DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. 'SJBSSMSr nUkih ulicah it. 9. Narotn^a m. uurati pa opravnJtru.DOMOUUBA' Vodnik** ulici It 9 - Nagnila ae »^rtjiZjo in ninAi<#i/t a/I J..------ ftter. 2 pioAy:etnim bratcem pustila samo doma O roka sta ie v kuh nji igrala pri ognjišču — Za župana izvoljen je v Petrovi vasi pri Črnomlju skoraj jednvglasno posestnik Janez Gerzin in svetovalci so mu Jakob I»ec in Matija Grahek. Koroško Umrl je dne 1. januarija č g Tomaž K i k I, župnik v »t. Buprtu ob Celovcu, star «2 let. Porodil se je dnč lft dec 18.13. v Želez :ikih na Kr nj-skem. bi v maimka posvečen 3 jun ja 1KOO. — 7.up-nijo St. Huprt bode oskrboval č g stolni kaplan Matija It a ž u n. — Z* župnijo 4t. Lovrenc v Gičtalu je imenovan č. g. Josip Kanal, župnik v Budlah. — Plaz je podsul dne prvega jun. pri I.ukavi kmeta J. Salcher. (telili l0 ga le, pa drugi dan je umrl — Blizu Zgornjega Dravograda je dnč 19. derembra zmrznil delavec Fr. Tribuf is Ukov v kanalski dolini. — Dnč 27. decembra so ae atepli v Srincu fantje zbrani na sejmu. J. Glavura iz Bovca je prebodel z nožem mladega gost. sina M. Sira-mer-a, da je kmalu obleial mrtev. — Potres so čutili dne 22 dec. v Bublju. — Na dan sv. Janeza je bil osno-valni shod za novo katolilko-politično drultvo v It Pavlu v labudski dolini Gorliko. Vstrajnost slovenskih sUriiev v Gorici v boju za lolo moramo res obču lovali. Kakor znsno, je vlala dovolila meseca deccmbra 400 gld. podpore, ker je b.lo vsled pomanjkanja denarja prekinilo pouk druttvo »Sluga« v svojih zavodih S 1 jan. bi imelo mesto dsli prostor in nositi trolke za novo šolo. A meslo ni storilo ni prvega, ni drugega. SUrili so vnovič tirjali na pn-stojnem mestu lole, brzojavi ao Ivigali na vsa strani in vlada je dovolila zopet 20O gld. podpore. Slovenski sla-rili v Gorici so se zavezali, da svojih otrok ne bodo pošiljali v lolo pod Turn - Mestni zastop je dal prostor za graditev nove cerkve, ker je odbor zadostil stavljen m ir.u pogojem. V lalkem jeziku brali smo nekje, da cerkev ne bo laika, da se bo v njej govorilo magari po — kitajsko, le po slovensko — da ali ne, ni bik) omenjeno. Dr. J. Maurovich, bivfti župan gorilki, neverno boleha. — V Gorici pri mostu ae je obesil 6. t. m. Anton Kocjančič radi prepira z bratom v dedlčinih zadevah. — V Podgorici pri Gorici je zgorel 4. jan. aenik čč Urlulink v Gorici. Škodo je 200 gld. Najemnik, ki J« pomagal gasiti, je padel pri prenaianju vode po lestvicah, si zlomil nogo in se močno pobil. — Vreme imamo na Gorilkem krasno, če tudi dokaj mrzlo. Bajli mraz, ko dež in sneg. — Nevarnega zločinca cigana Cirila Maverja so 30. prel. m. prijeli v Solkanu na Gorilkem. Zagovarjali se bo imel radi uboja, težkega telesnega polko-dovanja ter veliko tatvin. Cerkev in 5ola. V protesUntovski Ameriki bodo odkrili spomenik nekemu jezuitu, Francozu. Ta misijonar, Jakob Markset po imenu, je leta 1703 našel velike deželo v Ameriki ob reki Miasissipi ju in je Uko odprl pota misijonarjem in kupcem v popolnoma nov svet Velikansko mesto Cikago je tudi U misijonar ustanovil. Iz hvaležnosti mu bodo sedaj postavili spomenik. Je pač narobe svet! Na Francoskem, kjer je toliko katolikov, preganjajo jezuite, v protestantovskem mcatu pa mu postavijo spomenik. Na Angleškem segli so so Sktfje katoliški in sngl kanski, da bi se posvetovali, na kak način bi naj-ložje doaegli zjedinjenje z Rimom. Tudi sicer na »otoku ivetn kov«, kakor se Angleška imenuje, rase od dnč do dnč Število katolikov in imajo ludi že nekaj važnih mest v svoj h rokah. Bog daj, da se zjedinjenje kmalu zgodi I Meseca novembra 1.1. obhajali so prolestantje rojstni dan Lutrov, ki je bil začel njih krivo vero uč ti. Pri tej priliki zbrani prolestantje niso mogli drugače, k«kor da so katoliško cerkev malo obrcali, misleč, da ie bo zaradi njih beaedij H m kar zgrudil v prah ter zasul papeža, katerega tako sovražijo. Toda, pes laja na uno, ki plava na nočnem nebu, pa se ne zmeni za njegovo lajanje, katoliška cerkev ra vkljub vsem psovkam in preganjanju stoji trdno. Pri tej priliki zaletavali so se (udi v katoličane, ker častč Marijo in svetnike. Pa glejte jih, sami romsjo tudi kaj radi na grad Vartburg. Zakaj? — Nekega dnč je Martin Luter, sam s seboj nezadovoljen in nesrtčen, sedel žalosten pri ».voji pisalni mizi; kar se mu prikaže — Uko pripoveduje pripovedka — sam »rogati« in se Lutru prav nagajivo poamebuje. To pa moža zgrabi Uko, da popade tintnik in ga vrže v hudiča. Na