136. številka.
Ljubljana, v soboto 16. junija
XXVII. leto, 1894.
Uhaja vsnk dan ave^er, izimsi nedelje in praznik-, ter velja po polti prejeman ia avstr o-og e rs k e doiele aa vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu At. 12. Dpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
K in h
Kaj jo to? Dve Črki brez vsake pike. Ali vender je to najnovejša „formula11, kakor bi bo matematik izrazil, s kojo nas hoče ponemčiti koalicijski finančni minister vitez Plener. Zidova ni posebne važnoBti, tu radi pripoznamo; vzlic temu pa se izplača, če je omenimo v svojem listu, ker nam služi v dokaz, da se nagi državniki na Dunaj), — posebno koalicijsko-l'berului državniki I — le preradi zgube v tiste stare čase, ko jo bilo v Avstriji de vse nemško, in ko se jo tam zunaj okrog Berolina zvesto verovalo, da jo tudi dežela kranjska do cela nemško, prava in zdrava germanska pokrajina.
Časi so se spremenili, avstrijski državniki pa no. Teb vzor je de vedno — nemška Avstrija, od Labe do jadranskega morja! Vbhj plein. Plenerju je brez dvojbe kaj tacega vzor, ker bi drugače svoje ponesrečene in bolebne valutne uravnave ne bil uporabil v to, da hoče ž njo Avstrijo v malem ponemčiti.
Komaj je namreč piem. Plener zasedel finančno ministarstvo — njegovi prijatelji so mu v družbi z njegovim očetom baje že pri rojstvu oznaaovali tako pribodnjost — že je izdal dekret za vse bodi si nemSk(3 bodisi slovenske provincije, s kojim je določil, da se ima vsak avstrijski državljan v svoji psavi, Če boče akrajSano pisati, za „kruno* poslužiti velike črke K brez pike, za „vinar" pa male črke h brez pike. Ti črki sta očividno vzeti od nemških besed ,Krone" in „Helleru, kar mora vsakdo opaziti. K in h pomenita torej Krone i u heller, če tudi je zadnji v nasprotji z nemškim pra-vopisjem.
Tudi deželni Šolski svet kranjski prejel je omenjeni dekret, v kojem se je posebno naglašalo, da se imata črki K in h rabiti po vseh golah na Kranjskem. Razposlal ga je okrajnim in krajuim šolskim svetom, da se obnašajo po njem. Okrajnemu Šolskemu svetu v Radovljici pa se je utvar Čudna videla, ker nikakor ne gre, da bi se na primeru govorilo 100 kron in 10 vinarjev, pisalo pa ob jednem in istem času „100 Kronen" „10 bel ler". Bati bo je, da se Hloveuskim otrokom pri taki
zmesi glave ne zmeAajo, in da ae jim valutna vrsv-nava — kakor mnogim odrešenim osebam I —• takoj v pričetku, kadar se polasti šolskih knjig, ne bode priljubila. Okrajni šolski svet Radovljiški si je torej tolmačil, — in obilo logike je v tem — da velja finančnega miniBtra dekret zgolj za nemške šole in nemški jezik, in da smo Slovenci opravičeni, če (■prejmemo slovenske kratice za besedi krona in vinar, kakor smo jib tudi pri dosedanji valuti imeli. Sklenil je torej, da naj se v šolah rabita v tem oziru mali k in mali «, ter jo ob jednem poročal o svojem sklepanju tudi na vrbovao deželno oblast. Ia ta je — ker bo Slovenec vender ne more siliti, da bi za svoj književni jezik sprejel nekako tako mešanico, kot jo govore) korporali po vojašnicah — pritrdil sklepu Radovljiškega šolskega sveta, in že smo menili, da sta mali k in mali v pridobljena slovenskim šolskim knjigam, tako da bodo uaši otroci odslej govorili in pisali 100 kron ne pa sto kronen, kakor je finančni minister zahteval.
Morda je goapod p!. Hein tudi glede tega sklepa imel svoje misli, kakor je nekdaj imel svoje misli glede sklepa o dijacili, ki bo bili potem v ječo obsojeni, lahko pa je tudi mogoče, da je minisrerstvo po drugi poti zvedelo o dotični ukrenbi deželnega šolskega sveta. Zvedelo je o nji in takoj se je prisililo vrhovno našo šolsko oblast, da je izdala zopetni nkaz, da tudi za slovensko p savo veljata črki K in h in da se v šoli črki k in v ne imeta zapisati, kakor tudi ne tiskati po slovenskih učnih knjigah.
Pri tem je ostalo. Odslej govorili bomo 100 kron, pisali pa sto Kronen. Ali vender smo prepričani, da se s tem niti jedno slovensko otroče po-nemčilo ne bode, in tu je, kar smo hoteli povedati, ko smo vzeli pod svoje pero fiaan&nega ministra alfabetični ljubici K in h--.
Železniške zadeve.
V poslanski zbornici in sicer v seji dne 21. maja je govoril poslanec gosp. dr. A. Ferjančič to-le:
Visoka zbornica! Ni mi prijetno, da mi |e govoriti o tako pozoi uri, ali upoštevati hočem to okolnost in govoriti na kratko.
Zadnja leta ni bilo debate o trgovinskem mi-nisterstvu, v kateri bi se ne bilo obširno govorilo o drugi samostalni železniški zvezi Trsta z deželami, ki lete za njim.
Zgodilo se je to tudi tekom te debate. O stvari sta pri točki „centrala" trgovinskega ministerstva, govorila zastopnika Linške in Tržaške trgovinske zbornice, in tudi zastopnik Beljaški je danes nekoliko o tej stvari govoril.
Moj volilni okraj in splob vbs dežela kranjska je pri tem vprašanji izredno interesovana, zato nečem zamuditi prilike in z nekaterimi besedami označiti svoje stališče.
Skoro veo avet je uverjen, da je popolni mir, v katerem Živimo z južnim sosedom, uzrok, da so se železnice v južoili kronovinab tako borno razvile. Prepričan sem, da bi se razmere iz strategiških ozirov koj premenile, ako bi ne bilo tako. Razen tega uzroka, zadržujočega razvoj železnic v južnih deželah, je še druga ovira in sicer so to nasprotujoči Bi interesi deiel In deželnih skupin. Ako bi se doseglo porazumljenje glede kake gotove proge, bili bi po moji sodbi izvršitvi dosti bližje, kakor smo danes. Sedaj se pa Se prepiramo ca leleznico čez Karavanke in za železnico Čez Ture. Jeden projekt pobija drugi in brani, da se nobeden ne izvrši. Ako pa kdo natančno pregleda nagibe, govoreče za jeden ali za drugi projekt, se po mojem mnenji, če sodi s stališča interesov celokupne države in ne samo s stališča Tržaških interesov, ne more odločiti drugače, kakor da se pridruži zagovornikom železnice čez Karavanke. (Prav res!) Druga železniška proga ni samo v interesu Trsta. Ozirati se je tudi na državne interese in ozirati na zvezo obrtnih Uro-novin naše drŽave s Trstom. It-či moram, da je železnica čez Ture — in govor gosp. zastopnika Beljaške mestne skupine me ni prepričal, da bi ne bilo tako — naravnost negacija avstrijskih in vkupnodržavnib interesov, v kolikor ti interesi ne soglašajo z Interesi Trsta.
Priznati moram, da me o nasprotju te trditve tudi ni prepričal govor gospoda zastopnika Tržaške trgovinske zbornice.
Rudeča nit v njegovem govoru je prizadevnnjp,
LISTEK.
K o k o.
(Francoski spisal (Jny do Maupasssnt; prelolil ?)
V vseh vaseh v okolici bo ljudje imenovali pristavo Lukovih sgrad". Nihče ni vedel zakaj. Kmetje so brez dvoma s to besedo „grad" izražali misel o bogastvu in o velikosti, kajti ta pristava je bila očitao največja, najznamenitejša in najlepše urejena v celem okraju.
Vt likansko dvorišče, v katerem je bilo pet vrst krasnih jabolk, je bilo obzidano z dolgimi z opeko kritimi poslopji — v katerih bo se shranjevali poljski pridelki in v katerih so bili btevi za trideset konj — in s hišo, podobno malemu gradu.
Dvorišče je bilo čedno; pai so bili privezani pri svojih lopah, v visoki travi pa se je podila perutnina.
Vsako opoludae sedlo je v kuhinji petnajst osob, gospodarjevi, hlapci in dekle, okolu velike mize, na kateri se je kadila juha v veliki fajančsi skledi, okrašeni z modrimi cvetkami.
Živina — konji, krave, prašiči in ovce — je bila dobro rejena in snažna; oče Luka, velik,neko-
liko debel mož je trikrat na dan pregledal vse posestvo, pazeč na vse in misleč na vse.
V blevu redili so Lukovi jsko starega belega konja. Gospodinja ga je hotela rediti do njegove smrti, ker ga je vzgojila in negovala in ker jo je spominjal na mlade dni.
Dečko petnajstih let z imenom Izidor Duval, katerega so na kratko klicali Ziddr, dajal je konju po zimi seno in oves, po leti pa je imel štirikrat na dan iti tja, kjer je bil konj privezan, da bi mu ne nedostajalo sveže trave.
Konjevi udi so bili skoro povsem otrpli. Z veliko težkoto je premikal otekle noge. Dlaka, katera se mu ni več strigla, je bila podobna belim lasem, dolge trepalnee pa so bile uzrok, da je bil konjev pogled nekako žalosten.
Kadar je Zidor peljal konja aa pašo, moral ga je na vrvi skoro vleči za soboj, tako počasi je hodil; in dečko, upehan in utrujen, je preklinjal in se jezil, da ima skrbeti za staro kljuse.
Ljudje na pristavi, videč kako jezen je dečko na Koka, dražiti so Zidorja vedno s tem, da bo govorili o konju. Takisto so delali tudi njegovi tovariši. Vsa vas ga je imenovala Koko-Zidor.
V dečku je jeza obudila željo po maščevanji. Bil je to visokorasel dečko, jako »mazao, s rude-
čimi, trdimi, nepočesanimi lasmi. Izgledal je, kakor da je neumen. Govoril je jecljaje, z velikim trudom, kakor da v njegovi surovi duši niso mogle misli dobiti prave oblike.
Že dolgo časa se je čudil, da še redi Koka. Jezil se je, videč, kaj se za nepotrebno žival porabi. Zdelo so mu je nepravično, krmiti konja od trenutka, ko je postal nerabljiv za delo. ZJelo se mu je, da je greh, da se tej paralitičui živali poklada ovea, dragi oves. Navzlic naroČilom gospodarja Luke štedil je pogoatoma z ovsom in s senom, pokladajoč konju samo polovico nameajene mu porcije. V njegovi duši pa je raslo sovraštvo, sovraštvo pohlepnega, potuh-
nenega, krvoločnega, surovega kmota.
e * *
Ko je prišlo poletje, je bilo dečku voditi konja na pašo. Do dotičnega mesta je bilo daltč. Dečko je bodil b svojimi okornimi koraki mimo njiv, vsak dan bolj jezen. Možje, ki bo delali na polju, so ga dražili, kličoč :
— He, Z'd6r, pozdravi Koka.
