in sicer semenom, na svoji stojnici sumarno ali podrobno označenih tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. S tem je zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije iti zato se obsoja po členu 6. citiranega zakona na kazen 1 dne zapora, znižano z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20ega oktobra 1922., BI 186/22, na 12 ur zapora, in 100 dinarjev denarne kazni, odnosmo ob neizterljivosti po členu 16. citiranega zakona na nadaljnja 2 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po členu 19. citiranega zakona je izvršno razsodbo objaviti v Uradnem listu ob stroških obtožen- kinili. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 7. decembra 1922. A 96/22—14. 1769 3 Poklic dedičev neznanega bivališča. Terezija F r a n k o v Kdstanjevici št. 69 je dne 23. marca 1922. umrla. Poslednja volja se ni našla. a) Ignacij F ranko iz. Žvabovega, sedaj; baje v Ameriki; b) Jožef Franko iz Šmarja št. 1, pozneje baje v Budimpešti; c) Terezija Franko, omožena Pavlenč, v Volč-kovi vasi, potem baje v Ameriki; č) Franc Š k e d e 1 j iz Šmarja in d) Franc Franko iz Gorenje Stari vasi, sedaj baje oba v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivlje jo, naj se tekom enega leta od danes dalje zglase pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Josipom Likarjem, gozdarjem v p. v Dobeh št. 1 pri Kostanjevici, ki se je postavil odsotnim dedičem za skrbnika. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 9. decembra 1922. A 123/22—11. 1730 3—3 Poklic dediča neznanega bivališča. Franc Rotar, zasebnik v Leskovcu št. 15, je dne 25. januarja 1922. umrl. Poslednja volja se ni našla. Janez Rotar iz Leskovca, naposled nekje v Ameriki, se pozivlje, naj se tekom e n e g a 1 e t a od danes dalje zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Jakobom Artačem, upokojenim redarjem v Krškem, ki se je postavil odsotnemu Janezu Rotarju z.a skrbnika. Okrajno sodišče v Krškem, oddelek I., dne 28. oktobra 1922. 211789 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: T 222/22—4. 1794 Amortizacija. Po prošnji Luke Kosa, hlapca v Gortini, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica marenberške hranilnice št. 5696 z vlogo 400 K, glaseča so na ime: Luka Kosi. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljiavna. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 10. decembra 1922. U 414/20—35. Oklic. 1729 3—2 Pri okrajnem sodišču v Radovljici se hrani ženski ovratni nakit, sestoječ iz več vrst pravih biserov in briljantov (biserni koljć). Ta nakit je bil baje najden ob prevratu leta 1918. na cesti med Radovljico in Lescami. Lastnik se pozivlje, naj se javi tekom enega leta ter dokaže svojo lastninsko pravico, ker bi se sicer nakit prodal na javni dražbi in bi so z izkupičkom postopalo po § 379. k. pr. r. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek III., dne 11. decembra 1922. P 252/22—1. Razglas. 1795 S sklepom podpisanega sodišča z dne 12. decembra 1922., opr. št. L 5/22—7, se je očetovska oblast Josipa Magdiča, posestnika v Renkovcih št. 61, nad nedoletno Julijano Magdičevo, posestnikovo hčerjo v Renkovcih št. 61, podaljšala na nedoločen čas. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 12. decembra 1922. P I 165/22—1. 1786 Sklep. S sklepom podpisanega sodišča z dne 7. avgusta 1922., L I 14/22—10, sta bila Franc in Marija Korpar, posestnika v Žab jaku št. 31, zaradi zapravljivosti omejeno preklicana. Za pomočnika jima je izstavljen Anton Kekec, posestnik v Žabjaku št. 12. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L, dne 4. oktobra 1922. 