steni pa je ostala črna lisa, katera se (e dandanes vidi. In M>m hodijo luteranci ogledovat to liso. Ali niso bedaki! Iz nas se pa norčujejo, če dajemo čaat Mariji, katera ji gre in če se priporočamo priproSnji svetnikov. Nad 18 sto let obstoii že iv. ccrkev. Neprenehoma buUjo valovi brezverstva, nejeverstva in krivo\orstva vanjo, preganjajo jo z ognjem in mečem, v listih in knjigah, odrivajo jo od javnega življenja z lepo in z grdo, pa iz vsacega boja pride cerkcv 8e bolj močna ko poprej. Danes nimamo iz misijonov nič posebnega povedati kakor to: vedno spolnujejo apostolski možje besede Kristusove: -Pojdite in učite vse narode,« vedno gred6 cele trume mladih misijonarjev med divjake, jib k pravi veri spreobračat. Brez vsega, česar človek potrebuje za lagodno življenje, brez vsega tega gredo duhovniki i* raznih redov po svetu, le s križem v jedni, brevirjem v drugi roki. GredO med človekožrce, med gobove, gredo na mrzli aever in tudi tja, kjer solnce najhuje pripeka. To je junaštvo, to je pogum, ki se dobi le v naSi sveti katoliški cerkvi, ki pa tudi kaže, da je le ona prava. Tudi v novem letu bodo prišli viharji prav gotovo nad njo, a ostala bo, ker Bog sam ji je obljubil obstanek do sodnega dne. Listek. Omahljivec. (Povest. — Spisal p. Bohinjec.) III. Tri leta bo kmalu minila. Ajdo so želi, ko so odsluženi vojaki prihajali domov. Nič ni bilo tistega vriSča, kakor takrat, ko so odhajali Zdaj tega, zdaj onega je noč prinesla v vas. Tudi Ro-žičev JoSko je prikorakal nekega večera peš domov. No, »strah« je že spet doma, dejali so ljudje. Toda varali so se. JoSko je bil ves drugačen. Držal se je doma, prijazen je bil proti vsakemu, govorjenja je bil modrega, stariSem je rad pomagal. Glejte, glejte, pri vojakih so ga vendar-le predelali. Prej je bil oSabcn, kakor petelin, zdaj pa je krotak, kakor ovca, govoril je Srp svojemu sosedu, ko sta sla s polja. Stara dva ata ga silno vesela. No, Baj jima jih je že dosti napravil. Zadnji čas je, da ga pamet sreča. Jaz mu nič ne verjamem. Lisjak osUne lisjak. Saj je pravil Lizin, da je bil pri vojakih večkrat kaznovan. Daai ima dve zvezdi pod vratom — imel bi jih lahko se več tak le, ki je Študiran. Saj ima Se Smoleč dve. Tisto deklino je menda stari že izplačal. Fant bi se rad oženil. Naj so let Prav lahko ne bo dobil neveste. Zadnjič sta hodila okrog sodišča. Tako? No, potlej pa žel 2enske pa so vedele Se več povedati. Širina, ali ves kaj novega? popraSa pri vodnjaku Srpico soseda. No, kaj takega? Rožičev JoSko se ženi. Stari mu je že izročil posestvo. Katera ga bode pa vzela ? Najbrže Sirovčeva Meta, odvrne zbadljivo Srpica. Ta je že izplačana. 300 goldinarjev ji je moral odšteti. Potičarjevo iz Kozjega loga anubi. V nedeljo pridejo na ogled. Hem! Bore dekle, če je kaj vredno) In reaje bilo tako. Nekega dnč pokliče sUri Rožič JoSka k aebi v zgornjico. VeS li, JoSko! jaz sem se postaral. Seat križev imam na hrbtu in putika me Ure. Mati je tudi že opeiala za Uko gospodinjstvo, kakor je pri nas. Tončka čakajo Se vojaška leta in dekletci ludi ne moreta vedno doma biti. VeS kaj, JoSko! preložil bodem butaro na tvoje rame. Odkar Bi prišel od vojakov, posUl ai možak in zato nimam skrbi, da bi ne gospodaril dobro. Trgovino si Se pridržim, dokler se dekletci ne pomožiti, kmetijo in gostilno pa izročim tebi. Kdo je bil bolj vesel očetovih beaedij, kakor Joško. V duhu si je zidal gradove v oblake in delal načrte in račune: CeS, najbogatejši bodem v vasi, vse bode plesalo po moji besedi. In tiste dolžnike, oče, tiste tudi? Tudi te ti izročim, kolikor niso v zvezi s trgovino. Teh besedij je bil JoSko neizrečeno vose). Imel je Rožič dosti doUnikov — saj mu je bilo skoro vse dolžno po vasi, razun nekater h imovitejsih kmetov. Da bi bil Rožič oderuh, ni bilo ravno slišati. Kako tudi, saj je imel vse sam v rokah in lahkomiljeni ljudje so bili veseli, da j m je upal. To vBe je bilo bolj po domače, o obrestih ni nihče govoril. Jeseni, ko so prešiče klali, lilo in Beno prodajali, tedaj je Rožič vse to spravil pod avojo streho. Jeden mu je dal pol prešiča ali pa celega, drugi voz sena, tretji par mernikov pšenice, četrti voz slame itd.: če«, pa si uračuni, kakor ve« in znaft. V svojo Škodo se ni imel Roiič navade usteti. Se celo poteza! se je marsikdo zanj, čes, da je dosU dober človek in prizanesljiv. Josko je tedaj prevzel gospodarstvo. Oženil se je in Se precej pritenil. Bil je res umen gospodar. Dosti novega je vpeljal pri kmetiji: nekatera se mu je sponesla, nekatera ne. In tako jo bilo pri ljudeh dosti hvale, a tudi dosti zaba-vljic o njegovem gospodarstvu. Drugi spet so rekali: Ta lahko tako gospodari, ker ima dovolj denarja. In niao napačno trdili. Z mladimi gospodarji je posebno rad občeval, in hodili so ga popraSevat dostikrat zaavd*. Josko je imel več časnikov in prebiral jim je iz njih to in ono. Razlagal jim je, kako mora kmet napredovati, govoril jim je o politiki, o domovini in ludi o veri. Tako ao ga mladi ljudje sčasoma jeli spoštovati — starejši pa so le z glavo zmajevali. Vendar Bog vč kaj slabega ni mliče vedel o njem. celo ženske so ga puSčale v miru. Norosti mladih let pa ljudje radi pozabijo. Dva sta bila pa vendar le v vasi, katerih Joiko ni mogel. Očitno ravno tega ni kazal, kftko bolj zbadljivo v prijateljskem krogu pa je rad izpustil nad njima. To je bil Srp. kateri je Se vedno županil v Zdehanji vasi, in go«pod župnik, kateremu ni bil ravno povebno naklonjen. V cerkev je pridnejfte hodil JoSko. kakor poprej, toda goreč kristijan ni bil. V cerkvi je imel Bvoj sedež na koru, koder se ni preveč pohotno vedel in celd iz-podtikali se časih možje, zlasti pevke nad njim. Sčasoma pa so se tega tudi privadili. Pač pa je bil zelo naklonjen ne davno dospevSemu novemu učitelju, kateri je rad zahajal v Božičevo krčmo. Poredni ljudje ao uganili, da gospod učitelj gospodinje išče. IV. Jutranja služba božja je ravnokar minila pri sveti Marjeti v Zdehanji vasi. Ljudje so se gnetli iz cerkve in postajali pod koSato lipo. Tam je soseskni aluga na velikem kameni z bobnečim glasom ki cal, da so razpisane nove obč nske volitve v Zdehanji vaii in da je te imenik volilcev pri županstvu Štirinajst dnij na razpolaganje. Mladi svet se ni loliko zanimal za U oklic, kolikor nad običajno opasko sosevkinega sluge: »Samo mene nikar ne volile, ker potem ate ob briča!« Možje pa bo se zbirali v gručah in ugibali, kaj in kako? Hitro so se razvneli, ker je več mladih gospodarjev klicalo: »Srpu bomo dali penzijon.« Zo pred cerkvijo bi se bili do dobrega razprti, ^ niso starejši in mirnejši jeli odganjati domov, ce«: >§aj še ni danes volitev.« Gospod župnik je ravnokar odzajuterkoval, ko fl» trka nekdo na vrata. »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, pozdravi priftlec, vito. pivSi. »Amen na veke! No kaj je novega oče župa0v Prav je, da ate prišli, prav, saj se že davno nisva mi pogovorila.« »Novega dosti, goadjar»tvo v nali vasi? Sad tega truda te uživate več let. Ali n'sva midva • pomočjo starega občinskega odbora piipravila v vas marsikako napredno novost pri kmetijstvu? Koliko semen imate, ki jib poprej niste imeli? Koliko strojev imate na razpolaganje, katerih poprej niste niti po imenu poznali, kakor vejalnik, trijer, slamoreznico i. L d.! Ali ae ie apominjate, koliko težav je bilo pri kopanji vodnjaka, kateri je soseski tolika dobrota in katerega je hudobna, nevoščljiva roka pokvarila, da ga se zdaj nismo do cela »čistili? Kdo je torej tisti, ki je prijatelj važe soseske, ali tisti, ki zida, ali tisti, ki podira? Župnik je prenehal. Dovolj bodi, da rečemo, da je župnik tako navdušil možake in jim ob enem izprašal vest, da so bili kar vsi zamakneni in tak »živio« se je glasil po dokončanem govoru, da so ga aliSali v Roži-čevo gostilno. Ob enem pa so stiskali pesti in slabo bi se bilo godilo Joiku, da je bil takrat v Srpovi prostorni hisi. — »Ej, gospod ao le gospod, reci kdo kar hoče«, dejal je mlad mož, ki je danes teden Se pri Rožiču »živio« klical. • Neveden človek se res da hitro premotiti,« odgovarja mu drugi, ki je poprej že tudi omahoval, na katero atran bi potegnil? •Saj Se nista vedela, kaj imamo,« reče prileten možiček, pridruživli se jima. Danea ata pa zvedela. • • e Drugi teden ao bile volitve. Mladi Rožič je letal cel teden po h.lah in graSčakov pisar je vaak dan pritiskal na delavce ter zabavljal čres župnika in starega župana. Narodna stranka ni kaj agitirala. • Pustimo reveže v III. razredu,« rekel je župnik Srpa, »naj narede po avoji pameti in vesti. Reveži so dvakrat! Odviani ao, zaslužek lahko izgube in kdo jim bode preskrbel vsekdanjega kruha? Počakajmo boljšega čaaa. Da le v I. in II. razredu zmagamo — večina je potem tako naSa « • Ali I. razred? Kaj je rekel Rožič?« •Se enkrat grem do njega.