Odgovarjal jim ni; gredoč mimo grma pa je utrgal šibo, a ko je pričvrstil vrv, na kateri je bil privezan konj, pustil ga je, da se je začel pasti; potem se mu je približal kakor izdajalec in ga začel pod kolena tepsti. Žival je skušala bežati, se utrgati,
povečati Tržaški promet in svetovni promet nape* ljati čea Trst. Od kod bi ta promet prišel, to je saatopniku Tržaške trgovinske zbornice vse jedno. Ali avstrijskim narodom ni vse jedno, ali se pospešuje promet ia Nemčija ali iz avstrijskih kronovin. Komu bi pa koristila železnica čez Ture? Njeni sogovorniki ne morejo tajiti, da bi prav za prav samo Solnograšks, gorati, neplodoviti deli alpskih dežel in, kakor je povedal poni. dr. Steinvrender, k večjemu še zapadni del Češke — Budejovice in Hab — imeli participovati pri koristih od te železnice. Kaj pa druge avstrijske kronovine? O Gališki in Bukovini še govoriti ni. Teb ni upoštevati. Največji del Češke, vsa Morava, Gorenje Avstrijsko, Štajerska, Koroška, Kranjska, to bo kronovine, ki niso intere-sovane pri železnici čez Ture, pač pa pri železnici Čez Karavanke.
TroŠki take Železnice se računajo na 30 do 40 milijonov, a predno bo Avstrija tako svoto in-vegtovala, se bo moralo vender vprašati, ali služi železnica kakim interesom in katerim. Ako pa najde, da bi ne služila večjim in splošnejšim interesom države, si  bo pač premislila, žrtvovati tako svoto.
Tržaška trgovinska zbornica se poteza, kakor smo slišali iz ust Djenega zastopnika, za železnico čez Ture.
Tržaški trgovinski zbornici nečem očitati, da nima za Avstrijo dosti živahnega interesa. Potezanje Trsta za to železnico se mi zdi čudoo, ker bi dobil po drugi železnici jednako ali še večjo množino blaga v Bvoj pristan. S časoma bi se morda očitalo TržaSki trgovinski zbornici, da se ne poteza za avstrijske interese. Pričakovati je, da vlada, kadar jej bo odločiti spor glede progo, ne bo prezrla mnogih nagibov, ki govore iz državnih ozirov za železnico čez Karavanke in zoper železnico čez Ture. Železniški odsek in zbornica sta jej navedla toliko uzro-kov za železnico čez Karavanke, da jih ne bo mogla prezreti. Deželi kranjski in specijeino mojemu volilnemu okraju je mnogo na tem, da se gradi proga Loka-Divača. Zoper to progo se je danes izrekel zastopnik mesta Beljaka. Rekel je, da bi bila izpostavljena povsem neugodnim klimatičnim razmeram. To ni povsem tako. Železnica bi tekla skozi plodo-dovito Poljansko dolino mimo severne strani Nanosa in čez Razdrto in Senožeče v Divačo.
Nadaljevanje čez U'-pelje v Trst je dano samo po sebi.
Naglašati je, da bi ta zveza čez Urpelje ne imela uikakega smotra, če  ne postane popolnitev samostojne zveze.   Dežela  kranjska  in  zlasti moj volilni okraj sta pa na izvršitvi te proge tudi iute-resovana  zaradi prevelikih tarifov južue železnice. ) teh tarifih sem v neki prejšnji debati o trgovinam  ministerstvu obširneje govoril.   Ti tarifi so tki, da je vsled njih nemogoč VBak razvoj trgovine i Kranjskem.   Ta neugodnost se ne da drugače .. lpraviti, kakor da se napravi druga zveza. Nobena druga varijanta — imenovali sta se še dve — bi Kranjske in zlasti nas ne oprostila teh tariiov. Podržavljenje južne železnice se je zopet, kakor se kaže, na nedoločen čas odložilo  in zato mislim, da ima
Kranjska pravico tirjati, da se trpi dlje vsled monopolističnih tarifov južne železnice.
V svesi s tem, saj rečem ie nekoliko besed o neki drugi železnici. Predao pa to storim, saj rečem še sekaj, kar sem bil naprošen povedati.
Pozdraviti je s veseljem, da se js pri avstrijskih državnih železnicah uvedel glede činovnih razmer osobja sov službeni red, da so se glede povišanja c. kr. generalnemu ravnateljstvu podrejenega osobja izdali novi predpisi is se sploh izdala številne naredbe glede zboljšanja materijelnega položaja osobja Pri južni železnici je za nilje uradnike pri prometu, za ekspedijente is voditelje postaj, saj še tako zvesto in dobro služijo, izključeno vsako povišanje. Opravljati jim je sicer tisto službo, kakor pravim uradnikom, plače pa nimajo tiste, niti tiste uniforme, stanovanje pa morajo primeroma trikrat tako drago plačevati. Res je, da trgovinsko mini-sterstvo ta ne more direktno uplivati. Posredovati pa more, da se zboljša materijelni položaj osobja te kategorije pri južni železnici in se tako uredi, kakor je pri državni železnici urejen za to kategorijo.
Vrnem se k predmetu, to je, k železnici, ki je v tesni zvezi s tisto, o kateri sem prej govoril. To je železnica Gorica-AjdovŠčina in nje nadaljevanje do kake postaje južne Železnice, bodi to Po-stojina ali Logatec. Prizadevanja, zvesati po železnici plodovito Vipavsko dolino, obrtno Ajdovščino, s Gorico, trajajo že več let. V Vipavski dolini se razen vina prideluje mnogo sadja, ki zgodaj dozori. Prevažanje z vozovi je podraži in tudi pokasi.
Ta železnica je izredne strategiške važnosti, ker je radijalna železnica. Že R mljani so poznali važnost te proge in so bili napravili cesto skozi Vipavsko dolino. Če se upoštevajo še druge omenjene okolnosti, ni moči tajiti, da bi bila taka železnica velikanske važnosti.
Pred nekaj leti se je pretresala ideja, napraviti za Vipavsko dolino parni tramway. iužendrja Gasser in Luzaatto v Gorici sta prosila dovoljenja za tehnične priprave za ozkotirni psrni tramw*y od Goriškega kolodvora do Ajdovščine. Trgovinsko mi-niBterstvo pa tej prošnji z odločbo z dne 4. novembra 1891 ni ugodilo, pač pa reklo, da bi na eventuvalno novo prošnjo dovolilo tehnične priprave za zgradbo normalnutirne lokalne železnice, katera bi se svoje-čaano dala zvezati s Postojino ali kako drugo postajo na južni Železnici, da bi se dosegla zveza z Gorico, katero je želeti iz javnih ozirov.
Vlada je torej že leta 1891. povedala, da hoče imeti tu norm« Ino tirno železnico, kar je iskreno želeti za Vipavsko dolino in zato, da se doseže zveza z južoo Železnico bodisi v Postojini, bodisi v Logatci.
Vsled tega se je ta železuica tudi trasirala, v miuulem poletji pa se je ogledala proga.
Goriški deželni zbor je za nakup delnic, da se omogoči zgradba te železnice, dovolil 100.000 gl. Povdarjam, da je ta svota še jedenkrat tolikšna, kakor je bila svota, katero je dež. zbor Goriški dovolil za železnico Tržič-Červiujan, ki se ima te dni otvoriti. Gospod grof Alfred C>ronioi je v goriškem deželnem zboru interpeliral radi železnice Gorica -
uteči udarcem.  Dečko pa je škripajo z zobmi hitel za njo in jo srdito tepel.
Potem je odšel počasi, ne da bi se ozrl, dočim je konj ves upehan in se tresoč s starimi svojimi očmi gledal za njim. Svoje Koščene bele glave pa ni nagnil k travi, dokler ni v daljavi izginil modri jopič mladega kmeta.
Ker so bile noči tople, puščali bo Koka, da je nočil na prostem, kraj brezna, tam, za gozdom. Jeil.nl Zidor ga je bodil gledat.
Kadar je prišel, se je zabaval b tem, da je na konja metal kamne. Sedel je deset korakov od njega, na naBip, in ostal tu pol ure in zdaj in zdaj vrgel oster kamen na kljuse. Konj se ni maknil, privezan je bil pred svojim sovražnikom, gledal je nanj in dokler ni ta odšel, ni utrgal travice.
Dečkov duh pa se je vedno bavil z mislijo : Čemu rediti tega konja, ki ničesar ne dela? Zdelo se mu je, da žre ta zanikerna žival hrano drugim, da krade lastnino drugib, lastnino dobrega Buga, da, celo njegovo, Zid6rjevo, ker tudi ta dela.
Potem je dečko od dne do dne zmanjševal okrožje trave, katero je dajal konju s Um, da je prestavljal količ, ua kateri je bila privezana vrv.
Žival je stradala, hujšala, ginevala. Preslaba, da bi mogla pretrgati vrv, stezala je vrat proti veliki, bv« tli travi, ki je rasla tako blizu, katero je dubala ne da bi se je megla dotakniti.
•. a r0*Žed jtUguia o* fsiriS .litusl soofotl-buq
Toda, nekega dne, obšla je Zidčrja posebna misel: kaj storiti, da bi ne bilo več težav s Kokom. Naveličal se je hoditi tako daleč radi tega kljuseta.
Drugi dan je vender prišel, da se veseli svoje osvete. Konj ga je gledal vznemirjen. Ta dan ga ni tepel. Hodil je okolu njega, držeč roke v žepu. Hotel je celo konjevo mesto premeniti, a zabil je količ v isto luknjo, kjer je bil prej, in odšel, vesel svoje misli.
Konj, videvši da odhaja, je zarezgetal, da bi ga priklical; dečko pa je stekel, pustivši konja samega, povsem samega v dolinici, trdo privezanega, ne da bi imel bilko trave.
Sestradan, skušal je doseči mastno travo, katere se je dotikal z nosnicami. Pokleknil je, stezal vrat, stezal velike penaste nozdrve. Vse zaman. Ves dan se je stara žival tako trudila, brezuspešno, strahovito. Moril jo je glad, kateri je hujšalo še to, da je pred njo ležala zelena hrana, povsod, do kamor je videla.
Dečka ni bilo ta dan. Klatil bo je po gozdu in lovil gnezda.
Prišel je drugi dan. Koko je ležal. Zapazivši dečka je vstal, pričakuje, da ga končno pelje na drugo mesto.
Mali kmet se pa polena, ležečega v travi, s katerim je zabijal količ, še dotaknil ni. Približal se t -uhui c ,ns.\msisv vi&i %x>ilSob hHsio-foeiv o) o{ 1 U
Ajdovščina. V tej zbornici je interpeliral ekscelenca grof Fran Coronini, g. poslanec Kušar pa je o tej stvsri razpravljal v železniškem odseku, ali ekscelenca gospod trgovinski minister je na kratko odgovoril, da stvar le ni zrela.
Pripomniti pa moram, da se mi vender zdi, da je vprašanje že precej zrelo, saj je gosp. deželni glsvsr goriški, ekscelenca g. grof Fran Coronini bil prav osupel in je isrssil v posebni interpelaciji svoje začudenje, da ta proga ni uvrščena mej tiste, katerih zgradbo je ssgotoviti I. 1894.
Ni nemogoče, da se je ta primerila pomota; v tem slučaju prosim, da se pomota čim prej popravi. Končuje* priporočam resolucijo g. poslanca dr. Gregorčiča od zadnje sobote, s katero se vlada pozivlje, saj projektovano lokalno železnico Gorica-Ajdovščina in nje nadaljevanje do kake točke južne železnice na Kranjskem tako pospešuje, da se čim prej omogoči zgradba te v gospodarskem in strate-giškem oziru jako važne železnice. (Odobravanje.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 16. junija.
Kral/evoyraskeya šomaštra najnovejši
ukaz.