1077. Sedež: Jesenice ob Savi. Besedilo firme: Tvornica briketa Halper i drugovi. Obratni predmet: izdelovanje briketov iz premoga. Družbena oblika: .javna trgovska družba izza dne 25. novembra 1922. Družbeniki: Vladimir Halper, kotarski upravitelj izv. službe v Zagrebu, Šenoina ulica št. 1; Stanislav J. grof Lubienski, generalni ravnatelj Balkanske banice v Zagrebu, Jelačičev trg št. 25; dr. Ivan J. grof Lubienski, zasebnik v Zagrebu, Opatička ulica št. 16; dr. Franjo Devide, odvetnik v Zagrebu, Bakačeva ulica št. 5; dr. Zdenko Lon-ghino, odvetnik v Karlovcu. Firmo zastopa vsak poedini družbenik sam zase. Firmo podpisuje izd njenim napisanim, natisnjenim ali štampiljiranim besedilom po en družbenik. Novo mesto, dne 29. novembra 1922. 1078. Sedež: Kamnik. Besedilo firmo: J. Oister in drug. Obratni predmet: proizvajanje tekstilnih izdelkov in trgovina z njimi. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. novembra 1922. Družbenika: Janko Oister, trgovec v Ljubljani, VIL, Žibcrtova ulica št. 155; Franjo Malgaj, hišni posestnik v Ljubljani, VIL, Knezova ulica št. 121. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno tor jo podpisuje tako, da postavlja pod njeno natisnjeno, štampiljirano ali napisano besedilo svojeročno svoje ime. Ljubljana, dne 4. decembra 1922. 1079. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Jugoeskim», trgovska družba Vekoslav Pelc & drugovi v Ljubljani. Obratni predmet: eksport in import, trgovina » mešanim blagom na debelo in na drobno, in sicer: s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlevgkimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki in manufakturo na debelo in na drobno. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dno 13. oktobra 1922. Družbeniki: Vekoslav Pelc, trgovec in posestnik v Ljubljani, Kopališka ulica št. 8; Peter Jeraj, trgovec na Bledu, vila Bergman; Josip Remic, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4. Dražbo zastopata kolektivno po dva družbenika ter podpisujeta firmo tako, da postavljata pod njeno besedilo svojeročno svoja podpisa. Ljubljana, dne 4. decembra 1922. 1080. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Lavrič & Co., trgovina z deželnimi pridelki na debelo. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na debelo. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 18. novembra 1922. Družbeniki: Ivan Lavrič, trgovec v Loškem potoku; Franc Kovač, trgovski zastopnik v Ljubljani; Eberhard Gaspari, trgovski zastopnik v Mariboru. Pravico, zastopati družbo, imata družbenika Franc Kovač in Eberhard Gaspari, vsak zase. Podpisi firme: Pod natisnjeno, žigosano ali napisano besedilo firme postavlja družbenik Franc Kovač ali pa družbenik Eberhard Gaspari svojeročno svoj podpis. Maribor, dno 29. novembra 1922. 1081. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Opekarna «Emona», d. d. ▼ Ljubljani; Ziegelwetke «Emona», A.-G. in Ljubljana; Fabbrica di mettoni «Emona», s. a. a Ljubljana. Obratni predmet: Dražba a) ustanovi tvorničko opekarno na Viču pri Ljubljani ter nakupi za to potrebne nepremičnina, stroje in druge pripomočke; b) trgovsko in tehnično obratuje podjetje, navedeno pod a); c) pridobiva, zakupu je ali daje v zakup že obstoječa in ustanavlja nadaljnja nova podjetja, katerih predmet je trgovanje z opeko in kakršnimikoli glinastimi izdelki, jih obratuje, se udeležuje pri njih, zlasti pa pridobiva njih delnico ali deleže, patente ali privilegije; č) ustanavlja, pridobiva, jemlje In daje v zakup nadaljnje tvomiško opekarne in tvornice za iz- delovanje kakršnihkoli plinastih ml el kov in verjena prokura — ti zadaijj z dostavkom «]>er j nepremičnine, patente in privilegije, potrebne za i>rocura» ali «p. p.». Izbrisala se je dosedanja lastnica Karolina Himtze, vpisal pa se je kot novi lastnik Ernest to ali spadajoče k njih obratovanju, ter se udele- Razglasi družbe, predpisam i>o pravilih, se ob- Hintze. žuje jrri takih j>odjetjab, zlasti nakupuje njih javljajo v »Uradnem listu pokrajinske uprave za j Besedilo firme odslej: VVoldemar Friedrich Hintze delnice ali deleže; Slovenijo®, če ]>a ta list prestane, v »Službenih vdova, lastnik Ernest Hintze, sadjereja Karolinški opravlja vse trgovske posle in obrate, služeče Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* ali v pospeševanju navedenih namenov, vse to vpo- uradnem listu na sedežu družbe. stevaje zakonita določila, veljavna za posamezne kupčije ali stroke. Družbena oblika: Delniška družba; ustanovitev družbe dovoljena in pravila potrjena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 29. junija 1922., VI. št 3494, in sprejeta na ustanovnem | občnem zboru dne 12. septembra 1922. Družba je ustanovljena na nedoločen čas. Delniška glavnica znaša 4,000.000 K ter je razdeljena na 10.000 delnic |>o 400 K (100 Din), ki so v gotovini polinoma vplačane in se glase na prinosnika. Družba se pravu »veljavno podpisuje tako, da se podpisujeta pod kakorkoli napisano, natisnjeno ali Stampiljirj.no besedilo firme v enem izmed registriranih jezikov ali a) dva člana upravnega sveta ali b) en član upravnega sveta in en ravnatelj « prokuro ali inokurist ali c) en ravnatelj e prokuro in en pro kurist — vsi kolektivno, ravnatelj in prokurist vse lej s pristavkom p. p. (IK‘r procura). banke v Ljubljani, iti Dragotin Strucelj, ravnatelj Upravni svet .sestoji iz najmanj 5 in največ iz firme »Balkan*, d. d. za mednarodne transporte v 7 članov. Člani upravnega, sveta so: dr. Alojzij Ljubljani. Delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez državne odobritve zvišati na 5,000.000 dinarjev. Maribor, dne 22. novembra 1922. H. Vpisalo so so i z p r e m e m b e in dodatki pri n a s t o p n i b f i r m a it: 1084. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Ljubljanska kreditna banka: Ustanovila s« je podružnica v Metkoviću. L j ubijana, dine 21. septembra 1922. 1085. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: L ljubljansko skladišče Kri- sper & Tomažič, družba z o. z.: dvor pri Ptuju. Obratni predmet: trgovina s sadjem in sadnim moštom. Imetnik: Ernest Hintze v Krčevini fxri Ptuju št. 20. Podpis firme: Pod napisano, žigosano ali natisnjeno besedilo firme postavlja lastnik svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 22. novembra 1922. 1790 B. Vpisi v zadružni register. II. Vpisale so s e i z p r o m e m b e in doda t-ki pri nastopnih zadrugah: 1093. Posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izstopila sta iz načelniatva Fran Premrov v Martinjaku in Edvard Pogačnik v Cerknici, vstopila i« Izbrisala sta se poslovodji Avgust Praprotnik in ---------------..... -------------------... Slarko pasta se novomustavljena ^Anton 111^^I^cstlik vsi kolektivno, ravnatelj in prokurist vse- j I^slovodji Jernej 1 mter, podravnatelj Jadranske in Ant0ll Meden, posestnik v Begunjah. IviioTrsv »r I itlltlMim I *■» I l»ri 1 It »•'’ u,Tl'¥l' "M I Odstopivša člana Mihael Čeren in Matija Knez, vpi- ‘bdustnju drva; »Korotan*, Societa anomma por 1088. Sedež: Ljubljana. J saia pa sta se na podstavi § 24. zadružnih paavii v Ji ut tria m egnami. , Besedilo firme: Tiskarski in litografični zavod, načel niš tvo začasno kooptirana člana Jožef Škerlj. Predmet podjetja: Družba knjigoveznica in založništvo J. Blasnikovi nasled- cestnik v Klečah št. 9. in Matija Selan, josestnik a) trguje z lesom na debelo in na