dela, da je druga skupina reševalcev že tudi na poti. V lepem poletnem jutru že hitiva s Tonetom pod steno Skute. Skoraj dva meseca je mi­ nilo od prvega maja in sneg po Podih je tudi že skoraj izginil, da ne govorim o steni, čisto suha je. Obirava stare stopinje v steni, malo se zamudiva s tem, da izbijava kline, ki sva jih pri zimskem spustu pustila v steni. Ne vem kako, toda sedaj vsi slabo držijo. Po dveh urah sva že stala v podnožju poči. Po­ navljajo se isti gibi, iste stopinje, isti prijemi, vse pa kar precej lažje kot pozimi. Prvi del poči sva kaj hitro premagala. V južnem razu imava sotrpine, menda sta vstopili kar dve navezi. V zajedi Skute pa pretegujeta kosti tudi Metod in Jože. Stojiva pod ploščo 80 m do vrha stene. Spoštljivo jo gledava, upava pa, da naju bo sedaj spustila čez. Ker sva tukaj izbila vse kline, ji h morava pa sedaj tudi zabiti nazaj. Danes ima Tone kladivo s seboj. Je prišel le do prepričanja, da ga bolj rabi v steni kot pa na Kokrskem sedlu. Hitro sem pri lesenih zagozdah, jih lahko kar z roko pobiram iz poči. Do sem sva prišla po­ zimi, danes sva rabila le štiri ure. Ker v poči ni ledu, sem kaj hitro na drugem stojišču. Raztežaj je dolg celih 40 m. Tone je bil kar priden in prej kot v eni mi je že stal pri meni. Nekaj besed, in že zabijam kline v na­ kline in karabince in že zabijam kline v na­ slednjem raztežaju. Videti je malo lažje, pa vendar bi pozimi imela, tudi če ne bi snežilo, dosti dela v tej poči. Na vrhu raztežaja se kratka prečnica in na varovališču sem. 'Ne morem popisati veselja, ko sem stal na vrhu stene, za katero lahko rečem, da je bila zame najtežja preizkušnja. Skoraj sem pozabil na Toneta, ki me je še vedno varoval, pa čeprav je bil on bolj potreben varovanja. Zavpijem, da sem na vrhu in naj pohiti za menoj. Res ni bilo treba dolgo čakati, že je pomolil glavo čez previs. Od t u pa do vrha Skute sva šla vzporedno. Na vrhu naju je še čakal Jože, ki nama je tudi dal polno čutaro limonade. Najin zimski poizkus v Skuti mi ne bo šel iz spomina. Tehnični del: Spodnji lažji del smeri so že leta 1947 pre­ plezali Kočevar, Zupan in Verovšek, vendar so se pod ploščami umaknili v južni raz. 30. aprila 1962 sva s Tonetom poizkusila izvršiti nov in obenem tudi prvi zimski vzpon po 538 Krasno leto Pavel Kunaver Prosvetni delavci imamo drugačen koledar kakor ostali ljudje. Naše leto se prične s sep­ tembrom, z začetkom šolskega leta in velik dogodek je, ko stopiš zopet pred mladino, ki jo je svoboda počitnic okrepila. Oči zope t žare iz klopi, da se jih ne moreš nagledati, in pričakujejo novih doživetij v novem letu. V nižjih razredih pa te pozdravijo novi obra­ zi še mlajših, še bolj začudenih in še več pri­ čakujočih. V razredih in pri sestankih s taborniki, ki so doživeli čudovito taborjenje, delaš načrte za bodoče leto. Ko se vse začetno vrvenje prvih dni pomiri, gremo! Leto 1960/61 pa je bilo zame posebno pomembno, saj sem nastopil začetek drugega stoletja dela med mladino, načeti smeri do vrha, vendar naju je vre­ menski preobrat 50 m pod vrhom prisilil k umiku. 24. junija 1962 sva smer dokončala do vrha. Opis: Skuta, jugozahodna stena Prva preplezala 24. junija 1962 Tone Škarja in Pavel Šimenc, AO Kamnik. Dostop s Kokrskega sedla čez Velike Pode pod steno 1 uro 30 min. Vstop na prvo po­ lico levo od vstopa v južni raz. Po polici proti desni, dokler se previsi nad njo ne odpro. Prestop na višjo polico in preko praga v dno velikega žleba. Po njem in po njegovi levi strani na položno ramo, ki drži pod ploščo. 