Prav v trenutku, ko je imela srečna Avstrija precej oster spor s svojimi msdjsrskimi ljubljenci, oglasil se je nje stari prijatelj gospod Oton Bis-marek, jn jej s katedra svojih „Hamburger Nacb-richten" dal lekcijo glede" duha, ki vlada v avstrijski vojski. Koj potem ko bo je bila I. 1879 sklenila alijanca moj Avstrijo ia Nemčijo, začeli so Beroliu-ski vojaški krogi v Bsmarckovih glasilih priporočati naši vladi in to z znano prusko aroganco, naj pred vsem organizuje vojsko svojo tako, da si zagotovi hitro mobilizacijo.  Razkladali so, kako eminentne važnosti za izid vsake vojne je hitra mobilizacija, in dokazovali, da ima Nemčija svojo zmago nad Francijo zahvaliti v prvi vrsti svoji mobilizaciji. Ta je pa bila omogočena s tem, da je imela Nemčija že v mirovnem času svoje vojne sile pametno razpostavljene; da je bil vsak polk nastanjen v svoji domovini tam, kjer se je moštvo rekrutovalo. Na ta način je bilo mogoče, da so se polki hitro kompleto-vali z rezervisti in postavili na bojišče. Zato, svetoval je Bismarck pred štirinajstimi leti, naj tudi Avstrija nastani polke v njih dopolnilnih okrajih, ker sicer zaostane glede mobilizacije za vsemi drugimi državami. Mudjari so bo za ta svet močno potegnili in tudi ros dosegli, da se je opustil dotlej veljavni sistem,  nastanjevati polke čim dlj -i od domovine. Prišel je deloma v veljavo teritorijulai sistem in to leta 1887., zato pa se je začelo pod roko toliko ostrejše germsnizovaoje zlasti pri slovanskih polkih. Sedaj pa se je zopet oglasil  Kraljevogrnški Šoma-šter in kara Avstrijo zategadelj,  ker je uvedla teritorijalni sistem, kateri jej je bil on sam pred 14 leti priporočal. O Si ta Avstriji, da je vojska narodno razcepljena, kar je Nemčiji baje kaj neugodno, in zahteva ali bolje rečeno ukazuje, naj opusti teritorijalni sistem in naj še intenzivneje širi nemščino nego doslej. Teden dnij je trajalo, predno bo Dunajski ofici-jozi odgovorili. Rekli so, da je vojska jedina in složna, da se v njej z vsemi sredstvi goji nemščina, drugega pa niso vedeli nič ugovarjati, menda
BsV Dalje v prilogi. ""^B
je konju, mu vtaknil v nos nekega mrčesa in žvižgajo odšel.
Konj je stal in gledal za njim, dokler ga je še videti mogel; potem, dobro vedoč, da je zaman vse prizadevanje, doseči travo, legel je novic in zaprl oči.
Drugi dan Zidorja ni bilo k njemu.
Ko pa je dan pozneje prišel in se približal ležečemu Koku, je zapazil, da je mrtev.
Vstavil se je pred njim in ga gledal, zadovoljen b svojim delom in zajedno osupel, da je že vBega konec. Sunil ga je z nogo, dvignil jedno nogo in jo izpustil, sedel na truplo in ostal tu, gledaje kakor zamaknen v travo in ne misleč na nič.
Vrnivši se na pristavo ni povedal, kaj ee je zgodilo, ker se je hotel še klatiti do ure, o kateri je navadno šel h konju.
Sel je tja drugi dan. Ko se je približal, vzleteli so vrani. Po truplu in okolu njega pa je mrgolelo mub.
Vrnivši se, povedal je dečko, da je konj poginil. Nihče se ni začudil, saj je bila žival stara. Gospodar je rekel dvema hlapcema:
Vzemi tu lopate in napravita jamo tam, kjer leži.
Hlapca sta pokopala konja na mestu, kjer je poginil gladu.
In tam je vzrasla gosta, zelena, močna trava, kateri jo dajalo redilne snovi pokopano truplo. . j -u*9a ,iibv tniud uou ;«niaa» al sn*i<n oidob »iid
ii ozirov na Madjare, pač pa je prav verjetno, da obvelja, kar je ukazal Kraljevograški Somašter. Civilni zakon na Ogerskem. Konferenca magnetov in vlade zaradi civilnega zakona ni imela uspeha. Nasprotniki civilnega zakona so stavili že naznanjene zahteve, katere pa je vlada odklonila, češ, da bi se ž njimi krSil princip, na katerem je predloga zasnovana. Konferenca se ima danes nadaljevati. Liberalni listi bb spodtikajo ob tem, da je vlada začela sploh kaka pogajanja in prikrivajo le iz težka svojo nezadovoljnost.
V na nje države.
Iz srečne Srbije. Na mesto pravice in zakonov so stopili sedaj kraljevi ukazi. Krali Sašo, kakor imenujejo npolnoletnega" Aleksandra, izdal je ukaz, s katerim so se „na podlagi oktrovaoe ustave" razveljavili vsi Šolski in cerkveni zakoni. Razdražen je narod, razdražena je duhovšč:na, razkralj Milan pa se za vse to ne meni, kakor da mu je za vsak slučaj zagotovljena zunanja pomoč.
Italijanska kriza.
Kriza je postala kronična. Grispi je zbornici predstavil ministarstvo, predložil načrt, kako plemeniti finančne predloge in napovedal, da misli na jesen sestaviti komisijo, kateri bo določiti, kako se more pri vojski ksj prihraniti. Opozicija je grajala vlado in zahtevala, naj zbornico razpusti. V torek se začne debata o finančnih predlogah.
Maroške hotnatije.
Maroška oblastva kakor tudi diplomatičoi zastopniki inozemskih držav so priznali Abdel-Aziza maroškim sultanom. Ugovarjal je samo italijanski poslanik. Včeraj se je sultan kot tak proklamiral v glavni mošeji. Zgodilo se je tu na upliv evrop • skih velesil, ki hočejo preprečiti notranje- in zu-nanjepolitiške komplikacije. Brat novega sultana je zoper proklamacijo protestoval in zbira v južnih, njemu privrženih krajih vojsko, da si pribori dozdevne svoje pravice.
Dopisi.
Iz Trsta, 11. junija. [Izv. dop.] Naš slavni mestni magistrat se posebno odlikuje po avoji nestrpnosti napram drugim narodnostim in osobito nasproti nam Slovencem. V tej svoji zagrizenosti Tržaški Lahi celo nadkriljujejo Nemce, kojih požrež-nost v narodnem obziru je svetovnozuana. Glavni smoter Tržaških Lahov je vsekakor polaščevanje slov. okolice, katera je žalibog še zmirom združena s Tržaško okolico. Okolica je povsem slovenska in ta živelj zatreti — to je zakletev Tržaških Italijanov, bodisi iprogreBsistov" ali konservativcev. Začeli so z odpravo vsega tega, kar je v okolici nekako uži -galo narodno zavest: odpravili bo (vsaj krivda je njib, da je bil odpravljen) takozvani okoličunski batalijou — pravo narodno stražo v narodni obleki; sa njo so izginili samostojni po občinarjih voljeni župani, katerih ime je Lahone že v oči zbadalo, nadomeščeni so bili po magiBtratnih beričih, takozvanih »capovilla"; končno so posegli še po slovenskih ljudskih šolah po okolici, katere so bile iz začetka dobre in koristne. Napadli so pred vsem učitelje, misleč, da so ti trpini največ krivi na tem, da šole ugajajo ljudstvu in razmeram ter nastavili polagoma osobito po spodnji okolici učne moči slovenske narodnosti sicer, a svoje strastne privržence. S pomočjo teh močij so nekako umetno napravili goden položaj za povsem laške Šole, katere bo polagoma leto za letom odpirali v okolici. Danes je spoduji del okolice že ves posejan z laškimi para-lelkami, oziroma samostojnimi ljudskimi šolami. Te šole so začetkom puščali v rokah učiteljem svoje barve, a Slovencem; danes so pa vanje naselili učne moči, ki ne umejo besedice slovenščine, pri vsem tem pa podučujejo v povsem slovenskih krajih slovensko decol Vlada je na vse to hudobno početje molčala ter vse dopuščala — saj si pa ni bilo upati druzega od pokojnega Depretisa in malo manj od sedanjega namestnika 1 Nezadovoljni 8 svojimi uspehi hoteli so svoje delovanje razširiti tudi na zgornjo okolico in kot prvo točko svojih pohlepnih pogledov so si izbrali slovensko vas Sv. Križ. Tu so tudi namenili ustanoviti poleg slovenskih tudi italijanske vzporednice na tamošnji občinski šoli s pretvezo, da v Križu biva več italijanskih starišev. K sreči niee mogli te misli oživotvoriti, ker je vlada (pod uplivom odličnega slovenskega zastopnika) iste zabranila. Ne da bi jih to potrlo, osokolilo jih je še ter skušali so svoj namen doseči po stranskih potih. Za razpušceno »Pro pat rio" ustanovili so »Lego", katera jim je pomagala iz zadrege Ia pod krinko zadnje osnovali so v Sv. Križu nedavno povsem laško privatno šolo. Bilo je upati, da se vlada zoperstavi tudi temu drsnemu koraku,
a zaman: navzlic državnim zakonom, ki jamčijo mej-sebojno spoštovanje narodnih posesti j — nedavno se je ta italijanska šola za slovenske otroke in ns Slovenskih tleh odprla ter se od strani magistratnih privržencev na vse kriplje deluje, da se vanjo vpiše čim več Blovensklh otrok. Število teb je neki že preko 50 in se še danes vsbijo novi z različnimi obeti. Mnogo jih je prestopilo v novo šolo tudi iz občinske ljudske šole, kar je pa zapazil okrajni šolski nadzornik ter o tem nameatništvu uradno poročal. Videč, da je to prestopanje iz jedne ob činske veljavne slovenske sole v drugo italijansko privatno tekom leta v protivju z državnimi šolskimi zakoni, ukazalo je namestništvo magistratu, da to nedostatnost v treh dneh odpravi s pretnjo, da bb sicer dotična šola zaprć. Ta namestniški odlok je bil obravnavan v predzadnji seji občinskega sveta ter dal dosti povoda italijanski večini, da je še je-denkrat pokazala svojo nestrpnost proti tržaškim Slovencem. Zanikala se je veljavnost tega odloka in sklenilo nastopiti prizivno pot. Radovedni smo, kako bo ta zadeva reši. Mej tem časom je pa la-honska šola v slovenskem Sv. Križu še vedno odprta ter pridno poitalijančuje slovensko deco. Pre-mišljujočemu človeku zdi se vse to nekaka impro-vizovana komedija, čije posledica bode, da italijanska šola v Sv. Križu ostane ter se v teku časa ustanovi kakšna še v drugih »nevarnih* krajih zgornje okolice. Italijanizovanje očividno napreduje — pred očmi in b privoljenjem vlade, katera dopušča, da si jej kvari in odtujuje njej najzvestejši živelj ob Adriji — Slovenci!