« Volitve ao ae izvrlile. V III. razredu je z nekaj glasovi večine zmagala nemSkutarska stranka. V II. razredu ao bili odborniki enoglasno izvoljeni od narodne stranke in v I. razredu pokopal je narodno stranko odlični rodoljub Joiko Rožič in njegov oče, kateri je ostal doma. Za en glas večine so zmagali. »Ta omahljivec, ta izdajica Rožič nas je pokopal,« jezil se je 8rp proti župniku drugega dni. Bilo je mnogo pijače tiste dni in nekateri možje ao bili kar zdivjani. Ko pa ae je polegel volilni boj, tedaj je marsikdo obžaloval avoj korak. Spoznavali so vedno bolj, da so bili zaslepljeni. »Toda, kar je, je!« rekel je župnik. »Počakajmo boljSih časov.« S« bolj ao se začudili tez osem dni, aliiavli, da je ca župana iavoljen s večino glasov graičak Hohnwetter. • Zdaj pa veste, kaj je naSa hiSa?« rekala ja bahato Rožička i-voji sosedi Srpici. • Le počakajte, aoseda! vsaka pesem je le nekaj časa lepa,« dejal je Kranjec, ki jo Francoza zibal. In obrnivSi se odide. Se precej časa je bilo govorjeno o teb volitvah dokler naenkrat drug glas ne poči po vasi. (D»ije prih j Gospodarske stvari. Kako podgane preganjati ? Priden kmet b« je trudil celo dolgo leto, prenašal vročino io mraz, mokroto in žejo, da je slednjič v jeseni spravil pod streho nekaj pridelkov. Sedaj ai bom oddahnil nekoliko po dolgem trudu, misli si, ali glej ga spaka! Kar mu je ljubi Bog blagoslovil, da mu niso končale razne uime, kar je on s trudom pridelal in obvaroval raznih požrešnih živalij, to hoče mu sedaj — že akoraj izpred ust pcžreti nesnažna in grda golazen, podgane in mili. Pravična jeza ga zgrabi, kako bi Se sodaj ubranil svojega truda sad in pokončal tega dostikrat nadležnega sovražnika. In v ravno tem boju hočem mu pomagati z raznimi sveti. Največji sovražnik podgnnam in mišim je seveda dobra mačka. TakoSno žival ti ne bodi žal hraniti pri hiii in dati ji včasih malo jesti, kadar se sama ne more preživeti, saj ves, da lovcem ni vedno sreča mila. Zraven tega pa tudi skrbi, da bode mačka imela — vsaj po noči — prosto pot v žitnico, klet, na svisli in v hlev. Treba zato napraviti primernih lukenj, ne prevelikih, da meatu mačke ne prileze kakAen nebodigatreba. Na svislih treba večkrat premetati slamo, da se golaznim gnjezda razderO in maika lažje zasači kakega Škodljivca. Drugi lovec za podgane in miši, to je umno narejena past. Teh je mnogo vrat, nekatere ubijajo, druge lov A žive živali. Treba je pa pomniti, da v past podgana ali mil najraje gre v temnem in zaduhlem prostoru, med tem ko ji bodes na odprtem in zračnem prostoru zastonj nastavljal. Vzrok je ta, da v malem prostoru vada veliko bolj dili, nego na zračnem. Za vado je najboljša zgornja skorja novopečenega kruha, ali pa koiček mesa, katerega preje na žerjavici malo opcci. Na ta naiin bos v kleti ali v hlevu polovil nesnago skoro do zadnje; med tem, ko ae ti v žitnici ali na svislih iz prejšnjega vzroka ne bo tako posrečilo. So tudi prostori v poslopju, kjer ne more živali ničeaar do živega, ne človek, ne past ali mačka, tam se brez skrbi redi in vzgaja. V goatih pažih med leseno kletjo, med dvema podoma itd. lam ti cvili cele noči in se pretepava golazen. Kako pa od tam jih pregnati? Tukaj, kjer ne more nobena domača žival, ali kdo drugi, ki ni povabljen, — blizo, ondi se naj nastavi »irup. Toda pomniti je, da se mora to delati oprezno io varno, da ne zgodila se bi kaka nesreča. Strupov jo več vrst Najbolj nedolžen bi bil aledeči: Vzemi kakšno pest drobnega živega apna, pa mu primelaj nekaj opražene, disoče (urliine moke. Ko ne žival nnžre, začne jo strašno žejati, di beži k vodi, in ko ae napije, začne jo apno napenjati uko, da pogine. Ali pa y žerjavici speci par krompirjev, potem pa vzemi žveplenk, jih vtakni v krompir, zasuči' da »e kapica odlušči v krompirju. Tako napikan krompir je močan strup zoper mili in podgane. Tudi velja, ako na trohi svinjske masti opraži« nekoliko tursične moke, zraven pa primeža« glavic od žveplenk. Ako pa na dobro zabeljene žgance nastrga« nekaj miftnice (arzenika), ima« to najmočnejši strup, ki ti ga morem svetovati za podgane. Ponavljam 8e enkrat, da nastavi strup le tedaj, kadar drugače ne more« golazni do živega. Vselej ga dobro skrij, da ne pride kdo drugi do njega, nego mili in podgane, pa tudi te, če jih najde« omotene ali po-ginole od strupa, varno jih zakoplji. Zgodilo se je namreč že večkrat, da je druga žival ostrupljeno podgano požrla, pa s tem Sc sama zastrupila. Pozor toraj, dragi kmetje, v tej reči, da ne pridete zraven v škodo in nesrečo 1 Pohorski. Doinoziiaiistvo. Ko amo tako bolj na hitro pregledali bližnje sosedo*i našega cesarja, je treba zdaj