50 m po poklini (IV + k). Cez previs (A, kk), in po 60 m visoki poči (V, At, A2, kk zagozde) preko plošč na vrh juž­ nega raza. Po grebenčku in skozi okno na vrh Skute. Ocena V, višina stene 380 m, čas plezanja 4-5 ur. Sestop po markirani poti na Kokrsko sedlo 2 uri. Poplava v Rakovem Skocjanu - mtasno Jezero pred v elikim naravnim mostom. Jesen 1960 ki se je ne morem nagledati in ki me je po dobrotni usodi v petdesetih letih tako osre­ čila, da ne gledam rad v bližnjo prihodnost, ko se bo končno le treba ločiti od najlepšega, kar ima človek - od svetle mladosti. Po dveh obiskih v Rakovem Škocjanu - en­ krat sem bil sam, drugič z mednarodno alp­ sko komisijo - je končno le prišel prvi dan, 11. september, ko smo odšli na prvi izlet, na Valvazorjevo kočo. Kakor v zadnjih letih je bil tudi zdaj konec poletja in začetek jeseni čudovito sončen. Zato je bilo škoda hiteti in ves čas smo prebili na Žirovniški in Zabreški planini, uživali slikovita pobočja Stola za nami in mogočne Julijce pred seboj ter gle­ dali tja, kjer se odpira Bohinj, kraj našega taborjenja in lepih izletov. šele proti večeru so podrobnosti Julijskih Alp utonile v čadu, ki je napovedoval izpremembo vremena. Sledili so nalivi, ki so nam obetali veličastne dogodke na krasu. Našli pa smo več, kakor smo pričakovali. Mnogo mojih mladih prija­ teljev še ni videlo Velike Karlovice, največ­ jega požiralnika Cerkniškega jezera, »pri delu«. Ko smo kmalu za Zeljšami zagledali ogromno jezersko plan, ki je bila že skoro do maksima zalita, smo pohiteli. Burja je gnala valove na vodi in oblake na nebu, da je bilo veselje! Ker drugače ni bilo mogoče priti do Karlovice, smo splezali po skalah navzdol in Foto: Pavel Kunaver se ji previdno približali, kajti kakor da bi grabila z mogočnimi rokami, tako je od vseh strani vlekla in goltala vodo proti svojemu 12 m širokemu žrelu, da je grgrajoč v temini podzemlja izginjala. Le pričakovanje prav tako lepih prizorov v sosednjem Rakovem Škocjanu nas je izvabilo od tod, kjer se je dobršen del Cerkniškega jezera podzemljo prelivalo proti zahodu tja do podzemske Pivke. Rakov Škocjan, ves tih še pred dvema ted­ noma, nas je sprejel z bučanjem voda, ki so bruhale iz Zeljških ali Zadnjih jam, kjer voda iz KarlovicP zopet bruhne na dan. In tega d ne je res bruhala; kanjon pod Malim naravnim mostom je bil do steze zalit s pe­ nasto vodo; v breznu za nami pa je bila vsa pot globoko pod valovi, ki so izginjali tja proti nekdanji žagi onstran Hugonove jame. A voda se je dalje v dolini hitro umirila! Saj iz Kotla jo je podzemlje zopet toliko nabru­ halo, da je daleč na okoli poplavila travnike, in kotlino pred Velikim naravnim mostom je izpremenila v lepo jezerce! Le prav majhen del oboka Velikega naravnega mosta je še gledal iz vode, ki se je težko in leno preti­ skala v zahodni kanjon, kjer je na videz ob­ stala, saj je mogočna vrata niso mogla več zadosti hitro oddajati proti silni ponikvi v Tkalca jami! Tam je stala voda do 20 m vi- 539 Potopljeni Veliki naraonl most v Rakovem Skocjanu. Jesen 1960 Foto: Pavel Kunaver Poplava na Planinskem polju. Jesen 1960 540 soko, in zadnja svetloba, ki je udirala na podzemsko jezero, je skrivnostno osvetljevala ta veličastni prostor. Nalivi so napolnili tudi Reko, ki drvi skozi Škocjanske jame pri Divači. Zato ni bilo težko pregovoriti mladino, da mi je l. okto­ bra sledila tja, kamor sem se od postaje od naglice kar spotikal. Ne zastonj! Slap