V nedeljo predpoludne vršil bo je v dvorani Mnllvjevi letni občni zbor političnega društva »Edinost1. Udeležba tega zborovanja nam priča o simpatijah, katere goji zmirom več ljudstvo proti temu društvu ter o zavednosti Tržaških Slovencev. Udeležilo se je namreč zborovanja nepričakovano dosti občinstva iz okolice in iz mesta in celo iz napredne Istre — zgolj zavedni možaki, katerim gori srce rodoljubja. Prisostvovala sta tudi drž. posl. gg. Na-bergoj in Spinčič in dež. posl. Gorup in Vatovec iz trž. okolice. Predsedoval je g. Mand t, vlado je zastopal red. komisar g. dr. Mahkovec V krepkih besedah pozdravil je g. predsednik zbrane volilce, veseleč se na mnogobrojni udeležbi; pojasnil je delovanje odstopajočega odbora v minolem letu, kateri si je prizadeval svojo nalogo popolnoma dovršiti; kar ni mogel on rešiti, reši prihodnji odbor. Po-Bebno se je odbor bavil z vprašanjem slovenskih ljudskih šol v Trstu ter opisal usodo 4 slovanskih prošenj za to šolo in postopanje magistrata v tem pogledu; naglašal zasluge občinskega svetovalca g. dr. Sancina, ki se je v občinskem svetu za to šolo prav neustrašeno boril. Zbor je izrekel vrlemu za stopniku svoje toplo priznanje. Dosegel je odbor deloma minulo leto svoj namen, spremenivši svoje glasilo „Elinost" tako, da sedaj izhaja po šestkrat na teden ter imajo sedsj Tržaški Slovenci svoj dnevnik, kar je b.la žarka želja vseh. Žilibog, da se mora list boriti ša vedno za svoj obstanek, ker nima zadostoe gmotne pomoči, radi česar bi morali rodoljubi ta list čvrstejše podpirati. Omenja na to uspešno delovanje narodne manjšine v deželnem zboru isterskem ; dosegli so namreč nekak negativen uspeh kajti s svojimi piumenimi resolucijami, interpelacijami itd., katere so morale priti do obravnavanja treščili so mej laško večino kost nesloge ter pro-vzročili odstop treh poslancev in daljno kavsanje in klanje po listih in zborih. Odbor je tudi prošlo leto pripomogel, da se je v Trstu osnovala »kmetijska družba", katera obeča našemu ljudstvu mnogo koristi. Pravila ho jej že potrjena ter bodo prihodnjo nedeljo prvi njen občni zbor. Gospod inženir Ž v c je grajal odbor za to, ker ni objavljal sklepe svojih sej ter o priliki, ko jo posebna komisija zasliševala slovenske stariše radi njih podpisov na prošniah za slovensko šolo, ni zadoBti poučil ljudstva, kako se ima vesti pred komisijo. Zadnja je opravljala svoj posel samo v laščini ter se je dotični odposlanik mestnega magistrata nasproti zaslišsncem tako brezobzirno postavljal, kakor bi ti bili kakšni hudodelci. Narisal je slučaj, ki je njega doletel ter bo bode moral — vsled tega, ker je pred komisijo pokazal svojo slovansko odločnost ter prisiljen opravičeno pograjal dotičnega magistratnega služabnika, da ne ve vršiti svojega posla — zagovarjati še pred sod-uijo. Po kratkih pojasnilih g. predsednika, kako je tudi v tem pogledu odbor storil svojo dolžnost, je tajnik g. Cotć obširno in temeljito sestavljeno poročal. Govorila sta tudi gg. poslanca Naberguj in
Spinčič. Ta govora priobči .Edinost" po stenogra-fičnem zapisovanju, radi česar se ne bodemo tu po-bližnje ž njimi bavili, ker se bo „Slov. Narod" gotovo nanje oziral. Ker se je razprava posebno razširila — zborovanje je trajalo cele tri ure — morale so se razne resolucije in predlogi prenesti na drugi dan ter se v ta namen sklicati izvenredai občni zbor.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Poslanec gosp. dr. A. Gregorčič, kateremu se zdravje vidno vrača, OBtane zdaj nekaj časa v Gorici. — Predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu g Elmund Peck je dobil naslov tajnega svetnika.
— (Občni zbor „Dramatičnoga društva") ne bo v soboto 23. t. m , ampak v petek 2 2. t. m., kar je odbor zaradi tega prenaredil, ker bi v soboto utegnilo biti mnogo članov zadržanih zarad kresovega večera.
—(Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice") Jutri v nedeljo dne 17. junija, napravi pevski zbor „Glasbene Matice" ob ugodnem vremenu mali poj) o 1 u da n h k i izlet v Kleče k „Unsku", kjer bodo na krasnem vrtu prosta zabava. Prijatelji pevekega zbora dobro došli! Zbirališče na Dunajski cesti pri mitnici, odhod ob dveh ali peA ali s Kamniško železo co do postajice »Tavčarjev dvor".
— (Slovenskega planinskega društva izlet v Podnart in k slapu Nomilj-šč i če) utegne privabiti jutri mnogo udeležotkov. Odhod iz Ljubljane je ob 11. uri 50 minut z goreuj-skim vlakom. V škofji Loki se pridruži tamošnja čitalnica, v Kranj i pa bralno društvo. Iz Podnarta, kjer je pol ure odmora, odrinejo izletniki ob 1 .,'2 uri k slapu, do katerega je a/i ure hoda. Samo 10 minut od slapa so U rnsko toplice, katere si tudi ogledajo izletniki. Pri slapu re bode točilo pivo. Po povratku bode ob 4. uri na vrtu restavracije g. J. Pogačnika v Poduartu vrtna veselica 8 petjem in prosta zabava 8 plesom. Iz Podnarta odhod z večernim vlakom ob 8. uri. Izlet bo vrsi le pri lepem vremenu.
— (Za „Narodni Dom") v Ljubljani po-Blal je uredništvu našega lista: Ljubljanski .Sokol" 9 kron, kot skupilo za prodane zastav;ce prilikom izleta v Novo mesto. Živio!
— (Društvu »Slavec") pristopil je kot ustanovni član gosp. Ivan Perdan, predsednik trgovske  in obrtne zbornice, trgovec in posestnik.
— (Konfiskacija.) Zadnjo številko „Naša Sloge" je zaplenilo državno pravdništvo v Trstu zarad dveh člankov o volitvah v Pazinu. Uredništvo je priredilo drugo izdanje.
— (Okrajni glavar KočevBki dr. pl. Thomann in otvoritev Ribniškega vodovoda.) V dopisu iz Ribnice o otvoritvi vodovoda se je z nekeliko p krimi besedami omenilo, da se dotične slavnoati ni udeležil g. dr. pl. Thomann. Z ozirom na ta dopis nam javlja Ribniški župan g. J. Klun, da je bil dne 1. junija šel osebno vabit g. glavarja na slavnoBt, a ker ga ni bilo doma, sporočil je vabilo tajniku, ki mu jo tudi koj povedal, da ima g. glavar na dan slavnosti komisijo ob hrvatski meji. G. glavar je tudi g. Županu s posebnim pitmom naznanil, da se Blavnosti ne more udeležiti, ker je uradno zadržan, in končal svoje pismo z besedami: »Porabim to priliko, da Vi.m na tem, za zdravstveni in gmotni razvoj lepega in priljubljenega trga Ribniškega prevažnem in tako vrlo izvršenem podjetji, za katero gro vsa zasluga Vaši neumorni delavnost', iz vsega srca čestitam". — Dokazano je torej, da g. glavar ni uamenoma izostal od otvoritvene slavnosti.
— (Ljubi svojega bližnjika kakor Bamega sebe,) tako nekako si je m stil neki bivši uradnik Ljubljanskega magistrata in zasnoval v krogu svojih prijateljev društvo za napravo zdravilišča po Kneippovi metodi v Št. Vidu. Mož ima za Kneippa posebno eimjiatijo, ue toliko zaradi metode zdravljenja, kakor zaradi pomembnega imena bavarskega župnika. Deželna vluda pa v svoji kratkovid-notti ni potrdila društvenih pravil, češ, da niso sestavljena pravilno in da zlasti ni z njih razvidno, kateri način Kneippovanja — ali z vodo ali z vinom — bi imelo društvo prav za prav pospeševati.
— ( „Narod n i dom".) Ožji odsek za zgradbo »Narodnega doma" v Ljubljani vzprejel je v predvčerajšnji svoji seji razna določila, ki se tičejo po-
drobne izpeljave notranjih prostorov ter mej drugim odredil, da se nekateri stebri, ki bodu nosili veliko težo, zidajo iz stisnjene opeke. Tudi je odsek naročil vrhovnemu Btavbinskemu vodji prof. Wagnerju, naj izdela alternativni načrt, po katerem bi odpadli masivni stebri, ki ločijo vstopne prostore od velikih dvoran. Polaganje spodnjih tal je odbor oddal tvrdki Kotnik na Vrhniki, ki bode tudi — kakor znano — dala vsled oporoke rajnkega lastnika vse parket* zastonj. Dtdo pri gradbi se sedaj prav hitro vrši, ker so najtežavnejša dela, namreč fundiranje in obu-kanje suterena, dovršena; zid je po vsej zgradbi že do podzidčeve višine dodelan, na južni strani dosegla pa se je že višina tal v parterji. Do podzidčeve Visine1 je ves zid delan s cementnim mortom in Še le od tu uaprej začelo se je zidati z navadnim apaenim mortom. Prihodnji teden pride vrhovni Btuvbtnski vodja arhitekt Wagner iz Gradca v Ljubljano, da se prepriča o izvršitvi in napredku dela ter dogovorno z odborom ukrene potrebno za nadaljnjo gradbo. 0>ji odsek ima vaak teden na stavbi i sejo, nadzira gradnjo ter pazi na to, da bode stavba kolikor mogoče solidno izvršena.
— („Slavčeva" desetletnica.) Pomenljiva je v življenji narodnih društev desetletna doba obstauka, kajti z uspešno završeuo desetletnico pokaže se čvrstost in moč za nadaljnje delovanje. Začetna doba je  srečno premagana in  s podvojeno silo stopa društvo v upapolno bodočnost.    Prav je torej, če slavijo naša društva desetletnice,  da se pokaže ali ima društvo pogojev za nadaljnje delovanje ali ne. Pri našem „Slavcu" moramo reći, da je zmagonosno prikorakal do svojih desetih let in nam je delovanje njegovo porok, da se bode i nadaljo krepko in srečno razvijal, da bo zavetišče slovenski pesmi. Veseli nas, da je prav delavsko pevsko dru štvo popelo se do stopinje,  kakoršno moremo osobito v zadnjem času pri „Slavcu" konstatovati. Z veseljem torej pozdravljamo njegovo desetletnico in mu želimo izvrstnega  uspeha!    Pokroviteljica lepi narodni slavnosti bode odlična rodoljubkinja gospa Franja  dr. Tavčarjeva.   Kakor smo izvedeli, dela pomnoženi slavnostni odbor velike priprave za dostojno izvršitev slavlja. Posamezne vsporedne točke nam še niso znane, določeno pa je to-le: Dne 7. julija je slavnostni  koncert v gledišči, dne b julija po  zahvalni  sv.   maši   bodo slavnostni   obhod po mestu, slavnostno zborovanje   in ljudska veselica. Posebno  nam je omeniti, da  pride pri zborovanji na   razgovor   vprašanje   o    „ vseslovenski pevski zvezi". To točko je „ Slavec" koj 8 početka postavil na zLorovalni vzpored in se bode torej na tem zborovanji rečena „pevska zveza" prvič javno in skupno obravnavala po stavljenih predlogih. Ako se posreči to vprašanje ugodno rešiti, potem bode storjen velik korak na našem glasbenem polji.    Predloge je naznaniti prej odboru. Omeniti nam je tudi, da si je društvo „Slavec" povodom lOletniceomisliloprikladne čepice (kroj črnogorski z všito zlato liro), za svoje izvršujoče člane-pevce, katerih šteje sedaj rednih 70. »Slavec" je razposlal na vsa slovenska in hrvatska društva pismena povabila k tej slavnosti in so se dosedaj odzvala in korporativno udeležbo obljubila sledeča društva: „Ljubljanski Sokol", „Sloboda" iz Zagreba,   „Sloga"  iz Siska,   „Bralno društvo" iz Kranja,   „ Bralno društvo"  iz Železnikov,  „Pevsko društvo  Nabrežina" in   zbor HGlasbene Matice" v Ljubljani. Po deputacijah obljubila so udeležbo sledeča društva:  „Narodni zemaljski glasbeni zavod" iz Zagreba, ..Slovensko  pevsko društvo"  iz Ptuja, .Lira"  iz  Kamnika,   „Dolenjsko  pevsko društvo", »Litijsko pevsko društvo" in  n Čitalnica"  iz Šiške
— Razvidno je iz tega, da bodu „Slavčeva" desetletnica združevala ne le slovenske pevce, nego da bodo Zastopani ondi tudi slavci iz bratske HrvatBke, kar bode slavlju podalo posebno imenitno lice. Želeti je, da se razuu naštetih društev Se vsa druga domača društva udeležijo pevskega sestanka dne 7. in 8. julija, to pa  tem  bolj, ker je zborovanje o „slov.
tako potrebna in imenitna da zasluži občeslovenskega n. pevska društva, katera se pevskega sestanka povodom „Slavčeve desetletnice, pa še niso naznanila svoje udeležbe   društvenemu  odboru, prosijo se torej uljudno, da blagovolijo to takoj storiti, da se jim na željo dopošljejo potrebne note za skupna zbora.