v domači državi, v nafii Avstr ji se bolj nalanko seznaniti z ljudmi in deželami. Najprej moramo povedati, kako se prav imenuje nate cesarstvo doma in drugod po svetu. Pred letom 1867 so vsi rekli le: avatrijansko cesarstvo, in to je bilo prav, zdaj pa pravijo: avatrijsko-ogerska monarhija. (Monarh ja je tam, kjer en sam vlada vse in sicer do smrti.) Kako ao prišli ti Ogri vmes? Zakaj moramo reči: avatrijsko-ogerska monarhija in ne več samo avstrijska monarhija? To jc prišlo tako-le. Leta 1866 je bila vojska s Prusom in Lahom ob enem. Laha so premagali naSi vojaki, Prusa pa niso mogli. Prusi so imeli huje orožje, več denarja in pa z Ogri ao imeli na skrivnem neko zvezo. Ogri so se puntali že leta 1848 in 1849 pa so bili tepeni, a godrnjali so Se vedno in iskali prilike po-nagajati cesarju. Tsko so bili tudi I. 1866 veseli v srcu. da so Prusi zmagali. Na tihem so Prusi napravili iz vjetih Ogrov 1 kor in za vodnika ao postavili Ogra generala Klapka, ki je že 1848. leta vodil ogerske puntarje na cesarske vojske, pa ni zmagal. Ko je cesar videl, kaj Ogri počenjajo, je bil žalosten, ni se hotel več vojskovati naprej, sklenil je mir a Prusi in Lahi. Kaj pa je naredil z Ogri? — Ogri ao bili zaslužili kazen, pa je niso dobili. Ta čas je bil na« prvi minister neki baron Bajst. Ta mož je bil doma na Saksonskem, pa Um so ga spodili, in prilel je k nam, kjer so ga sprejeli, in je celo minister poslal. Ta minister je bil tako moder, da je rekel cesarju, dajmo Ogrom vsega, kar tel«, potem bodo že tihi in mirni. Rea so Uko naredili, pa Ogri ao grozno ^Francozi, Spanci, Angleli in lo nekateri drugi ao bolj daleč proč, in Jih bomo obiakali drugi pot veliko tirjali. vse svoje so zahtevali ministre, vojsko, denar in kdo vč kaj le, in rea, vse ao jim dovolili ne samo z besedo, ampak na pismo, in ta pogodba se imenuje zdaj dualizem (dvojna država); to je en cesar z dvojnimi ministri. Cesar ima na Dunaju svoje ministre in v Peltu tudi svoje m nistre, ti vladajo Ogre in Hrvate, dunajaki pa nas Slovence, Nemce, Čehe in Poljake. Tako sta se razcepili iz enega cesarstva dve državi: avstrijska in ogerska in zato ima zdaj tako ime avatrijsko-ogerska monarhija. O dualizmu bomo le govorili, ker je ta pogodba sklenjena le za 10 let in se mora vselej zopet ponoviti. Zato bodo morali naši poalanci na Dunaju v državnem zboru gledati, da se Ogrom vzame, kar imajo preveč, in se dš drugim, kateri Se ničesar nimajo. Ogri ao za-se, mi pa za-se. Po tem se tudi deli vse drugo in te razdelitve se moramo držati tudi mi. Najprej bomo našteli tiste dežele, katere so ostale Se pod dunajskimi ministri. Naštevali jih bomo po velikosti, poiščite jih na zemljevidu. 1. Galicija meri 78.532 □*»». in ima ljudij 6,800.000, to je 6 milijonov in osemitotisoč. 2. ČeSko meri 51.948 Q&m in ima blizu 6 milijonov ljudij (6,960.000). 3. Spodnje Avatrijako meri 19 853 Q km. in ima ljudij 2 milijona 7 atotisoč (2,750.000j. 4 Moravsko meri 22 231 Q&m. in živi 2 milijona in 3 siotsoč ljudij (2,330 000). 5. Štajersko meri 22 449 in ima 1 milijon in 3 stotisoč ljudij (1,3*0 000,. 6. Tirolsko in Predareisko meri 29 300 □ km in ima blizu 1 milijona ljudij (960.000/. 7. Zgornje Avstrijsko meri 11.994 ter živi 8 stotisoč ljudij (810000) 8. Bukovina meri 10.456 in ima blizu 7 stotisoč prebivalcev (680 000). 9. Šlezija meri 5.153 [jkm. in ima čez 6 stotisoč lju dij (630.000). 10. Dalmacija meri 12 862 [jt/n. in živi čez pol milijona prebivalcev (545.000). 11. Kranjsko meri 9 065 [Jim in ima tudi čez pol milijona ljudij (520 000). 12 Koroško meri 10 333 □ km. in Šteje blizu 3 atotisoč ljudij (370.000i. 13. Istrija meri 4.951 □ km. in živi čez 3 slotisoč ljudij (330000). 14 Goriško meri 2 927 kvadr. km in ima čez 2 stotisoč prebivalcev (280000). 15. SolnograSko meri 7 163 kvadr. km. pa ima manj, kot 2 stotisoč ljudij (180 000). 16. Trst z okolico meri 96 kvadr. km. in živi čez pol-drug atotisoč ljudij (165000). Vse dežele torej, katere vladajo dunajski ministri, merijo 300.000 kvadr. km. in Štejejo prebivalcev 24 milijonov in pol (24,580 000). Zdaj pridejo dežele ogersko krone po velikosti: 1. Ogersko meri 282.804 kvadr. km. in ima čez 15 milijonov ljudij (15,315.000/. 2. HrvaŠko meri 42.501 kvadr. Itn. in živi 2 milijona in 250 tisoč ljudij. 3. Roka i okolico meri 20 kvadr. km. in ima 35.000 prebivalcev. Vse dežele ogerske krone skupaj merijo torej 325 tisoč kvadr. km. (325 325 in živi okroglo 17 mil -jonov ljudij (17,600.000". Bosna in licrzogovina sta posebej, nista ne pod ogcrsko, ne pod dunajsko vlado, merita pa skupaj 51 tisoč kvadr. Am. (51.110) in imata poldrug milijon ljudij. k met ka pismu Na (i irenjskem. 