je v je­ zerce pod 160 m visokimi, že jesensko obar va­ nimi stenami malone vodoravno neslo, tako ogromna je bila voda! V tesneh pod mostom pod Tiho jamo je voda besnela, kakor je še nisem videl. Vse nJzsajanje narastle pod­ zemske reke pa je mirno osvetljevala elek­ trična razsvetljava, ki prav v Škocjanski jami prikaže vso mogočnost podzemske na­ rave! Po dolgem času so bile tudi tiste pon­ vice za Šmidlovo dvorano do vrha polne kri­ stalno čiste vode! Ni čudno, da je mladina kar zijala od začudenja ob tako intenzivnem delovanju narave! Ze naslednjega dne pa sem bil priča - žal le v troje - lepega jutra, ko je belo zasne­ ženi Triglav sijal na jesensko Soriško pla­ nino. Nato sem še dva dni užival jesensko lepo Bohinjsko jezero. T u je tiste dni zima na vrhovih že naznanjala svoj prihod. Jesen je postajala vedno bolj barvita in škoda je bilo vsake doma preživele nedelje. Zato nas je 9. oktobra jesen obdarila z Mrz­ lice z nenavadno lepim razgledom. č:e tudi smo radi strmeli v sinje daljave, pa se je oko predvsem naslajalo nad sočnimi barvami jesenskih gozdov pod nami, da smo v nemem občudovanju utihnili na t em razglednem vrhu. Toda po nalivih ima kras posebno privlačno moč. Saj moreš le tedaj občudovati in opazo­ vati vodo, kako gloje in kleše nove hrame pod zemljo. Zato smo v velikem številu pre­ koračili sredi oktobra Postojnsko č:rno in Pivko jamo. V Pivki jami je izvirala voda takoj pod nasipom in nato drla preko elek­ trično razsvetljenih brzic po divjih tesneh proti še ne premaganemu sifonu v slikovi­ tem Pivkinem breznu. Podzemska narastla reka je v svoji neugnanosti in temni okolici vse bol j grozeča kakor vode na površju. Jesen l. 1960 pa je bila deževna ka kor malo­ kdaj. Zato pridero v takem času ogromne vode na Cerkniško jezero in tedaj je Sliv­ nica, ki tudi sicer slovi zaradi svojega raz­ gleda, edinstveno razgledišče. Zato nas je v pravem času, 23. oktobra, pritegnila. Pihala je silna odjuga in izpremenila pokrajino pod Na vrhu Vidove gore na Braču 13. II. 1961 Foto: Pavel Kunaver nami v tekoče srebro. Cerkniško jezero je bilo polno, kakor že dobrih 50 let ne! Ves nasip med Dolenjim jezerom in Goričico, vse Pretržje, most med Otokom in Drvošcem, nasip med Otokom in kopnim na jugu, vse je bilo pod vod o, torej dobrih 26 km 2 ! Nad to pokrajino pa so preko temnih gora okoli je­ zera z viharno odjugo jadrali mogočni oblaki, skozi velike vrzeli pa je sijalo sonce na raz­ gibano vodno površino. Nepozabni prizori in barve, kakor jih je znal pričarati le stari Pernhart in sedaj naš kraški slikar - Perko. 28. oktobra se mi je priključila cela vojska pionirjev, 69. šli sm o na Lubnik. Bil pa je mračen dan k počitku se pripravljajoče na­ rave. Steze so bile pokrite s preprogo odpad­ lega listja; kar ga je še ostalo, je žarelo le kot staro zlato. Vrhovi gora so bili skriti - a njihovi strmi deloma že beli bregovi so ka­ zali navzgor, kjer so se v sivih meglah skrili lepotci naše domovine. Le dva dni nato smo bili s taborniki zopet v naravi - tokrat n a t. zv. Rajskih livadah ali pravilno menda Martuljkovih rovtih pod Špikom in Poncami. Dopoldanski dež nas ni zadržal in popoldne so se deloma dvignili sivi zastori, med katerimi so se pokazali posre­ breni vrhovi, od megla fantastično deformi­ rani zdaj na eni zdaj na drugi strani. Tako se oko ni naveličalo gledati neprestano se iz­ preminjajočih kulis. še bolj mračna je bila 541 Bori na Vidov i gori naslednja nedelja, že v novembru, ko smo obiskali