— S pesmijo budili so naši očetje slovenski narod, V pesmi pa združeni stojmo in vztrajajmo i v bodoče na braniku narodnosti slovenske po geslu]: „S pesmijo k srcu — s srcem k vlasti!"
pevski zvezi" gotovo točka vsega vzporeda, zanimanja. — Ona p. nemeravajo udeležiti
— (Spomenik pri Gustoszi.) Dne 24. t. m. se bode odkril na zgodovinskem holmu pri Custoszi spomenik princu Amadeu in ob jednem se odkrijeta tudi dve veliki plošči s imeni avstrijskih častnikov, ki so padli v bitkah 1. 1848. i a 1866. Domači naš polk štev. 17 je izgubil pri Custozzi več častnikov, katerih imena so na ploščah. Slavnosti se udeleži bržkone odposlanstvo avstrijske vojske.
— (Vojaški mirozov) je bil včeraj zvečer in je godba svirala pred stanovanji gene-ralmajorja viteza Fucbsa in deželnega predsednika barona Heina. Pri ugodnem vremenu bode odslej v poletnem času vsak petek vojaški mirozov z godbo.
— (Gasilno društvo v Spodnji Šiški) priredi dne 1. julija na Koslerjevem vrtu veselico. Kegljanje na dobitke na Koslerjevem vrtu se je začelo že včeraj, dne 16. t. m., in se nadaljuje vsak dan od 6. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih od 10 ure zjutraj začenši. Kegljanje se zaključi dne 1. julija ub 9. uri zvečer.
— (Promet na dolenjakih Železnicah.) Podatki oosobuem in tovornem prometu na teh železnicah kažejo po otvoritvi novomeške proge cem vedno boljše uspehe in večji naraščaj. — Na kočevski progi pomnožil se je tovorni promet v zadnjem času v izvažanji lesa, oni na progi Novo mesto-Straža pa obsega dovoz kurila in p a r k 1 j a t e živine. Rijavega premoga pripelje se iz Kočevja slehern dan od 30 do 40 vagonov. Ker je vozni tarif sedaj znatno znižan, je tovornemu prometu odprt razvitek v vsakem oziru in se bode izvestno od dne do dne vedno bolj množil.
— (V Za gor j i na Pivki) so se 10. t. m. poleg ograje vaške luže štiri deklice igrale; jedna se ponesreči ter pade v največjo globočino omenjene luže. G. Fran Fatur, podžupan v Zagorji, skoči za deklico ter jo, stavljajoč svoje življenje v nevarnost, reši gotove smrti.
— (Novo društvo.) V Mariboru b* je osnovalo .Delavsko bralno in pevsko društvo". Ustanovno Blavnost bode imelo dne 1. julija. Novo društvo je bilo res potrebno v Mariboru, da spoji mnoge narodne elemente iz delavskih krogov. Zatorej mu želimo najbolji uspeh in izrekamo nado, da se bode prav krepko razvijalo.
— (Krajevne železnice na Spodnjem Štajerskem.) Ker je državni zbor vzprejel nasvete trgovinskega ministra grofa Wurmbranda, da se dovoli državna podpura za zgradbo krajevnih železnic, se utegnejo kmalu graditi progi Velenje-Spodnji Dravograd in Grobelno-Slatiua. Prvi progi bi se utegnila pozneje pr,družiti proga Velenje-Motnik oziroma Kamnik, ki bi vezala že obstoječe proge južue in državne železnice.
— (Razširjenje Šol.) Ljudska šola pri Sv. Andražu v Slov. Goricah se razširi v trirazred-mco, trirazreduica v Rušah pa na štiri razrede.
— (Okrajni zastop Sevniški) je tudi letos kupil več brizgalk za škropljenje trt zoper strupeno roso ter jih brezplačno prepustil občinam.
— (Goriška čitalnica) prireja skoro vsako nedeljo male izlete za svoje člane in druge rodoljube v bližnjo okolico. Taki izleti so jako koristni za narodno prubujevaoje ljudstva ter krepijo narodni ponos ljudstva. Dobro bi bilo, če bi se taki izleti prirejali tudi drugod.
— (Stekli psi) so se klatili zadnje dni po tolminskem okraji. Okrajno glavarstvo je odredilo vse potrebno, da se preprečijo daljne nesreče.
— (Lahonska surovost.)  Kako zoperna je   nekaterim   pristašem   iredentovske   stranke v Trstu slovenska govorica, je znano.   Te dni zopet je pokazal neki slučaj, s kakimi sredstvi bi ti fa natiki radi oplašili slovensko mladino, da bi ne govorila svojega jezika. Ko sta se vračala dva učenca V. razreda Bloveuske šole pri sv. Jakobu mirno domov in se razgovarjala slovenski,  polil  ju je nekdo v ulici Scalinsta z apnom. Pogumna dečka pa sta stvar takoj naznanila pri policijskem nadzorniku pri sv. Jakobu in redar, ki je šel z dečkoma v hišo, je res zasledil olikano gospodo, ter jo dal na za pisnik. Čas bi bil, da se takim nesramnostim pride v okom. Dečkoma je bila vsa obleka pokvarjena, ker si nista mogla takoj pomagati.
— (Toča v Istri.)   Dne* 14. junija se je usula strašna toča od morja, počenši od Fasane Peroja, proti Vodnjanu in Galezanu in prouzročila ne samo v vinogradih in na oljkah (olivah), ampak
sploh na vseh poljskih pridelkih velikansko škodo. Samo v mesta Vodnjanu (Dignano) se ceni škoda na 250 tisoč goldinarjev. — Ledena zrna v velikosti golobjih jajc so ležala mestoma 10 do 25 cm visoko. — Ker je na PasinšČini in v Buzetu in sedaj na VodnjanšČini potolklo, se bode istrsko vino na esen podražilo.
Slovenol ln Slovenke 1 ne zabite družbe      Cirila in Metoda I
Razne vesti.
* (Ruska gledališča.) V minuli gledališki sezoni se je igralo na Ruskem v 127 gledališčih. Opero je imelo 6 gledališč, opereto 24, v ostalih 97 pa se je gojila drama, komedija m vaudeville. Stalne ravnatelje je imelo 44 gledaltAČ, 83 družb pa je igralo na Bkupno delitev dohodkov. Oiobja pri vseh gledališčih je bilo 6500 Povprečni dohodek za sezono znaša za jedno gledališče 25000 rabljev.
* (Proti gospćCrispijevi) Nemški listi poročajo, da so nekateri mladeniči insultirali v Neapolp soprogo ministerakega predsednika Cnspija ter metali kamenje za njo. Mej redarji in napadalci se je vnel boj in se je streljalo z revolverjev. Policija ni mogla ničesar proti množici, ki je narasla na dvetisoč glav. Dve kompaniji vojakov sta prišli redarjem na pomoč, ki so odvedli 14 oseb v zapor.
* (Tatvine na italijanskih železnicah) oho nič novega. Kovčegi kaj radi obleže na kaki postaji in ko jih dobo potovala zopet v roke, mnogokrat manjkajo dragocenosti, ne da bi se na kovčegu poznalo, da je bil odprt. Železniška uprava ne prevzema odgovornosti za take tatvine in svari celo sama, nuj bo dragocenosti ne devljejo v take kovč- ge, nego naj jib potniki imajo raje saboj v priročui prtljagi, katero vzemo v vozove.
* (Tega ne poje nobena.) Spinelli, slavni italijanski skladatelj, je ponudil necega dne založniku Pigna v Milanu pesem za sopran. P gna, preoravši prve vrstice, mu reče: Prijatelj, to ni zame, niti jedna dama na svetu ne bode pela tega. S temi besedami je vrnil skladbo presenečenemu skladatelju. Pesem se je začela s besedami: aKo sem še mlada, lepa bila . . . ."
* (Nevesta vhlača h. ) V Novi Se-landiji je ženska emancipacija že prišla do vrhunca Poroke, pri kateri so bile nevesta in vse družice v hlačah, pa vender tudi tam de ni bilo. Zdaj pa se je vršila tudi taka poroka v Christchurchu. Toilete so baje naredile furore. Nevesta imela je hlače iz modre svile, dolg bel telovnik in suknjo iz jedna-cega blaga kot hlače, poleg tega venec in zavoj. Drugi kostum je bil iz rumenega atlasa, tretji iz zlatorujavega kašmirja. Ženin je bil knjižničar kolegija v Christchurchu, nevesta pa učiteljica. Vsi ude-ležniki poroke so člani za reformo oblek. Po poroki je odšla vsa družba za osem dnij na deželo.
23xz©3 3LT7"3s:e-
Dunaj 16. junija. V političnih krogih se govori, da so avdijence kneza Wiiidisch-graetza, ministra Bacquehema in grofa Hohen-warta pri cesarju v zvezi z nasprotstvi, ki so nastala v ministerskem svetu zaradi pravosodnega ministra grofa Schunborna in pa zaradi češkega namestnika grofa Thuna, ki je bil zahteval, naj se Praski obč. svet razpusti, kar pa je ministerski svet odklonil.
Dunaj 16. junija. Vojni zapovednik v Josefovu na Češkem, princ Croy, je umirovljen. Na njegovo mesto pride najbrž podmaršal baron Albori.
Budimpešta 16. junija. Poslanska zbornica je po daljši ostri debati vzprejela valutne predloge nespremenjene.
Budimpešta 16. junija. Danes se magnatje zopet posvetujejo z vlado radi civilnega zakona. Ker zahtevajo konservativni magnatje principijelnih koncesij in navzlic vsemu prigovarjanju s strani vlade nečejo odnehati, se splošno sodi, da se pogajanja razbij ej o.
Beligrad 16. junija. Odbor radikalne stranke je sklican za četrtek na sejo, na katero pride tudi Nikola Pasić. Liberalna stranka se je razdvojila. Ribarac b svojimi pristaši podpira vlado, Avakumović pa se pripravlja za opozicijo proti njej.
Rim 16. junija. Finančni odsek poslanske zbornice sklepal bode v ponedeljek o novih Crispijevih finančnih predlogah. Sodba o predlogah ni ugodna, vsled česar je tudi politična situvacija tako negotova, kakor je bila pred ministersko krizo.
;v ■ J*
Hrvatska Lira.
Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, ▼ narodnem duhu zložil F. S. Vilhar.
Opozorujemo slovensko občinstvo na to moj* stersko delo našega narodnega skladatelja, ki bode VBScega pravega rodoljuba očaralo.
Vsa kritika je navdušena in je prof. Kuhač nazvftl Vilharja naslednikom LiBinskega. Cena knjigi je 1 gld. 80 kr., s pošto 1 gld. 85 kr.
(666-2) J. Giontinijeva knjigarna.
• ca — o
Najiskrenejo zahvalo izreka podpisani odbor vsem, ki so na ta aH na oni način pripomogli do lepega vspeha veselice za „Narodni dom", vriivie se dne 1 0. j u n i ) a t. i. na Koslerjevem vrtu.