drobno, kupuje nik|, d. d. v Ljubljani: | vt Savljah št. 33. gozde in nepremičnine, izdeluje in pridobiva Na občnem zboru dne 27. junija 1922. se jie skle-1 Ljubljana dne 23 novembra 1922. siiov in obdelan les. odnosno industrijske lesne nila izjirememba §§ 8., 15., 18., 19., 28., 81., 37. in: izdelke in drva ter so vobče bavi z vsemi trgov- 47. družbenih pravil, odobrena z odlokom ljubljan- j 1097. živinorejska zadruga za Selsko dolino v Sel-ftkimi in industrijskimi posli, ki spadajo v pod-. skega oddelka ministrstva za trgovino iu industrijo! ci|1 rogbtrovana zadruga z omejeno zavezo- točje lesne trgovine in lesne industrije; jz dne 27. oktobra 1922., št. 6893/22. izstopil je iz načelništva Anton Frelih, vstopil ustanavlja slična jKidjetja, odnosno se udeležujte; Ljubljana, dne 5. decembra 1922. pri ustanavljanju takih podjetij; c) l*Qeroduje pri poslih, navedenih ppd a), in ini 1089. Sedež: Ljubljana. 'dičnih podjetjih; j Besedilo finne: Stanko Žargi & Co., družba z ^ se bavi z vsemi (Kisli, ki so s predmetom pod- o. z.: jetja v posminji ali neimsrednji zvezi ali ki mu i Izbrisal -se je (Kolovodja Jiuiko Homan, trgovec utegnejo biti koristni. | \ Ljubljani. Edini poslovodja je odslej družbenik Višina, glavnice: 1,000.000 Din. ! Stanko Žargi. Višina posameznih delnic ali delniških deležev| Ljubljana, dne 5. decembra 1922. v dinarjih in lastnost delnic: 10.000 popolnoma j 'plačanih delnic po UK) Din, ki se glase na pri- 1090. Sedež podružnice: Maribor. U08iji[(a ! Besedilo firme: Jugoslovensko transportno dru- Ujvravni svet sestoji iz treh do šestih članov, štvo Darili i drugovi. 'Jani upravnega sveta so: F'rane Lahovnik, posest-! Obratni predmet: otlpromni in transportni (»sli: ^ in lesni trgovec, Valentin Stampach, lesni Ir-1 Izbrisala se je prokura Milana Wollnerja, vpi-f>°v6c, In Valentin Vezjak (tudi Weslak), posestnik sala pa se je prokura, podeljena Hinku Durbešiču, zasebnemu uradniku v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 53. Prokurist podpisuje besedilo firme tako, da pri- 01 lesni trgovec — vsi na Prevaljah. ^okulist: Josip Rifl. Pravna razmerja družbe: Delniška družba, usta Piljena z dovolitvijo ministrstva za trgovino in stavlja njenemu napisanemu, žigosanemu ali natis-'udustrijo z dne 24. aprila 1922., VI. št. 1997, te-jUeljoča na juravilih z dne 5. septembra 1922., odo-reniih po ministrstvu za trgovino in industrijo, od-' elku v Ljubljani, z dne 5. septembra 1922., št. 5689. družba je, ustanovljena na nedoločen čas. Firmo podpisujeta pod njenim napisanim, na- ----------------— ---------- .. _— - —-— Njenim ali žigosanim besedilom po dva člana Witwe Caroline, Hintze’s Obstziichterei Karolinen-upravnega sveta ali en član upravnega sveta in hof bei Pettau. 1 ali drug družbeni uradnik, ki mu je po-! Obratni predmet: Obst- und ,Obstraosthandel: njenemu besedilu svojeročno svoj (lodpis: »p. p. H. Durbešič*. Maribor, dne 22. novembra 1922. 1091. Sedež: Orešje št. 20. Besedilo firme: Woldeniar Friedrich Hintze’s pa je v načelništvo Josip Leben, posestnik v Sev-Ijah št. 22. Ljubljana, dne 6. decembra 1922. 1098. Živinorejska zadruga v Sodražici, registr.*-vana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisali so se elani načelništva Jožef Oberstar, Franc Pirc in Jakob Levstek, vpisali pa so se novoizvoljeni člani Ivan Levstek št. 6, Anton Lavrenčič št. 55, Ivan Pakiž — vsi v Sodražici, in Anton Ilc iu Vinici št. 6. Novo mesto, dne 26. novembra 1922. 1099. Lesna in kovinarska zadruga v Straišču pri Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Vpisala se je izprememba §§ 11. in 17. zadružnih pravil. Načelništvo sestoji iz načelnika, (Kidnačelnika in najmanj dveh članov. Izbrisal se je dosedanji član načelništva Andrej Klanšček. Maribor, dne 29. novembra 1922. 