slikovite rnzvaline gradu Hmeljnik, a žal nam ni bilo, saj so nam novomeški borci, ki so nas med razvalinami pričakali, pripovedovali o dogodkih, ki so se vršili med Rogom, Gorjanci in hribi okoli gradu. A to leto me je obogatilo tudi z nekaterimi red­ kimi astronomskimi dogodki - dne 7. no­ vembra je šel mali planet Merkur v notranji konjunkciji tako točno med nami in Soncem, da smo ga videli plavati kot črno kroglico tudi mi iz naše šolske zvezdarne pred svetlo površino našega sonca. Take dogodke pa ni mogoče z besedami opisati. - November pa je bil radodaren še drugače! 13. nov. smo po­ novili naš izlet na Slivnico, a že na vožnji smo videli, da se je Planinsko kraško polje izpremenilo v krasno jezero. Jesenski nalivi so ga izpremenili v nenavadno pokrajino. Zato smo se mu dne 20. novembra popolnoma posvetili. Tista nedelja je bila po dolgem času zopet sončna in sonce je kmalu razto­ pilo meglo, ki je pokrivala to kratkotrajno jezero. Med take izlete pa se nehote vmeša skrb. Bilo nas je 30 in če hočemo razumeti nastajanje takega kraškega jezera, moramo videti tudi njegovo neposredno okolico. K tej pa spada seveda Planinska jama, ki je naj­ večja od vseh naših jam, le da je zaradi te­ žavnosti sedaj dostopna samo do nenavadne 542 Foto: Pavel Kunaver zanimivosti naše domovine, podzemskega so­ točja Pivke in Raka (Cerkniškega odtoka!) Velikanska Pivka je po deževnih dneh drla iz ogromnega jamskega žrela in se preime­ novala v Unico, ki je poplavljala Planinsko polje, kajti iz jame je pritekalo toliko vode, da je ponikve pod Ivanjim selom in Pod ste­ nami niso mogle požirati! Šele tedaj moreš K o r ona ob popolnem sončnem mrku 15. II. 1961 Foto: Pavel Kunaver razumeti, zakaj stoje vasi Laze, Rakovica in ~1 besede, ki bi skušale opisati v večerni mrak Planina visoko na bregovih, pravih polj pa -• tonečo Koroško in daljne gore v rdečem siju na tem kraškem polju, ki ga vsako pomlad zahajajočega sonca . .. in jesen zalije voda, ni. - Ko smo popoldne še en dan. Vsak je šel tokrat, kamor ga je odhajali, je Triglav žarel v nizkem soncu in srce vleklo. Sam sem šel na bližnje kara­ se zrcalil v široko razlitih vodah. Sonce pa vanške rovte fotografirat bleščečo pokrajino. je že zašlo, ko smo z vlaka še enkrat pregle- Z graničarsko zasedo smo se lepo pogovorili. dali čudno lepo jezero, nad katerim so na Vojvodinec je ob pogledu na veličastno po­ modrem nebu žareli štirje lepotci - srp krajino izrekel željo. da bi bilo lepo, če bi Lune, Venera, Jupiter in Saturn. mogli združiti vojvodinski kruh in zemljo s Gore pa niso hotele zaostati za krasom. Zato to našo lepo deželo in našo dobro vodo ... so nas izvabile za državni praznik, od 27. do Prva nedelja v decembru me je videla s 50 30. novembra, v Kranjsko goro. Šola nam je taborniki in drugo mladino zopet v Postojn­ proti odškodnini odstopila dve učilnici, kjer ski, Č:rni in Pivki jami. Najlepše so bile divje smo si uredili prijetno domovanje. Zašumeli brzice v Pivkini jami, kajti vode so bile še so kuhalniki in taborniki in tabornice so kar vedno visoke. Pa tudi ob visoko plapola­ tekmovali, kdo bo kaj boljšega skuhal. Zgo- jočem tabornem ognju tam zunaj je bilo pri­ daj zjutraj smo odšli proti Vršiču. Pod vi- jetno, kajti pihal je močen zahodnik. harniki pri Erjavčevi koči me je pričakala Dne 18. decembra nas je ujel hud metež, ko mladina. Kajti razlika malone 60 let se hudo smo hoteli čez Stari grad nad Kamnikom na pozna in mladi svet mi uide sedaj zmeraj Vranjo