Vzlaati ne zabvnljuje odbor čestitim darovalcem dobitkov za bazar, gospodičnama Jeliki Drenikovi in Zorki Kersnikovi za marljivo sodelovanje pri veselici, dalje gospodom bratom Koslerjem za izdaten donesek v prid veselici, gg. Bittnerju in K o -v a čiču za prireditev balonov, slavnim pevskim drufitvom „Lira* iz Kamnika, „Lj ubijan a" in „Slave c" ter zaslužnim pevovodjem teh druStev gg. S tele tu, Čepu d ru in Stegnarjuza prijazno odlično Sodelovanje in slavnomu telovadnemu druAtvu „Lj ubljanski Sokol" za korporativno udeležbo. Izrečena bodi zahvala slavnemu prostovolfnemu gasilnemu društvu v Spod. Siiki za rediteljBtvo. Pohvalno omenjena bodi konečno godba slavnega pešpolkaat. 27, ki je v to.iko zadovoljnost in splofino priznanje vršila svojo nalogo.
V Spodnji Šiški, dne 14. junija 1894.
Odbor čitalnice.
RADENSKI
natron-litijonov vrelec
(r azp ošilj alnlca slatine in kopališče)
preskuSen proti m«»InUnl kini I u I (protin, prod in pesek), boleznim želode**, tical-ieg* Žleba (obititi, mehur), kroničnemu kataru dihal.
Poskusi dr. Garrod-a, Bins-waTiger-ja, Cantiui-ja, Ure-ja dokiistujejo, da ima ogljenokisli litijuu v posebno veliki meri lastnost raztvarjauja pri sealničnokislem ukladanji, in le tako si je meči tolmačiti izvrstne uspehe Kadeti b ko kislo vode.
9faiI>ol|ftM oaveftujoea plfaea, bogat, naraven mou8seux, pri epidemijah, kakor kolera, vročinska bolezen. Influenca, kot dleteSiena pijača.
Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu
zdravilišča v kopališču Radenskem, Štajersko. Zaloga \ Ei|iiI»I|miiI pri J. IJiiliiger-)u in Vlili. Kastiier-Ju. (397—7)
I m£ 5
:2 o i- i:
m *■ S --s o > .5 m >
5.sf J
7Z   <D  o •
3«r S
•• := 5 -o) > j*
**> J° T! 8 ►Jp l— a- —
B f ™ 1"
„LJUBLJANSKI ZVON"
»tojl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 3 gld. 30 kr.; za ćetrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
15. juniju.
Pri Nionu: Fleischmann llordetschlager, Wagner, Fiesler, Polak, Streit z Dunaja. — Orenstoin, Prister, Truoenreich, Amio iz Zagreba. — Rtlhrtl iz Prage. — Vrrli iz Cerknice.
Pri Mallelt Pokorny, Jančar, Neuberg z Dunaja. — NeumUnz iz Lvova. — "VVallner iz Gradca. — Kroschl iz Celja.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
7. zjutraj
2. popol. 9. zvečer
733 0,
7330
735-2
Temperatura
10 0° C 20-4eC 13-2» C
Vetrovi
si. sev. si. j/.h. brezv.
Nebo
Mo-krina v mm.
d. Jas. d. jas. jasno
0001
Srednja temperatura 14*5°, za 3-8° pod normalom.
IDianaJslcsL borza
dne* 16 junija 1.1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 25 kr.
Skupni državni dolg v srebrn   .... 98 „
Avstrijska zlata renta....... 120 „
Avstrijska kronska renta 4°/,..... 97 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 120 a
Ogeroka kronska renta 4°/0..... 95 „
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 997 „
Kreditne delnice......... 8S3 ,
London viata........... 125 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   . 61 ,
20 mark............ 12 ,
20 frankov........... 9 ,
Italijanski bankovoi........ 44 „
C kr. cekini .   . ........ 5 _
25 20 85 95 65 10
75
20
32'/,
26
96
85
91
Dne* 15. junija t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 197 „
Dunava reg. srečke 6°/0 po 100 gld.   .   . 126 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/o zlati zaat. listi    . 124 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 196 ,
Ljubljanske srečke........ 24 ,
Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 ,
Akcije anglo-av&tr. banke po 200 gld..   . 152 ,
Tramway drufit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 299 „
Papirnati rubelj......... 1 _
kr.
75 25 25 30 25 75 60 34
Najboljša pitna voda
kadar  preti   nevarnost epidemije,
je v taki ti shičajih čeato skuSena, od medicinskih avtoritet vedno priporučevana
O LAVNOtjlLA DllTii
V11BBL\
V njej se ne nahajajo nikake orgaiično substance ter je zlasti v krajih, kjer je Btu-denčna ali vodovodna voda dvomljive ka-X.      kovosti, oajprikladnejSa pijača (51-2)
Dve meblovani sobi
ne ocldnnta v najem v I. iia«lMtropJI na jF rutico ve m nabrežii Nt. 17. («59-3)
Prodajalnica
v verjem meNieci na deželi, jako dobro si-tiivirana, kjer se te Že 32 let izvrftnvala z najbolj-m vspehom trgovin« z itieNiinlm blagom, Be zaradi bolezni zakupnika takoj o«l«la.
Več, oe ■./.<,o pri gospodu llalbensteln-u v Ljubljani. (674—1)
Jednonadstropna hiša
s prodajalnico z mešanim blagom
vred, s tremi sobami, z vrtom, živinskim in preaičjiui hlevom, p«deg glavne ceste, jedno uro od Trebanjske železniško puHtaje na Dolenjskem, da SS s 1. septembrom
V najem. — Natančneje pove iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda". ;656—3)
na Glincah pri Ljubljani
priporoča svojo zalogo mnogovrstnega
domačega žganja in brupca
iz iBirekefcn brinja« kakor tudi že
novo jagodo vo žganje
Iz l< Ionu jih <riilli jit^otl.
Vse po 2i2a.iž;aii.l ceni.
Prodaja trave.
V sredo dne 20. junija 1.1. dopolu-dne ob 9. uri se bode na dr. Dol-scheinovih travnikih v Postojini letošnja prva košnja prodajala potom licitacije. (665)
Kraški teran
ima na prodaj gospod
Anion l*<».l<n> v Sežani na Primorskem.
Prve vrste po 20 gld. hektoliter, Druge vrste po 13 gld. hektoliter, Tretje vrste po 10 gld. hektoliter. (518—8)
Dr, Rose životni balzam
jo nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoce (424-9)
domače sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po posli 20 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana!
varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro- Ogrske.
Tam se tudi dobi :
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospeSuje prav izhorno, kakor sve-docijo mnogo skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicali po 35 kr. in 25 kr. Po posti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine jo moja tu dodana zako-
nito varstvena znamka.
0-la.-vn.st zaloga
B. FRAGNER, Praga,
SI. 203-201, Mala strana, lekarna „pri črnem orlu", SJ^F*Poštna razposiljatcv vsak dan. "O
CJr. jlam ravnateljstvo avstr. drž, zelenic.
Izvod iz voznega reda
^»l^aL-v-neg-a. odL 1. j-u.xi.lja. 1894.
Nutopno omenjani prih»l»l 'i in i>iih»j»lnl .'»»i ozn sceni ao » «rMtijA>rr>ii»ilE«m rasu. 8r«dnJ««TTOptkl čm Je k rajnemu ćam T lijnb-Ijani m S minuti naprej.
Odhod Is LJubljane (Jaz. kol).
Ob 1». uri 3 mir*, jto noM oeebnl »lak r Trbii, Pontabal, Beljak, <>-lorec, Kranaenefeite, Ljubno, ćai Selithal T Adbm«, Iachl, Oman-den, Solnogr*d, Lend-Oaitein, Zali na Jeiara, Inomoit, Tlrogenz, Curih, G«nava, Pari«, Btejr, Una, Badejario«, PUanJ, Marijine vara, K«»>r, Karlov« Tava, Franoora »ara, Prago, LipilJo, DnnaJ ri» Amttettan.
Oh O. uri 7 min. mjutral tneaani rlak t Noto mcito, K. ««"■■■ v n>
Ob 7. url tO m(H. mjutraj oaabal vlak v Trhi*. Pontabal, Heljak, Ca-lovao, Franaenafaato, Ljubno. Dunaj, cea Sol »ih al ▼ Aunea, Iachl, Gtnunden, Solnograd, Lond (laatein, Dunaj vi* Amitetten.
Of> It. uri 41 min. itopolminr mesant »lak r Noto moito, Koćovje.
Ob 11. uri BO mirt. <U>volu<tn« oeebni Tlak t Trbia, l'ontabal, HM jak, Celovec, Franaenafeate, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Oh 4. uri 14 mirt jM>j>olu,ln+ oaehnl Tlak T Trbii, Heljak, OalOTao, Franienafeate, Ljubno, 6es Salathal t Solnofrrad, Lend-Gaitain, Zali najeieru, Inomoat, Bregnie, Ourih, OaneTO, Parla, Htevr, Line, Omun-den, Iachl, Budejarice, PlaenJ, Marijine Tare, Kgar, Krancovo Tara Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj vla Ametetton.
Ob 6. uri 30 min. *vri*r meiani Tlak t Novo moBto, KoieTja.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Oh S. uri &3 min. *Jutr<\) oaebni Tlak a Dunaja via Amitetten, Lip-aijo, Prage, Pranoovlb vtrov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih t»tot 1'lrnja, BndejeTio, Solnograda, Linca, Htejra, Grnundena, Iiohla, Ana-mm, Pariza, OeneTe, Cnriha, Uraiienia, Inomoata, Zella ua jeaeru, Lninl-(Jaateina, LJubnega, ('ulove*, Beljaka, Franienafeate, Trbiia.
Oh S. uri G min. tjutmj meiani Tlak li Norega meita, KočOTJa.
Oh 11. uri iš7 min. dopotuftn« oaebni Tlak a Dunaja vi a Amitetten. Lipaljo, Praga, Pran oo vi h varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Hudejovic, Bolnograda, Liinoa, Htoyra. Parita, Oenare, Carlha, Bragnice, Inomoata, ZeUa na jeaeru, Land-Oftateina, LJubnega, GeloToe, Lienaa, Pontabla, Trbiia.
Ob tj. uri 40 mi«*. pojHtluHu* meiani rlak ta Norega moata, Kočevja
Ob 4. uri 4H m»n. j*©;««/««**?*«! oaebni Tlak a Dunaja, LJubnega, Solithala, Mehak.*, Olovu*, Pranaenafeate, Pontabla, Trbiia.
06 *. url 34 min. amcer moianl vlak las Notor* Meata, Kočevja.
Ob ». uri Iti min. awrVr oaebni Tlak a Dunaja proko Amatettona it LJubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia.
i 7. v. «. tO.
Ob o.
m 1
n 9.
Odhod iS LJubljane (dri. kol./
url 'J3 mlt%. mjutrnj        t Kamnik. „   OS    „    jiojKtiuitn* „ „
*   lO    ,",    :r>r,r ", (alodnjl vlak le nb oedeljai
" in praanlklh.)
Prihod V LJubljano (drž. kol.).
wri 30 min. mjutroj       ia Kamnika. B   13    „    dopolurtn*  „ ,,
33     '    mvečrr .        „     (alcilnji Tink lo ob nedelja1
" in praanlkih.)
4—134
V najem so da ali pa tudi pod prav ugod nlml poajojl proda
z mm poslosjl
v prijaznem kraji na Dolenjskem, »/« uro odilnljeno od vecjegn traja. Vinogradi in polje je vso obdelan* in obse-jano. — Naslov pove upravuifitvo ,Sloveuaket;ti Naroila".
Odlični zvedenci
vseh dežel so na zdravilstve-nih razstavah v Londonu, Pariau in Genevu kot raaso-Jevalci izloženih, preparatov
tinkturo za želodec
leknrjn
G. Piccolija v Ljuhljani
h rastno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te odločajoče odlike so najbolj«« gprifavalo že od nekdaj znanega diietetirnega sredstva, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospečoje. — To tinkturo za /.elodec raz pošilja izdelovatelj O. Pioooll v bjabljani proti povzetju aaeiika. Zaboj po 12 Ktekl. za 1 gld. B6 kr.; po 55 Htekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj tehta 5 kgr.).
