Modrec in seljak.
"ainE^o poti pride'mocler človok pa zagleda .se.ljaka. ki kopljo. Zaklifa uui :* jgpjjjp .Pomoji ti Bog! si li trnden?" In videi; ga, fla pri rtclu ne Stedi življenja, reče mn: „Pofij malo!" — BEj, gospod!" rečfi niu soljak. ,rad bi poSival, ali oni, čegar je zemlja, nc pusti, ila lii pofival." — ,Pa kaj! Ali ni to tvoja zcmlja?" — nNi, gospod, ne, nego tuja; a jaz delam vedno za mezdo, ker svoje zemlje nimara." — nSiromak! koliko pa imaš mezde na dan?" — ,Samo dvajsctico." — ,Pa morei li živeti ob jednej dvajsetici ?" — nMoram , tudi ako bi nft hotfil; od one dvajsotice vra^iim z jednim dolom dolgovc, drugi ilavani ua posodo, a s trctjim hranira sobc in icno." — Začudi se modrec, kako jc to, in ker ne more razutnnti, vpraša seljaka: nDnšo ti! povej mi, kako jeto?" — „'!& lioga, tako: dolgove vraram, ker liranim očeta in mater; na posodo dajem, ker hranim dva nina, da tudi oni meno prehranijo ? starosti; a tretji del niora hraoiti mene in ži;no.°          (Vuk Vrčevič)