peč. Ljudje se niso ganili od tople daleč naprej. Seveda je bilo tudi samemu peči in tudi mi smo dolgo čakali v vetru in prijetno potovati skozi veličastni gorski svet, metežu pred novim domom na vrh gradu, posebno sedaj, ko ni bilo na deloma polede- kajti tam zgodnja ura ni zlata ura - ampak neli cesti avtomobilov. Hoteli pa smo še na obratno ... Sleme, a sneg je postajal od Erjavčeve koče Tihi gozdovi so pozimi, ko jih odeva sneg, ki vedno debelejši in lf- težko sem sopihal za izdaja tudi vse, kar biva v njem, posebno mladino. Prihitel je proti meni lep gams in mikavni. Na krasu pa se tedaj rada pridruži se za trenutek ustavil. Nisem ga mogel pre- tudi burja in pohod skozi tako pokrajino je govoriti, da bi počakal, da bi ga fotografiral. posebno romantičen. Za tak pohod se nas je Zal, na Rupah ga je bilo že za meter visoko, dne 15. I. zbralo lepo število in naša pot nas hudo se je udiral. še smo se prerinili do je vodila od Postojne skozi širne gozdove v nekega lepega viharnika - še smo pogledali Rakov Škocjan in od tam na Rakek. Prva v divjino pod Mojstrovko in proti Jalovcu - dva in pol kilometra nas je temeljito pre­ a dalje ni šlo. Tudi ta pohod je bil lep in v zračila huda burja, ki je trgala sneg s tal in manjših skupinah smo prišli na sedlo, da smo ga metala v obraz. V gozdu pa se je pomirilo pozdravili Trento. in nato smo korakali v koloni, po pet do de- Vso noč pa je hudo snežilo! Torej z žičnico na Vitranc, ko je metež že dopoldne ponehal. Na Vitrancu nas je sprejela trda zima z glo­ bokim snegom. Bajno zasneženega gozda se nismo mogli zadosti nagledati. Posebno od viharjev razmršeni viharniki na izpostavlje­ nih krajih so bili očarljivo lepo zameteni. Torej še na Cipernik! Pa smo delali račun brez krčmarja. Naši predhodniki so se vrnili od tam, ne da bi dosegli vrh, ker so tam grozili zaradi visokega snega plazovi. Šli pa smo do tja, kjer se na tri četrtine poti po malem trudu navzdol odpre pogled na Jalo­ vec. Sonce je že zlatilo nebo, J alovec pa nam je ves mrk kazal svojo senčno stran. Okvir prelepi sliki so bile s snegom obtežene smre­ kove veje in zavita debla viharnikov. Zaman set metrov vsaksebi, v popolni tišini skozi gozd. Šele ob toplem štedilniku v drvarski koči v zasneženem Rakovem Škocjanu so se jezički razvozlali in na zamrznjenem Raku je mladina z vejami in zarjavelo konservno škatlo igrala hokej. Nato pa je zopet v koloni korakala skozi gozd na Rakek. Zdravje ni bilo najboljše, ko so prišle seme­ stralne počitnice. Odklonil sem udeležbo na vsakoletnem zimovanju. A mladina si je sama pomagala. Kar na Uskovnici v sirarni in na Lipanci so sami priredili smuški tečaj in brez pomoči odraslih vzdržali disciplino ter v zimski krasoti še bolj vzljubili planin­ ski svet. V tem pa sva se z ženo nastanila v Bohinju. Zakopan v sneg je bil po svoje čaroben, posebno na samotnih gozdnih poteh. 543 v Gornji Radovni pomladi. »Ne trgamo . Le občudujemo.« Foto: Pavel Kunaver Bohinjsko jezero 544 Cez /iudournik. v Zadnjem Zapodnu Foto: Pavel Kunaver Naš tabor 1961 v Bohinju 545 s PrStvca mimo Crnega jezera Mrak pod smrekami, katerih spodnje veje je sneg globoko upognil in zamete!, je nudil okoli debel s kožuhi dobro zavarovanim ži­ valim prijetno domovanje pred viharji. 