6 jan. 1896. Dragi Domoljub! Znan ti je bud boj, katerega bijemo mi gorenjski kmetje s tujim baronom Bornom, ki nam boče nu vsak način nase lepe planine vzeti; saj si se tudi Ti že neustrašeno za naSe pravice potezal. Ker sem prepričan, da se Se vedno za nas zanimB«, Ti moram vendar zopet enkrat malo popisati, kako nam že kaj gre. Odkar je bil prvi in dosedaj Se zadnji ljudski shod pri nas v Pristavi, se je vse na bolje obrnilo. Mi smo spregledali, kam »pes taco moli«, in kje imamo prave prijatelje, in reči moramo, da si jc od tistega časa jud kaj malo, ali bolje rečeno nič nase zemlje prisvojil. Najvažnejša stvar za nas je sedaj pot skozi Borno v živalski vrt. Na vse načine nas lovi, a dokler bomo mi gorenjski motje, je on ne bo imel. Bili ste že dve obravnavi, in ker se je deželni odbor prepričal, kako stvar stoji, bil bičaš, skrajni čas, daje pot bila. je in bo nafta, da bi tako prišla v red ta neprijetna stvar. Ker baron vidi, da nam s kupovanjem ne more do živega, začel jc s pravdami, če*, kje se bode ubogi kmet upal z menoj, milijonarjem, v pravdo spuSčati. Na ta način bi nam rad vzel pogum in sploh veselje do kmetijstva in vsega. Bornov »hcfadvokaN je nam sedBj že dobro znani dr. Munda; toda zvita buča naS »prijatelj« Malnar, Bornov vodja, poleg njega najame tudi druge advokate, da bi nam sploh zaupanje vzel do tega ljudstva. No in to se mu je v resnici že tudi zelo posrečilo; kajti nismo do sedaj verjeli, da bi bilo mogoče to, da je tudi oni dr. Tavčar, oni imenitni »dohlar in prvi Slovenec« zoper nas nastopil in Borna zastopal, oni gospod, ki je nekoliko pepred celo nekatere naše može pred liornom branil. No, in vendar je res! Saj jo o tem vedel več povedati tvoj očka »Slovenec«, ki je ludi na naSi strani. On je dn6 20. nov. 1895 svojim prijateljem kar naravnost razodel, kako je najemnik Šolar, ki ima lov v Sijah, tožil Borna, ker ao njegovi lovci iz planine Sije v bor-novo podili in kako se zavzame »ko ugleda v kan-cliji dr. Tavčarja od barona Borna kot advokata najetega, ki je govoril, da mi nagajamo, in da se bo planina razdelila« 30. nov. 1895. je »Slovenec« zopet naznanil, kako se jc skuftal dr. Tavčar omiti, toda godilo se mu je k0| zamureu, ako ga skuSaS om ti, vedno je jednako Cm. Zavračal je krivdo na nas, čes, da smo bili mi »nabuj skHni« in da nas je hotel zato z lepa z Bornom »poravnati«. A ker je sam prepričan, da je greSil. zato začne napadati nafte prave prijatelje brez izjeme, in očita, da je ljubezen onih do nas, kateri ao se res požrtvovalno poležali za nafte pravice, »samo licemerstvoin zgolj h i n a v i č i n a.« To nam je bilo že preveč in preneumno, zalo smo sc zbrali in sklenili temu surovemu postopanju oporekati. »Slovencc« je nas sklep naznanil 21. dec. 1895 Piosimo tudi Tebe, dragi »Domoljub«, sprejmi ga tudi Ti in naznani ga svojim in naftim prijateljem, glasi »e takole: V 269 Stev. »Slovenskega Naroda« je priobčil dr. Ivan Tavčar pod Zaglavjem »Dostojna agitacija« nekako opravičevanje svojega neopravičljivega postopanja nasproti podpisanim posestnikom tržiskih planin. Zajedno isti list z namenom, da bi opral sebe in svojega liberalnega kolovodjo, piSe, da so oni nafti požrtvovalni in odkritosrčni prijatelji, ki so našo zadevo spravili v javnost, in pri vsaki priliki potegovali se za zatiranega kmeta, to storili iz zgolj licemerstva in hinavstva. V imenovanih dveh in prejšnjih člankih se je neosnovano žalila čast podpisanih kmetov, sumničilo se poštenje njihovih naporov nasproti židovskemu mognčnjaku Bomu ter podlo gnjusilo tudi poštenje onih, ki so nam vedno požrtvovalno stali ob strani ter nam pomogli, karkoli je b:lo v nj hovi moči. Menimo pred vsem gg deželna poslanca dr. Ignacija 7. tn ka in Andreja Kalana ter vrlega rojaka »HemeniSčarja«, ob katerem se jo v dopisu tudi obregnil dr. Tavčar, kljub temu, da se nt* more gledč delovanja za nafte koristi z daleč primerjati z onim gospodom. Podpisani najodločneje oporekamo Narodovemu skrajno nedostojnemu in vseskozi brerdomovinskemu pisarenju. L 1893. nas je nazvnl isti list v svoji 2<»1 St. -»nerazsodno maso«. Ua bi nas bil s takim sramotilnim priimkom nadel nas nasprotnik liorn — ne žalilo bi nas. A da nas domač slovenski list, ki ob tolikih prilikah — res hinavsko in licemersko pise