Poštnino plača vedno naročnik.   (5^»—3)
1 Vozni listki v Sei Ameriko
i
(6—24) pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratriiig 9_TVTT"M" A T
IV Weyringerga88e 7" ±J {J j}% XXtl •
Vsak dan odprava % Dmtajtt.
PofCMamllfl ZUHtoilj.
Najboljše, >osčHo sveta!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Coa. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje unufe trpežno.
- Povsod v zalogi. (801-45)
Zaradi ponarejanj naj se pazi natanko na moje Ime
ttr St. Fernolendt ytm
Za naravno usnje svetle boje (Naturleder) izborno mazilo (oreme).
1321
Pekari j a in branj arij a
W so t a h o J oddti.
Kje? pove upravniitvo „Slov. Naroda".      (668—2)
i Izprehodne palice ?
I      iz Kočevske domače industrije (269-5) g.
• Fr. Stampfel-a v IJubijani o
* na Kongresnem trgu (Tonhalle). ? ^    izredno ceneno, o
jjfkW~~ •"» hr. komad in višo po vsaki poljubni ceni. ~im
Mnogo denarja
si prihrani vsaka danit, ki nnroča obleko pri meni. Na-kupoval sem namreč po jako nizki ceni iz neke konkursne mase veliko množino kašmirja in volnene robe, in mi je torej mogoče, dati to obleko po nezaslišano nizkih cenah. Prodajam torej blago (kakih 8 metrov), ki je potrebno za
celo damsko obleko samo za gld. 2'jBO
in izjavljam s tem očitno, da je blago izborno in da je vzamem nazaj, če ni to Istinito, Dobiva se v najlepših hojah pikasto ali cvetnato. Razpošilja se proti povzetja ali pa če sc denar prt je podije in so je treba poturiti z naroče-vanjem, ker so jako mnogo proda teh oblačil. Naročila naj sc pošljejo na Wnrenliaiis Anfcl, Wien, I., FleiNchmarkt 22,So. Vzorcev ni moči poidati.        (608—3)
Tinct capsici compos.
(FAIN-EZPELLER),
pfipraveay v Riohtrovs lekarni v Prazs,
v&eobeoni snam^, bolesti utifiujici domači lek k mazani, jest na sklade t« vitimi lekaren, ahev po 1 si. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupovani tf oba ss miti dobre na por oru a prijrnoun jsa lah ve a oohran-non znamkou „kstvou" jakoito prave.      tratt-»dm ssaflatslatvi:
Rlcitrivi Utiru „1 zlatih Ivi" f Priti.
Ml HR
Fran Ivam antwizcli*.
c. in kr. avstro-ogerski in kraljevsko ruinunski dvorni saloznik.
ffflftv
Babi se 4« le* sem v mnogih hlevih, ee živina ne *re ali če ima slabo iirebavo, da ae >boijia mleko is se poaaaesl talec-ssesi krav.
Ewlzde
za živino
in sicer
za konje, rogato živino in ovce.
Cena ifa »kat) I 70 kr., Vi *fc*»tia S5 kr.
Glavna zaloga: (213—6)
Okrožna ekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pazi naj se na gorenjo varstveno znamko in zahteva naj se izrecno
Kwizde Korneuburški redilnl prašek za živino
Dobiva se pristen v vseh lekarnah In droguerijah.
UBERALL VORRATHIG 17 MtDAlLIEN
^ (JO
SUCHARD
NEUCHAIEL(sciiwbz).
Na prodaj je 85 knjig
valjidet siov«>sokra pravv po iilnkl cent. — Kje? pove is prijaznosti upravniitvo .Slovenskega Naroda". (661—1)
2 parna stroja
a 30, oziroma ■ 50 konjskimi silami, in
parni kotel
oddajo se znrasU preotvorfeiijn tovarne.
Stroja in kotel bo de v prometu na ogled
Vpruša naj  ae v  paromlinu  v Celfl« Nt afer m k o. (632—8)
Lonček
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana i nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pismih, katerih število gre v tisoče, priznala kot jedine, zares rtslno in neškodljivo srsdstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lopa in bujna rast lasij in se prepreči, da ne izpadejo in da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi mo5ne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. 80 k r., ce se po Sij o po posti ali proti povzetju 90 kr.
K.Hoppo. VVlen, XIV., Hutteldorferstrasse 81.
(20J-17)
nalilinfiniAVf  *e aagotovi vsakemu,
lin 1(11IIni Ir ■ ki * na Pluoan IJUlUlllul |U T bolan # m kateri no ** •        bi  po  uporabi sve-
ovnoslavnega tnaltoznsga preparata gotovo ozdravel, ali pa mu ne bi odleglo. — Kašelj, hripavost, naduha, katar pluč in sapnika i. t. d. nehajo že čez nokoliko dnij. Mnogo tisoč oseb je ta preparat rabilo s sijajnim vspehom, ter je brez števila spričeval o tem na vpogled. Prodaja tega maltoznega preparata je v vseh državah redarstveno koncesijo-novana in dobivajo neimoviti, će se izkažejo, da so brez Bredstev, ta dragoceni preparat brezplačno. Cena 3 steklenicam 3 gld., 6 steklenicam 5 gld., 12 steklenicam 9 gld. — A.ll>«?i-t Zenkuer, izumitelj msltoznih preparatov, Berolln S. 0. 83. (633- 3)
Srećke a 1 kfOnO. I Žrebanje že 12. julija,
5
po
10.000 K
Srećko priporoča J. C> MAYER v Ljubljani.
K St. 4252.
(650-1)
Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa. seilft. S lit IIIC, drva, premogel, koaksa in sveč za čas od due 1. septembra 1894 do 31. avgusta 1895 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih
magacinov in sicer v nastopnih postajah:
v C clovcl     dne        Julija 1894
,, Ji ari ho mi <*ia<l<'i
,, IjJiiIpIjaiii
.. Ti slu Gorici
„ Puljl
13. 9.
93.
27.
1*94 1994 1*94 1*94
Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razglasa v šiev. 130. »Slovenskega Naroda" z dne* 9. junija 1894, kakor tudi pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnera magacinu v Ljubljani do 4. julija 1894 mej 10. in 12. uro dopoludne.
C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci.
Pristno Brnsko sukneno blago
za »pomladno in poletno sezono 1894.
Jetlcu kupon Ji.lO mclni «lo1g, sta popolno kos} od-
ako obl«*l*o (nuIiujo, h In««- in telovnik) Ntaue samo
I pristne ovčja
Kl«l.   I ho Is dobre Kld.   U.—   iz boljs«* Kld.  T.7s Is fine Kld.   tt —  is fiueitie , gld. 10.50 Is iiMiflneJš.v j V 0 I II 6.
Kupon vii črno nalontko obleko «1*1- lO-—, kakor tudi bla^o za vrhne suknje, 1'ntiMi /ii turiste, crni peruvionue in doakin^, za državno uradniku, najfinejšo greda-sano tkauioe itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelua in aulidua najbolje ztiima tovarniška zaloga suknenoga blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorol zastonj In f ran kovano. — Garantnje se la to, da odgovarja pošiljka popolnoma vtoroem.
Na uvnien)e! P. n. občinstvo so zlaBti opozarja na to, da je blago, ce ae ss* rof-u «llrektno, cualno ceuefe, nego 6e ao isto naroda po agoutib. Tvr«lUi* . su-n^l-Imliof v Krnu razpošilja vat I»1hko po pravila iovnrulŠklla eenab« ne da bi amru«uu|nln Hluparukega .krojaškega popusta", ki tuli oškoduje za-
Hibuih uarociteljev. (181—20)
Od 1. Junija ln od l. septembra tarif aa stanovanja snlian i« 25 odstotkov.
Zdravilišče
KRAPINA-TOPLICE
n a. IX rvatske xtl (409—12)
od postajo Zagorske železnice „Zabok-Kraplaa>Topliee,k oddaljeno vožm, uro, otvorjeno jo od 1. aprila do konoa oktobra. Toplice imajo temperaturo 80—as° K. ter Isvrstuo delu|e|o pri protlnn, nalslsal in sklepal okrninl iti pri boleznih, ki ho njo po-led!<•«', pri bolečinah v kolku, pri slvčnlh, poliulb boleznili in takih vslcd aadobljenlla ran, pri kronični Brlghaovl bolesni, pri otrpiienjl, pri kronični znetlel msaernlee, pri eksuttaftlsi v perinterinahu vezni tkanini itd. Velike buslnske, polne, separirane kropllne kopeljl in kopel JI v ntaruior-nalila bun)ab; izvrstno urejene znojaae kopel|l (sudarijij; mnatnia, elektrika« dvoddka zdravilna gimuHatlka. — Udobna stanovanj*, dohro in cenene rentav-raclje, stalna stlravlAka godba, ki Jo priskrbi godba e. in kr. peApolka nau vojvoda I^eopold nt. 5:i, ob&irua senčnata opreba|alličw itd. Od 1. maja dalje vsak dan promet s poštnim oinnibusoin do lanska in Pollonu. Zdraviiificui zdravnik dr. Pavel pl. Oreakovle. Brošure v vseb knjigarnah. Prospekte pošilja in
pojasnila daje ravtiatelJHtvo zdravilišča.
Prej Geba.
Fran Čuden
Prej Geba.
urar K-
v Uiibljaiil, »lavni trg št. *&
(Podružnica v Trbovljah)
»riporoča si. občinstvu ter posebno prec. duhov&čini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (rto-39)
in vseb v to stroko spadajoči h Btvarij  po ua|-
nJUt|lb eojuah. Popravila izvršujejo ae natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti.
Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj ln franko.
Zavarovalni potovalec
dobi .stalno službo pri večji avstrijski zavarovalni družbi proti požaru. Prosilec mora biti veS5 slovenščini, ter ima oni prednost, ki se more z zadostnimi vspehi v tej stroki izkazati.
Nemški  pisane  ponudbe s spričevali v prepisih do
94. 1.  lil. pod
poste restante.
naslovom:   ,. Assecuranz 1895"
Graz,
(iJ64)
554115154627
5553
96
0264
W Izjava. TB&g
V varstvo mojim p. d. naročnikom, kakor tudi v obrambo daleč na okrog slovečih izvrstnih izdelkov lastnega paromlina, izjavljam,
da dosihdob nisem otvoril pod svojim Imenom niti v Kočevji niti kje drugod na Dolenjskem zaloge svoje moke in drugih, mlinskih izdelkov.
Da se vsakdo varuje škode in prevarjenja, priporočam mojim p. n. naročnikom, da blagovolijo meni namenjena naročila pošiljati le naravnost meni v Jarfie-MengiS ali pa v mojo zalogo v LJubljani na Dunajski cesti št. 18, ker
razpošiljam svojo pristno in izvistno moko in druge izdelke lastnega mlina le naravnost iz mlina ali od gori omenjene zaloge v Ljubljani.
Z odličnim spoštovanjem
Peter Majdič
posestnik milna s parom in turbino
v Jaršah pri Mengšu.
V varstvo mojim p. n. naročnikom in v obrambo dobrega glasu izdelkov  mojega paromlina,  ki slujejo  daleč na okrog, objavljam,
da dosihdob nisem otvoril niti v Kočevji ali v Rudolf o vem niti kje drugod na Dolenjskem zalogo svoje moke in drugih mlinskih izdelkov.
Da se vsakdo varuje škode ali prevarjenja, priporočam vsem p. n. naročnikom, da blagovolijo meni namenjena naročila pošiljati
le naravnost pod mojim naslovom v Celje, ker
razpošiljam s?ojo pristno in izvrstno moko in druge izdelke le naravnost od lastnega paromlina v Celji.