26. januarja pa sva odšla na obisk k tabornikom na Uskovnici. Drobno je snežilo, a pot je bila od sani dobro izvožena in više gori podobna kanjonu med sneženimi stenami, kronanimi z globoko zasneženimi smrekami. Globina gozda je bila zaradi redke megle še bolj pou­ darjena, ker so se v njej polagoma izgub­ ljale smreke. Sprejeli so nas samo nasmejani obrazi de­ žurnih, onih na smučiščih in tistih, ki so delali iglu iz trdega spodnjega snega. V njem so nekateri tudi prespali in se vadili za bi­ vake pozimi na prostem. Na Uskovnici so naši že večkrat v trdi zimi v šotoru preizku­ šali svoje moči in vzdržnost. Dve neizkušeni tabornici pa sta dali svoje čevlje sušit v pe­ čico štedilnika. Ena jih je izpremenila v ocvirek, druga pa v poleno. Izkušnja uči - Sneg, megla in ivje so nama drugega dne na poti v dolino zopet na vsakem koraku čarali nove lepe prizore. Nato pa sta sledila dva prelepa sončna dneva. Voda se v nezamrz­ njenem jezeru skoraj ni ganila in v njej se je zrcalil zasneženi gorski svet tako, da se je 546 Foto: Pavel Kunaver lepota podvojila. Poledenele ceste so prepre­ čile avtomobilom dostop v Bohinj, ki je pod zimsko odejo in v tišini postal zopet pravi lepotec naše domovine. Tako se je približal 15. februar 1961, dan, ki mi je prinesel eno največjih doživetij, po­ polni sončni mrk. Desetletja sem se priprav­ ljal nanj, z mladino pa celo leto prej. Brački astronom don Niko Miličevic mi je pripo­ ročil Brač za opazovanje, ker se družijo na njem vsi potrebni pogoji: čisti morski zrak, največja verjetnost lepega vremena in za ta posebni primer še sredina Lunine sence in najdaljše trajanje mrka. Na njegov nasvet sem izbral vas Selce malone tik ob sredini mrka, s krasnim razgledom na morje in na Biokovo! Ena skupina moje mladine je poto­ vala v Zadar, z menoj v Selce pa 23 drugih. Pet dni pred mrkom je bilo komaj zadosti, da smo se temeljito pripravili in našli naj­ ugodnejši prostor okoli 140 m nad morjem. A Brač je tudi najbolj gorati otok na našem jadranu, in Vidovica se dviga strmo, deloma v skalnih stenah nad 800 m visoko nad Hvar­ skim kanalom! Bol, najbližje mesto, leži pod vrhom Vidovice ali bolje obsežne vrhnje pla­ note tako, da mu zreš kar na vrh streh. Z vzhodne strani pa svetijo še dolgo v pomlad beli razjedeni vrhovi Biokova in drugih gora v notranjosti Bosne in Hercegovine. Silen in nepozaben razgled na valove morja in gora! Ni torej čudno, da smo en cel dan posvetili tej gori in njeni prelepi pokrajini. Med naj­ lepše pri tem spada tudi večurno potovanje skozi borove gozdove, kjer burja vsako drevo po svoje oblikuje. Jutro 15. februarja je bilo v vsakem oziru sijajno in že dolgo pred sončnim vzhodom je vsakdo od nas stal na svojem mestu. Dva pa sta itak bivakirala pri naših daljnogledih na glavnem opazovališču. Sonce je kristalno či­ sto vzšlo nad daljnimi dalmatinskimi gorami in morje pod nami, vzburjeno od rahle burje, je zažarelo. A vso pokrajinsko lepoto, morje, zasnežene gore na vzhodu, cvetoča mandljeva drevesa pod nami smo le čutili, kajti v nas je vse drhtelo od pričakovanja. Vas tam spo­ daj je bila kakor izumrla - četudi so se ljudje gnetli na razglednih točkah. Mnogi od njih, posebno starci in otroci, pa so raje obležali, da bi minil »nevarni trenutek«, kajti širile so se razne govorice in trditve, med drugim, kaj bo, če bo Luna zadela ob Sonce, ali če se Luna ne bo več odmaknila izpred Sonca. In ob 7 uri 34 min. se je Luna res pričela pomikati pred žareče sonce. Od­ slej so mrzlično delovala povelja, delovale kamere - dvanajst minut pred popolnim mrkom pa so me pokrili z odejo, da sem če­ pel v popolni temi pred daljnogledom. Okoli sebe slišim le še šepetanje, mrzlično štetje minut in