o skrbi za kmeta, imenuje nerazsodne in ne ljudi, marveč »maso« — temu ne odgovorimo druzega, kot: Sram vas bodi! V 260. stev. I. I. poroča isti zloglasni list, da smo bili od nekoga »nahujskani« proti Bornu in da smo nahujskani pričeli »gonjo« proti baronu. Ce se borimo nasproti ptujcu za svoje poštene stare pravice, za dedno zemljo, katere lastniki so bili naSi pradedi io očetje, če zahtevamo to, kar je bilo in j e nase, imenuje ta velenarodni dr. Tavčar — gonjo proti Bornu, b kateri amo bili šele nahujskani. Zahvalo za (ako pisar-jenje mu prihčno izreče baron, ki je po naSih planinah naselil jelene, »kar je« — kakor piSete — velikega priznanja vredno«. Kdo jo potem »nerazsodna masa«, mi, ki ac tujca branimo, ali vi, ki nas izročate tujcu? Hkrati javno protestiramo zoper to, da bi vi naSi® braniteljem predbacivali Irnavstvo in I ccmerstvo. Mi vemo, k »j in koliko so storili in le delajo za nas. Ce pa veste tudi vi — dajte resnici pričevanje I To je nala zadnja beseda do vas, ki v nalo obrambo fte niste zganili prsta. Pri tej priliki nam je tudi prijetna dolžnoat javno zahvalo izreči vaem, ki so delovali v obrambo nalih pravic; zahvaljujemo se tudi vrlemu »Slovencu«, ki je na*i zadevi vedno blagovoljno odprl svoje predale. Prosimo, da nam vai le tudi nadalje ohranijo avojo naklo-Djenoat, da se tudi pri deželnem odboru nala atvar reli tako, kakor zahteva — pravica. Križe pri Trliču, dn« 8. grudna 1895. Joa. Ahačlč, župan, Matevi Mali, odb., Janez Graiic, Martin Škerjenc. odb., Franc Ribnikar. odb., Janez Gol-majer. župan, Jožef Primožič, odb., Ignac Graiič, Franc Oranič. odb., Peter Jeraj, Ignacij Lončar, odb., Jožef Aljančlč, odb., Jožef Zupan, odb., Jotef Aljančlč, Aleš Groa, odb., Janez Ovaenlk, odb., Anton Primožič — Ko-nečno naj le omenjam, da je bila ta pravda le-le oktobra mesca 1895. I. končana In sedaj nam je le-le prav uraljivo. zakaj se je dr. Tavčar »lojalno umaknil«, in na njegovo mesto »hofadvokat« Munda atopil. Munda je napravil najpred rekura na dež. sodišče — zastonj! V Gradec na vilje sodilče, spet zastonj! Nato na Dunaj na najvilji sodnji dvor, spet zastonj, seveda ne za se ampak za barona. Kajti to je 25 sept. 1895. razsodilo, da ima tožitelj prav, in da ima Born oziroma Malnar strolko poplačati. Ce bi se jednako merilo, bi nmral tudi Horn dobili 8 dnij zapora, kakor ga je dobil 1894. najemnik lova v Sijah, ki niti toliko ni motil lov»ke pravice kot sedaj liornovi lovci. No pa mi smo že s tem zadovoljni, ker vidimo, da se tudi baronu — miljonarju vse ne obnese. Te srčno pozdravlja in veselo in srečno novo leto voli Tvoj Gorenjec Jaka. .Domoljuba" nam ateri ao ao preposno Itaznc novice. Prva itev letošnjega Jo poila. Naročnikom, ka--------- . oglasili, bomo naročnino za toliko podaljiali. Kdor ima lotoinjo prvo itevilko našega liata morda kaj odveč doma, nam prav aold ustreže, če nam jo polije naaaj. (Prihodnji sliod) »slov. katolilkega druitva kamniškega« bo na Svečnicopo litanijah v drultvenih prostorih »pri Kratnarji« v Kamniku. (Stare iestice (desetiee) in groSi preklicani.) C. kr. finančno ministerstvo je ukazalo dne 18. decembra 1895, da se iz prometa vzame srebrni drobiž po 10 kr. in po 5 kr. avstrijske veljave. Ta denar se bo le le letos, to je do 31. decembra 1896, po imenski vrednosti jemal v plačilo v prometu. C. kr. blagajnice in uradi od sedaj naprej ne bodo nič več izdajali omenjenega drobiža pač pa bodo preklicane desetiee in groli noter do konec leta 1898 sprejemali pri vseh plačilih in tudi v zameno po imenaki vrednosti. Po preteklem letu 1898 ne bode vlada nič več aprejemala omenjeni arebrni drobiž. (Zopetne občinske volitve) v Skofji loki bodo 21., 22. in 23. jan. Volitev zastopnika za vsako podobčinobo 20. t m. (Voini red na progi Grosuplje Nove Mesto) se je pri dveh vlakih nekoliko spremenil. Vlak, ki je prej odhajal iz Mesta ob 1015, odhaja zdaj 1058 dopoldne, pride pa ravno tisti Cas na Grosuplje, kakor pn •»- (s r mm ^m ^^'aKrati,na mesec. J Vsaka šttpv. imai^plikih sUanij. mnogo slrK U d o ma č i n^VnM krajev i Cena 4g]^0)ci(diiakom3gl.40Kr. i Mk v nalG A nm i j M'«'1 .v1. SP^sf abavo in Prihodnja Številka .DOMOLJUBA" 6. februvarija 1896 zvečer. izide dn« Lotoi-IJisUe srefike. DaoaJ, 11. januvarija! 88 6'). 76, 38, (Iradr c 11. j«nuv*nja: 80. 3, 6. 34 Llae, 4. januvanja: 67 68 41. 74 Trst 4. januvarija: 88 83. 66, 80, 68. 35 68. 