Z odličnim spoštovanjem
Peter Majdič
posestnik parnega mlina
amnik na Kranjskem,
neipp'070 zdravišče.
postaja državne železnice. — Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom Hpecljul-neicn zdravniku, ki je tekom poslednjih 4 let dosegel najbolj 5e uspehe. Zdravišče je odprto od 1. m it I m «lo 15. oktobra. Ilustrovani slovenski in nemški prospekti Be dobivajo pri Ig. pl. Kleinmayr-ju & Fed. Bamberg-u v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. (80v*6)
Restavracija na južnem kolodvoru.
Danes v soboto dne 16. junija in vsake sledeče sobote
veliki vrtni koncert
orkester na lolz
ki ga izvršuje
slav. vojaška godba c. in kr. pešpotka kralj Belgijski št. 27. Začetek ob polu 8 uri. Vstopnina 20 kr.. otroci prosti.
Ob jednem si nsojam, velespoštovanemu občinstvu naznaniti, da sem dal prostore restavracije popolnem prenoviti, da so bodo gospoda p. u. obiskovalci čim ugodneje v njih počutili. Točilo se bode od danes dalje poleg dobrega Relnlnghauserjeve ga marčnega piva tudi mnogoterno odlikovano Budjeje viško izvozno pivo (utemeljeno leta 1795.)«, razna tu- ln inozemska točilna, namizna, desertna in šampanjska vina, kot specijaliteta tudi illhar iz Stalnza. Zlasti bodem skrb-1 za dobro kuhinjo in skrbel v vsakem oziru, da vzdržim dober glas, ki ga nziv* restavracija južnega kolodvora. (6^*0
Proseč muogobrojnega poseta z velespoštovanjem
Fran Kaube
kolodvorski restavratftr.
F. Wisian
sedlar v Ljubljani, Rimska cesta št. 11
priporoča svojo zalogo gotovib
„ianđauerjev", koleselnov in na pol pokritih voz
in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu in nizki ceni. (661—2)
I
„Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!" veii star pregovor.
To velja po vsi pravici o mojem etablisseiu^ntu, kajti le tako velika pro-dajalnica, kakeršna je moja, ima VBlod tega, da kupuje jako mnogo blaga, ki ga plačuje sproti v gotovini, in valed drugib ugodnih okolSMn minimalne stroške, ki ho potem v prid tudi kupcem.
Draaeatul norel sasebuiui naro£ltel|eiu atiMlonJ in poštnin«' prosto, »a "M K** ■ viorcl, kakeršuib doalej fie nI bilo,  ■» krofnee iiefraukovaiio.
Sukneno blago za obleke.
Peruvien iu «loakiu|r. za visoko duhovščino, potem blago, kakor jo predpisano ta ui-iloriue e. kr. uradnikov, tudi za vclerauce, požarno brauibe, »elovatlee, livreje, za bil|arfle, igralne intie, prevleke m voiove, lodeu,  tudi nepreuiočljiv za lovake nuku|e,   I>1mk«»*  ki ae da prati,
potni plairil od 4 — 14 gld. i. t d. Pf- Posleiio, eeui primerno, trufnu, cisto volneno sukneno blnjro iu im malovredue eauje9 ki komaj toliko stanejo, kolikor iznaša aaaluiek
krojtteev, priporoča
Iv. Stikarofskyf Brno mSK
Največ j h tovarniška zitloKn Nukncnrca blagu v vrednosti Vi »»■'j- K**'.
Pošilja ae le proti povzetju! "90
Dopisovanje v nemškem, ogerskeui, češkem, poljskom, italijanskem, franconkem
in angleškem jeziku. (199—19)
[Krojaško obrtno učilišče
I     Gospodske ulice št, 7 V Ljubljani Gospodske ulice št. 7
fl naznanja, da pričnejo skupni tečaji xa ritim«' (pouk o prikroje-j] vanj i ženskih oblačil) dne i. julija in i. avgusta; zti krojače Q (pouk o prikrojevanji moške obleke) pa dne 1$. julija in 15. avgusta, jj Objave za udeležbo vzprejema
0 (<"01) vodstvo učilisca.
Zobozdravnik
Schweiger
ordinuje (38—24)
4MT v hotelu ,,Pri Maliču" ~W
vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure.
Odpotujem v Herkulove toplice koncem meseca junija. Vrnitev v Ljubljano začetkom oktobra.
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik
lcstxM.ra.oselc tt I_i3"a.t>13sLri.I, IF'stme ulic© št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
(poprej Poter Toriiioi)
priporoča se za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, prlinio, obhajilnih miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna
stavbena ItamiioseNUa dela
kakor tudi za iidelovanje plošč is vsakovrstnega marmorja za pohištvo.
Ima tudi lio^ato zalogo
iz raznovrstnih marmorjev, nspravljnuih po najnovejših arhltektonlonih obrisih po Jako nizki oeul.
Om%y Oskrbuje napravo kompletnih družblnsklh rakev ln vsakako
popravljanje. (10—24)
Obriso, načrte in vzorce pošilja bretpla&no na vpogled. " -•- •
I
I
♦ ♦
I
m - ucnsc. nacno in vzo:
i
♦ ♦
1
♦
1
♦
i
♦ ♦
1
♦ ♦
1
♦
1
XTajbolji>©
se nalagajo glavnice
če se kupujejo
4°]o založnice gališkega Zemljiško* kreditnega društva.
Iste ti 1 j m fla j ■>
dobička veo ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
iu kot vojaška ženitna kavolja; razun tega je vsakih KiO gld. založnic za-varovauih po hipotukarni vrednosti ~.r>.'> gld. .'13 kr.
Založnico se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kursu pri
iT. CL J11©8
banka in menjalnica v Ljubljani.      (5o8—y>
sltlil flt aijinjdikl
.ill
o t :aUabatii tonov 03
Društvo Ljubljanskih komisijonarjev
naznanja »1. občinstvu, da ium na razpolago
2 ma voza za selitev pohištva
v mestu ali na deželo. — Oglasiti se je na, Sv. Petra «•«>*»! **. *. 2)
Kosierjev vrt.
"V nedeljo <lii«3 17. junija t. 1.
VELIK KONCERT
pod vodstvom kapelnika Karla Pitscha.
Začetek o It V*8. url. psf" "Vstopnina prosta. ~9B
Na ronogobrojen obisk uljudno vabi
z velespoStovanjein
(670) Štefan Franzot.
vslod porabe Jedino pristnih .7. Cnapo-vih 7.«il»nili  lii« |»1 !>*♦-   Stotine -*H>miluib pisem o mpcliu. (5<J">— 8
Cena steklenici 1 gld., steklenici za poskusnjo 50 kr. Jedino pristno z refetstro/Hno varstv. znamko „zamorAevs glava ' in napisom .T. Ct-tapo'M
%itlititt*o|>roii. Pristno se dobiva v lekarni „rudedera krita" 1%-. 13. < .-.u i><». Osek (goruii grad), Hrvatska. Zaloge v vaeh Večjih lekarnah, kjer takih ni, naj se obrne direktno do prouvodttelja.
%
i i
.J k:
Nepresegljivo za zobe
je
I. Trnk6czy-jeva ustna Yoda
aromatična, upliva okrepčujoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni  duh. Jodna velika steklenica f>0 kr.
II. Trnk6czy-jeY zobni prašek
splošno  priljubljen,   upliva   jako   okrepčujoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 80 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo dofilo mnogo zahvalnih pisem ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po poŠti pošilja (505—7)
Ubald pl. Trnkbczy
lekar
v Ljubljani zraven rotovža.
Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo._(
Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux
mi Bregu At. O (672) ISče nujno hlftlne za I.junljauo, Gorico, Celje; 8 icoailluliki kuharici i 2 kuharici ta mMIss t fiprsisRo otroško vrtnarleo ali abnolvlraao učiteljico, jako prijetna služba, zdravo poletno hivstilče.
Ltepo urejena
poletna stanovanja
oddaiejo se v idilično ležečej vasi Cerklje ust Gorenlslcesas, v hifti, pri katerej te nahaja kegljišč iti prostoren baećn ca plavanje. — Pojasnila dale Ivun Hrlliar, ravnatelj banke .Slavlje11 v
Ljubljani. (615—3)
Nov krompir
najboljše vrste, 10« ki«. gM. S.SO, SO ki*. «l<l. 2.60, postavljsa aa fcelfeanlftao |>as4aJo iiorha, razpošilja proti povzfttju (»>57—3)
Valentin Osaiia v Št. Petru pri Gorici.
RaspotllJatalJ vseh vrat sadja In zelenjave.
sobni slikar ■v XjJTJ.t>13ecxii, Breg- li. 6t. 20
priporoča se v izvrševanje vseh
v dekoracij sko in slikarsko široko spadajočih del
s zagotovilom  nkusnomoderneg-a  dela prati smerni oenl. {491—»)
r
(Izborna iznajdba) je Zacherlinova tinktura, s katero se na vseh mestih, kjer se prašek ne prime tako dobro ali kamor ga ni moči spraviti, u^onablja mrčesovina na presenetljivo hitri in siguren način.
Zacherlinova tinktura je posebno dobra za ugonobljenje zaloge stenic, bolha in ušij, ki so se ugnezdile v špranjah, razpoklinah, mej  deskami  in v krznu živalij.   Ce se uporablja
zajedno s Zacherlinovim praškom, ne nudi ta iznajdba samo najhitrejši, nego tudi najtrajnejši uspeh proti vsake vrste mrčesom naj se nahaja kjerkoli. Zacherlinova tinktura se dobiva v steklenicah po 35 kr. avstr. velj. ali po 1 gld. avstr. velj. v itak znanih zalogah Zacherlina.
Za praktično  rabo  potrebuje se na osobit način konstruirani razpršilnik (po l gld. avstr. velj ). (35*1—3)
V V¥¥ ¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ¥ ¥ ¥¥¥¥ ¥¥¥¥ ¥ ¥
¥ LP^ssspRHVHH HfTflflsW!HsM
Preselitev slikarskega ateljeja!
Udano podpisani nljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se I>i*o«st*lil
v drugo nadstropje hiše barona Cojza na Bregu.
Vhod v moj atelje je v Križevniškili ulicah št. 12.
Pripoiočuje so p. tU naročnikom, beležim z naj od ličnoj si m spoštovanjem
699-8) akad. slikar.
C
i* S** A*
Otvoritev prodajalnice
tr X-j3ijL"bl33,r!Ll, n.su Starem txg"UL
v ItiNi g. dr* Dcrc-a.
Dovoljujem ai slavnemu občinstvu tu in na deteli najuljudnejs naznaniti, da sem prijel z Izvrševanjem obrti
z različnim lesenim blagom
ter imam v svoji zalogi tudi
žimo za postelje najboljše kakovosti
po nlakl tovarniški oenl.
Vsa v mojo stroko »padajoča popravljanja izvrlov-l budem cono
in točno.
Zagotavljajoč spoštovane kupce in ntročnike, da jim bodem le z naj* boljšim blagom postregel, se k obilnemu obisku moje prodajalnice nsjuo'a-n.-je priporočam , velespoStovanjem
Matej
trgovec z lesenim blagom.
'■        -~ t.'v      *ty »."•- "
Pivovarna bratov c?Cosler~iev a £jubljani
prtporoba svojti
priznano izborim in najbolje uležana piva
ležale, marčna in izvozna piva, kakor tudi
piva v steklenicah
x zagotovilom točne in nnjsolitlneje postrežbe.
Tudi se tu dobć tropine, sladne cime, najboljša ptČa za živino. TjfcuJI Ceniki ti a zahtevan je zastonj in poštnine prosto.
aTZX:
XrXvxvxviTi:
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip No Hi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".