NEKAJ BESED V RAZGOVORU Z MILO KAČIČ
Igra 
in verzi
Z Milo Kačič, dramsko igralko, ki je najbrže ni potrebno posebej predstavlja-ti, smo se pogovarjali v Piranu, kjer pre-življa poletje. Že nekaj let je tudi naša občanka in pravi, da kolikor ji čas dopu-šča, se neredko pozanima tudi za vsakda-nje občinske probleme.
KOUKO ČASA STE ŽE UPOKO-JENA?
»Mislim, da je preteklo že dvanajst let. Takrat so se mi nabrala leta za »penzi-jon«, v ospredju pa je bilo tudi vprašanje prevelikega števila žensk v igralskem an-samblu. To vprašanje, kot mi je znano, je še vedno v ospredju in če računate, da je Ietno v teatru šest premier, igralk pa dvajset ali čez, dela torej ni vedno za vse.«
VEČKRAT VAS VIDIMO OZIRO-MA POSLUŠAMO NA TEIEVIZIJI IN RADIU, PA VSEENO SE MI ZDI, DA BI VAS RADI ŠE VEČKRAT?
»Na filmu, televiziji in na radiu sode-lujem pač tolikokrat, kolikorkrat sem povabljena. Zakaj ne sodelujem več, te-ga ne sprašujte mene, vprašajte npr. tiste naTV!«
KOLIKO VLOG STE ODIGRALI V GLEDALIŠCU^ ALI STE SIJIH KDAJ TUDI LAHKO ZBIRALI IN AIJ JE OSTALA KATERA OD nSTIH, KI STE SI JIH ŽELEUIGRATI, NEODI-GRANA?
»Vlog nisem nikoli štela. Ko sem leta 1976 praznovala 30 let odrskega dela, so izračunali, da sem do takrat nastopila v 4000 predstavah. To najbrže ni malo. Nobene vloge si nisem nikoli izbrala, pač nisem imela nobene možnosti. O tem, katera vloga je bila moja neuresničena želja, pa ne bi želela govoriti, saj je od tedaj že precej dolgo.«
KAKO PA SPREJEMATE SVOJE VLOGE NA FILMU BN TELEVIZIJI?
»Tudi teh nastopov je bilo precej. Predvsem rada se spominjam nekaterih filmskih, še posebej pa vloge v filmu To so gadje, za katero sem prejela tudi are-no za najboljšo stransko vlogo. No, sicer pa naj še povem, da sebe na televiziji oziroma filmu nikoli ne gledam. Zakaj? Je pač tako.«
ŠE OBISKUJETE GLEDALIŠČE, KAKO   GLEDATE   NA   SEDANJE
upRizoRrrvE?
»O, imam pripombe. Prvo kar me stra-šansko moti, je to, zakaj sedaj v gledali-ščih tako »rjovejo« — mislim na tisto vpitje tekom celotne predstave, ne tisto, kar vloga sicer zahteva, drugo pa tisto večno slacenje, kar po moje tudi ni ve-dno na mestu.«
ZARADI ODIGRANIH VLOG, KI JIH ODLIKUJEJO HUMORNE A ŽTVLJENJSKE RESNICE, VAS LJU-DJE RADI GLEDAJO. KAKO PA V VSAKDANJEM ŽIVUENJU?
»Vesela sem srečanj z ljudmi, nemalo-krat me ustavijo, kaj vprašajo - pred-vsem starejši, tisti iz moje generacije, no pa tudi otroci rrie pokličejo. Ti so tako prisrčni.«
VI PIŠETE TUDI PESMI IN Z USPEHOM STE JIH NEKAJ TUDI ZE IZDAU?
Res je. Pisati sem pričela nekako s šestnajstimi leti, intenzivneje pa po voj-ni. Slovenskemu knjižnemu zavodu sem prve pesmi poslala v objavo leta 1947, objavljene pa so bile leta 1951. Bile so to ljubezenske in meditativne pesmi. No, čez deset let je izšla pri Cankarjevi založ-bi zbirka Neodposlanih pesmi, ki so bile 1974. leta ponatisnjene. Tretja zbirka pesmi (izbor najboljših p>esnii iz doseda-njih zbirk in nekaj novih zraven) pa se-daj čaka na izdajo.«
JANJA DOMITROVIČ