16. Kora^ki učenec star 14—16 let, vsprejme 88 takoj. Franc Vrhovec, 8 1-1 kovač Martinova centa 67. Ljubljana. Oi ci ^ia?oi«z jajoAp p(SJ09o-OJ}IAV^ U| O Zadnja oena. LJikflseh, tovarn« dciaikov, LMkliiRt, Moatni Ir« IB. -vnoo «fup«2 Liniment. Capsici comp. 18-3 Is lekarna Hlohtor-j.v« v Pragi Sflfl p»i»nano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobit; poaodiua p« 40 kr 7.' kr in I i v^h |rka>nab. ZahUra nai a« to aplob pri ljubi j domače zdravilo kar kratko kot Richter-jev liniment s .sidro1 ter »prejme U preudno.U le v »teklenirab i znano varMreao marko aidro" kot priltao. Richterjeva lekarna pri ( I a I e ni letu v I* rasi. m Zaradi potreaa znižane cene! Luka Vilhar nrar i I.JublJa»l, V«4ilUit ullre, pri 2X1 7 me«an>kein itn.»tu prodaja kakor bi bila ,,Razprodaja"« n N»t>rilo>n<'*tn*j*a priliaa /a n*ku|x»anje finih zlatih, srebrnih ln alholnastlh topnih nr, stenskih ln ur s nihaloaa, badilnlo, vorlilo >'d A*i7 IZ-I V »a ludi naj tata vnajta popravila mriujejo na-un n* in Mj«m<'«no dobr« i« m«ki •■»ni Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup 26 l«t < naj vagini uspenom rabljeni. prsni slrnp rastapljc. >», upokojuj* kalcij, pomanJ*uJ« p«t dajo slast Jaill poapaloj« prebavljanj« in rodllnost, talo JI m kropi. Zaleio. ki je t »irupu ? lahko ii prisvajajoči Ta 26 let i najvaAjim Mpeoon, rabljeni, prsni slrnp raztaplja do jačl _ ___________ ___ »bilki, j* jako koristno ia narajanj« krvi, rarlopljitofoo-forno-apnone soli, Iu ao v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh poupnAujojo n ar oje njo kostlj Cena at«klenlcl Je 1 gld. kr., po pottl 20 kr. ve« za zaTlJsnje. 299 20-4 'KrurilnV 8variino pred po-• atarilU. naredbami. ki N pojavlja-o pod jadnakimi ali podok-oimi ime it. a »o Ton dar po svoji f tastavl 1b svoJ«m ailnku potu polnoma ratlione od natega originalnega 26 lat obstojema« a pod-^lTT^f) fosfornasto kislega apnono-kolesnega slrnpa. Zahteva naj torej vs*l»j taraAno Herbabny-Jev apnono- taleml slrnp. Pasi naj s« tudi na to, da Jo sravon stoJoAa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki staklenlol ib proaimo. n« dajt« a« aapaljatl niti s nitjo oono, niti s drustml pretvezami. da bi knplU kak« ponar«db«l 27 >0-6 Dunaj, lekarna „zur Ilarmherzigkelt" VII I, Kalseratraaae 78 in 75. 4 J t. IWrliolerja „lekarna pri zlatem državnem jabolku * siu DuiiiiJii. I.. Nl*ajf«»raitrnsaaao *t, 1/5. it X Ka I %a m za oseb I i no J 1 lonček 40 kr , franko po»lan 66 kr. ►J Trpotcev sok. »«« \ lialzam za tfiiso ji tirnika želodčna klenica 60 kr atekleniia 40 kr. ------------- franko pnitl. 65 kr. nka želodčna tinktura 'preje tivljenjuka <»pn a ali Pra»ke kapljice.) l.fhkotno odvajajoče sredstvo, oiivlja in krppča Mode*. ter po»|n-*uje prebav Ijmje. ; St^kl 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2— <1 Balzam za rane ■«*»•50 kr 4 r ...... — iemsko ________________ p ločno ia po ceni prcakrlič Kija k a rs k i prsni prašek Ikatljira 36 kr., franko poalan 60 kr. Ta vinoeli i n in-pomadai,^J Jeva, najboljle sredstvo ta rast 14», lonček 2 gl ^ Zdravilni obliž za rane S p/,k prof Kteudela, lonček 60 kr., franko 5 fiotlan 76 kr. ^ Univerzalna čistilna sol J A. W. Bulrlrba, domače sredstvo proti ^ »labi-mu prebavIjanju. Zavoj gld. 1 Ji H.,« tukaj om,,jenih izdelkov i,na 5 2 je poitulua doni ( nitja, .ego prl Knaiovalcen kateri m božajo poučiti o uar*ii''eni. kar koristi Djiliovemu niip«4newH gospodariva, priporočano kojitico Kmetom v pomoč. Karodno-goipodanka raiprava Spisal Ir. Belee, iupnik. Cena 20 kr , po polti 23 kr. Dobita s« v .Katoliški Tiskarni1 v Ljubljani. Stan&rinske knjižice sa atranke z uradno potrjenimi določbami bitnega rada v slovenskem ia »•mikam jeziku . z razpredelbo ta vplačevanje stanarine, vodovodno in mestne doklade, doli4 ae k« mal pa 15 kr., 10 komadov vkup I gld v Katol TIskarni v Ljubljani H S <5 <5 Š Sf S <5 i j« zdrava hiSna in družinska Se dobi povsod • h Kile za 25 kr. I pijač«, ki s« izdeluje v Kathreiner-jevib tovarnah ter ima podoben okua kakor prava bobova kava. Pul«g drugih pred-nostnij a« ta sladna kava ie po Um okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki Kathroinerjeva kava ja najoku-ane Sa, nejzdravejša in najcenejia primes k bobovi kavi. Ona j« čisto priroden plod v celih zrnih in aa rabi t velikim pridom natucato cikorije in dragih zmletih tvarin, ki ae h' kavi meiajo, e kterih se p« kupec ne more prepričati, is čeaa da so; nradne preiskave so pa dokazale, da so taki kiivini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklmami popačeni. Iz za