sekund, opombe o nenavadnem ve­ denju nekaterih živali ob naraščajoči temi. Tedaj pa klic »Korona« in moje spočito oko je zrlo skozi daljnogled veliki dogodek v ve­ soljstvu. Pred soncem je stala črna krogla - Lµna, kakor grozeča senca. Krik presene­ čenja nas je dosegel iz vasi pod nami, kajti na nebu so se nenadoma posvetile nekatere zvezde. Kjer pa naj bi bilo sonce, je okoli črne krogle sijala biserna, srebrnkasta korona, nad milijon stopinj razširjena plinasta oko­ lica našega sonca, od katerega smo gledali sikati v daljnje nebo strahotno visoke pla­ mene nekaterih protuberanc. In ta slika, pri­ čarana na temno nebo nad širnim morjem, povečana v daljnogledu, se mi je vžgala v dušo tako globoko, da bo slika ugasnila ·šele z mojim življenjem vred ... Slovenske gore pa niso hotele zaostati za učinkom zimskega Jadrana. še preden je mi­ nil februar, smo šli dvakrat na Gorenjsko. 25. februarja sem spremljal mlade smučarje do Erike, kjer sem na soncu pod visoko smreko ure dolgo gledal in' se z daljnogledom sprehajal po gorah nad Krnico in Pišenco. štiri dni potem pa smo šli v Gornjo Radovno in v začetek Krme z istim namenom - eni smučat - jaz gledat, gledat na gore. Naš Bohinj nas je pritegnil teden pozneje - a ob nastopu pomladi je z gora iznova pri­ divjala zima in nas zasula s snegom. Zvečer je tako divjalo, kakor da bi bili sredi zime. Drevesa, ki so švigala mimo oken vagona so bila izpremenjena v ledene kristale. Vendar je jezna zima morala nazaj v gore in prvi trije dnevi aprila v Bohinju so dokazali, da zmaguje pomlad na celi črti. Z ženo sva šla na Vogar, ki je bil še ves samoten, a kolikor je še bilo snega, je bil ves pomladansko gnil. Tri krasne srne so !>C pripodile mimo naju in izginile v goščavi. Ob slovesu iz Bohinja dne 3. aprila, pa je bilo čisto kot kristal in glo­ boko zasneženi vrhovi so kar bleščali v žar­ kih že precej visokega sonca. Krasen je bil tudi 9. april, ko smo šli na pla­ nino Vodice nad Kropo. Z njenih bregov se odpirajo pogledi na vse Karavanke in Kam­ niške planine. Ni čudno, da so se na njenem robu ob pogledu na tolikšno lepoto Zagarjevi borci zakleli, da bodo pregnali tujca z naše svete zemlje. Trije spomeniki so živo spomnili moje mlade prijatelje na nedavno minulo težko borbo zato, da svobodno uživamo le­ poto. Slovenije. 2. aprila je bilo že vse zeleno in bil je zani­ miv dan, ki smo ga prebili deloma v mogočni Planinski jami in pod debelo streho deloma restavriranega grajskega stolpa Malega gra­ du pred jamo. Domačin pa nam je pravil strahotne zgodbe iz davnih časov, ki jih po­ trjujejo najdbe zazidanih okostnjakov ... Tako je prišel maj in z njim štirje dnevi od 2. do 5. na Sorici. Šola nam je dala večjo učilnico, da smo jo izpremenili v začasni dom in izhodišče v velikanski naravni park, kakor bi lahko imenovali vso gorsko pokra­ jino od Prtovča preko obeh Ratitovcev, Do­ nerskogla, Porezna do č:rne Prsti. Velika in mala narava tega dela Slovenije je polna mikavnosti in nismo se jih mogli nagledati. Ni čuda, da je rodila pesnika barv Groharja in da navduši tudi cianes vsakega od še pre­ redkih obiskovalcev. O naših prelepih izletih tja proti Torki, na blazine stotisočev veli­ kega svišča na Ratitovcu, na Možic, pa tudi na stare nizko ležeče ledeniške groblje, ki gledajo tu in tam iz zelenja, in zopet na pre- 547 čudno nagubane plasti raznih škriljavcev in narivov, na katerih danes počivajo grebeni bohinjskih gora, bi bilo treba pisati obsežen potopis. In vendar - iz te