1100. Hranilnica in posojilnica v šmarjeti, r. z. z n. z.: Izbrisala sta se člana načelništva Janez Čudo-van in Franc Poljane, vpisala pa sta se novoizvolje- na Slana načelništva Ivan Oberč, posestnik v Osrečju fit. 13, in Jožef Kralj, posestnik v Zalogu št 6. Novo mesto, dne 7. decembra 1922. 1101. Kmetijsko društvo v Šmarjeti, r. z. z o. z.: Izbrisala sta so člana načelništva Janez Pucelj in Franc Poljane, vpisala pa sta se novoizvoljena | člana načelništva Janez Pene, jK>sestnik na Vinici št 6, in Janez Livk, jajsestnik v Zburih št. 25. Novo mesto, dne 7. decembra 1922. 1102. Splošno konzumno društvo Posavje, registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Zagorju: Vstopila sta v načelništvo kot nova člana Karel Malovrh, uradnik v Hrastniku, in Ivan Joretin, uradnik v Trbovljah. Zadruga se opira odslej na pravila, sprejeta na občnem zboru z dne 17. aprila 1922. in izpremenjona na izrednem občnem zboru z dne 3. novembra 1922. Ljubljana, dne 6. decembra 1922. HI. Izbrisale so so nastopne zadruge: 1103. Živinorejska zadruga v Čemšeniku, registro-vana zadruga z o. z. v likvidaciji: Vsled likvidacije in razdružitve. Ljubljana, dne 6. decembra 1922. 1104. Živinorejska zadruga, r. z. z o. z. v Tomišlju v likvidaciji: Veled končane likvidacije. Ljubljana, dne 18. novembra 1922. 1105. Spar- und Vorschussverein VVeltenstein, re- gistrierte Genossenschaft mit unbeechriinkter Haftung v likvidaciji v Vitanju: Vsled izvršeno likvidacije. Celje, dne 3. novembra 1922. St 168. 1788 3—2 Kavcija notarja Pintarja v Kozjem. Tisti, ki trdijo, da imajo po § 25., prvem odstavku, notarskega reda na podstavi svoje zakonite zastavne pravice kaj terjati iz kavcije gospoda notarja Mihaela Pintarja, umrlega dne 25. marca 1921. v Kozjem, se pozivljejo, naj v šestih mesecih zglaso svoje zahteve pri podpisani zbornici, kor bi se sicer po tern roku brez ozira na njih terjatve hranilne knjižice, položene za kavcijo, izročile lastniku. Notarska zbornica v Celju, dne 15. decembra 1922. St. 349/40—VII.—1922. 1727 3—2 Razglas o dobavi karbida, kristalne sode in modre kovine. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo karbida, kristalne sode in modre kovine na dan 18. januarja 192 3. Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku. Popis potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcijo v sobi št. 8 za 2 dinarja. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 349/40—VII. za dan 18. januarja 1923. jtonudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11, uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; predložiti smejo tudi delno ponudbo. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kaucijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in jtotrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije p) 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 2. decembra 1922. St. 4707/5/V L-—1922. 1728 3—3 Podaljšava natečaja za opravljanje ca-rinskoposredniških poslov na železniških postajah. V zmislu naredbo ministrstva za promet št. 39.478 z dne 25. novembra t. 1. se natečaj za izvrševanje carinskega posredništva v imenu železnice, razpisan pod št. 4707/3/VL—1922. v »Narodnih Novinah» št. 245, 24G in 247 t. L, podaljšuje do dne 2 5. decembra t. 1. Za ta natečaj ni treba polagati kavcije. Ta se položi ob sklepanju pogodbe. Reflektantom, ki so že vložili ponudbe, se kavcija vrne, njih ponudbe pa so bodo v poštovale. Ponudbe so otvorjene. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 7. decembra 1922. St. 166/41/V1L—1922. 1753 8—3 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi členov 82. do 86. zakona o državnem tačunovodstvu z iz-premembami in do|>olnitvami z dne 27. junija 1921. pismeno javno ofertalno licitacijo na dan 7. februarja 192 3. za dobavo raznih vijakov. Obče in posebne pogoje kakor tudi potrebni izkaz materiala dobivajo interesenti pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 8. decembra 1922. Št 178/93/VII.—1922. 1755 3—3 Razglas. Podpisana direkciju razpisuje na {»odstavi členov 82. do 86. zakona o državnem računovodstvu z iz-premembami in dopolnitvami z dne 27. junija 1921. pismeno javno ofertalno licitacijo na dan 5. februarja 19 2 3. za dobavo raznih medenih vijakov. Obče in posebne p'»goje kakor tudi potrebni izkaz materiala dobivaj) interesenti pri ekonomskem cddolku podpisane direkcije. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 8. decembra 1922. Št. 178/94/VII.—1922. 1754 3—3 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi členov 82. do 86. zakona o državnem računovodstvu z iz-premembami in doimlnitvami z dne 27. junija 1921. pismeno javno ofertalno licitacijo na dan 9. februarja 1 9 2 3. za dobavo raznega bakrenega in medenega materiala. Obče in posebne pogoje kakor tudi potrebni izkaz materiala dobivajo interesenti pri ekonomskem oddelku podpeune direkcije. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 8. decembra 1922. Št. 356/16-VII.—1922. 1793 3—1 Razglas o dobavi tekstilnega materiala. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z ! dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo ' za nabavo tekstilnega materiala na dan 2 3. ji a -jnuarja 192 3. Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku. Popis potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo za 2 dinarja pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi št. 8, kjer so tudi vzorci na vpogled. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 356/16—VH. za dan 23. januarja 1923. ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po opravljeni licitaciji; predložiti smejo tudi delno ponudbo. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesnejo do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki so mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 14. decembra 1922. Razne objave. 1751 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje due 8. decembra 1922 Aktiva: Dinarjev Metalna podloga.............. 351 .t> 19 045'35 PoMojila . . ........... 1.492 454 890 99 Dolg države.................. 4.593,958 321 • 91 Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163 ’ — Saldo raznih računov .... — Pasiva: 8.576.310.021 25 Glavnica ................ 17.833.300 • — Kezervni fond.................. 2,235 77 j-69 Novčanice v tečajn............. 4 955,110.360 — Razne obveznosti.......... . 1.89 4,741.080'97 Terjatve države za založene domene 2.13*,377.i 63 — Saldo raznih računov . ... HSjOl 2.395 • 69 8.676.310 021 25 Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto. 1787 3-2 Razglas. Ker se je zadruga »Hranilnica in posojilnica v Rogatcu, registrovana zadruga z neomejeno zaveto,® po sklepu občnega zbora z dne 21. maja 1922. raz-družila ter je prešla v likvidacijo, se pozivljejo po § 40. zadružnega zakona vsi upniki in člani, naj sprejmejo to razglasitev na znanje ter se zglase pri zadrugi. V Rogatcu, dne 15. decembra 1922. Jožef Berlisg s. r., Franc Ducman s. r., likvidatorja. 1785 Razid društva. »Slovenska Straža*, narodnoobrambno društvo v Žabnici, se je po sklepu občnega zbora z dne 10. decembra t. L prostovoljno razšlo. Anton Hafner s. r., bivši načelnik- Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani