20 C Silverij
LETNIK. (VOL.) XLIX.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 13, 1940
Nemci skušajo
mesto obkoliti
Pariško prebivalstvo pripravljeno na izselitev iz mesta, ki so ga nemške bombe na več krajih zažgale. — Veliko ljudi že beži iz mesta. — Glavni napad na zapadni strani.
Pariz, Francija. — Po vseh cestah, lci vodijo iz tega mesta, prestolice Francije, prbti jugu, se vidijo cele kolone ljudi, ki se umikajo usodi, katera preti mestu in, ki ga je deloma že zadela. Nazijskih tankov, kakor se je to pomotoma razglašalo v ponedeljek, sicer še ni nikjer v bližini mesta, pač pa se ponavljajo pogosti obiski nazijskih aeropla-nov, katerih bombe so na več krajih zanetile požare, da je dim, ki je v torek ležal nad mestom, tega skoraj popolnoma zatemnil. Prebivalstvo skuša sicer ohraniti hladnokrvnost, vendar pa je skoraj vsakdo, ki zdaj še vztraja na svojem domu, pripravljen, da ge 1 ah k o v sa k v c as ...izaeli. Vlada, kakor je bilo že včeraj poroeano, je mesto že zapustila; ni pa se objavilo, kam se je preselila. Tudi pariško časopisje se pripravlja na odhod.
Iz vsega tega je razvidno, cla niti Francozi sami ne upajo dosti, da bi mogli kaj dol-
Vojaštvo na fronti se sicer bori, kakor se ni še menda nikoli, a pritisk je tako silen, da mora delati dasi počasen,vendar stalen umik.
Kakor se vojaški krogi izražajo, so naziji vrgli naravnost neverjetno število svežega vojaštva na fronto, kar je Italija vstopila v vojno. V Hitlerjevem načrtu najbrž ni direkten napad na Pariz, ker ve, da Francozi mesto strahovito utrjujejo, pač pa bo skušal izvesti sunek mimo njega na zapadni strani in ga nato od juga obkoliti. Tako vsaj kaže, ko se glavni napadi izvajajo na zapadnem delu fronte, dasi se srditi boji vrše tudi v o-srednjem delu.
Poročilo nazijskega poveljstva sicer priznava, da se Francozi ljuto upirajo, vendar pa dostavlja, da je nemška zmaga popolnoma sigurna in, da bitke bolj predstavljajo "zasledovanje poraženih" kakor pa borbo za zmago. Obenem povdarja, da ni ogrožen samo Pariz, marveč tudi ozad-
MUSSOLINI BO VRHOVNI POVELJNIK ČET
London, Anglija. — Kakor Hitler nad nemškimi četami, tako bo Mussolini vrhovni poveljnik nad italijanskimi četami v sedanji vojni. Tako se je v ponedeljek objavilo po radio iz Rima. Kralj Emanuel bo "poveljnik po imenu," do-čim je bil maršal Badoglio imenovan vrhovnim poveljnikom armade.
ZAHTEVA NEVTRALNOST
Predsednik pro-
glasil omejitve
Določbe ameriškega nevtralnostnega zakona uveljavljene proti Italiji. — V neuradnem govoru (ožigosal predsednik Italijo, da je sosedi zasadila nož v hrbet.
Iz Jugoslavije
4
/
i
go zadrževati nazijski naval, je Maginotove linije.
Mrzlična nervoznost
v balkanskih državah
Belgrad, Jugoslavija.—Mussolini je v svojem proglasu o vojni napovedi sicer zagotovil, da sosednjih držav na Balkanu ne bo Italija nadlegovala, ako one same ne bodo dale povoda za to, vendar se 'balkanske države zavedajo, da so to le besede, ki nimajo za seboj jiikake garancije. Razumljivo je zato, da je čuječ-nost teh držav dosegla višek, ter so vse z naglico hitele končavati še svoje zadnje vojne priprave.
Jugoslavija povdarja, da bo ostala, strogo nevtralna ; v svojo obrambri pa je dala takoj po Mussolinijevem govoru o-jačiti svoje utrdbe v Sloveniji, in sicer proti italijanski in proti nemški meji. Pri tem pa trdno upa, da ji bo prišla pomoč iz Rusije, ako bi bila kršena njena nevtralnost. Druga država, Rumunija, je najbrž zaradi te zveze z Rusijo postala nezaupna proti Jugoslaviji ter je dala utrditi svoje meje priti njej enako kakor proti Rusiji. Ogrska je poklicala pod orožje nove rezerve ter se celo že pripravlja za zatemnitve. Enako se je močneje zavarovala tudi Grčija. Med vsemi je Bolgarija ohranila najbolj mirno kri; od tamkaj se povdarja, da se vojna na Balkan ne bo razširi-
la,, češ, da Rusija ne bo tega dopustila.
Najbolj nevarne zapleti j a-je pa utegne, kakor se trdi, povzročiti Turčija. Ako bo ta stopila v vojno, pravijo, je nevarnost, da zaplamti celi Balkan. In zelo možno je, da bo Turčija) kot zaveznica Anglije in Francije, to storila.
V Jugoslaviji se pričakuje, da bo sestavljena nova vlada, ko sta dva ministra resignira-la v ponedeljek.
——o-
RUSIJA MOLČI O POLOŽAJU
Moskva, Rusija. — V urad« nih krogih je vladal v ponedeljek popolen molk glede vstopa Italije v vojno. Samo tukajšnji radio je objavil dogodek, toda brez vsakega komentarja.
-o-
ZDRAVNIKI PRIPRAVLJENI POMAGATI
New York, N. Y. — Ameriška zdravniška zveza je na svoji letni konvenciji, ki se je v ponedeljek otvorila tukaj, posvetila dosti časa razmotri-vanju o sedanjem položaju. Govorniki so pri tem naglaša-ii, da so člani zveze pripravljeni, pomagati vladi pri oskrbovanju ranjencev, ako bi A-merika res tako daleč prišla, da bi bilo to potrebno.
Senator Holt opozarja Ameriko, naj se ne pusti vplesti.
Washington, D. C. — Demokratski senator Rush D. Holt iz W. Va. je imel zadnji ponedeljek po radio govor, v katerem je z vso ostrostjo napadel .tiste, ki si prizadevajo, da pahnejo Ameriko v evropsko klanje. Takim je priporočal, ako je nevarnost res tako velika za Ameriko, kakor kričijo, naj stopijo v armado obeh zaveznic, češ, da so drugače strahopetni izdajalci svoje dežele, ko vendar vidijo nevarnost, v kateri se ta mhaja, pa ji ne gredo na pomoč ;naj sami sebe žrtvujejo, je dejal, namesto, da skušajo poslati v mesnico mlade fante.Pri svojem obsojanju takih, ki agitirajo za to, da se mora zaveznicama na vsak način pomagati, ni senator iz-vzel niti preds. Roosevelta ter ga je z drugimi vred pri-štel v "peto kolono vojnih ne-tilcev," češ, da skuša spraviti deželo v vojno tajnim potom, 'pri zadnjih vratih."
-o-
ANGLEŽI SE ZNESLI NAD ITALIJANI
London, Anglija. — V prvih "bitkah" proti Italijanom so Angleži na celi črti zmagali. Bile pa so to kaj neenake bitke, namreč tisočeri proti maloštevilnim ter so se vršile sredi več angleških mest. Ko je namreč v ponedeljek napovedal Mussolini vojno, je to Angleže, kakor so tudi znani po svoji hladnokrvnosti, tako razburilo, da so njih mase navalile na trgovine Italijanov ter jih razbijale. Pripetilo sc je to v Londonu, Liverpoolu, Edinburghu, Glasgowu in tudi drugod. Povzročene je bilo veliko škode in nastop policije proti razjarjenim množicam ni mogel nič opraviti. Nasprotno pa so se uradne osebnosti obeh držav prav na "staromodni" način korektno obnašale druge proti drugim. Zastopnik italijanskega -poslaništva je šel v angleško zunanje ministerstvo ter se tam dogovoril za prevoz diploma tov in drugih Italijanov v do rpovino, za kar jim je dala Anglija na razpolago dva par-nika do Portugalske. V Rimu pa je italijanska vlada dala Angležem neki luksusni par nik za prevoz enako do Portu galske.	(
—-—o-
KRIZEMSVETA
—	Aleksandria, Egipt. — Tukajšnja vlada je zadnji ponedeljek odredila, da se imajo plinske maske razdeliti med civilno prebivalstvo brezplačno. Istočasno pa je zvišala nakazilo za obrambo dežele za 400,000 funtov šterlin-gov. **
—	Montreal, Que. — Nekaj minut po italijanski napovedi vojne je kanadska policija pričela preiskovati hiše in urade tukajšnjih Italijanov. Obenem se je tudi poostrila kontrola ob meji proti Zed. državam.
—	Sidnej, Avstralija. — Eden tukajšnjih ministrov se je v ponedeljek izrazil napram časnikarjem," da bo Avstralija svojo vojno industrijo tako izbojšala, da bo do aprila 1941 lahko izdelala po dva do tri bombne aeroplane na teden.
-o-
ŠPANIJA NA RAZPOTJU
Madrid, Španija. — Korak Italije je spravil Španijo sicer v razburjenost, toda doslej se še ne vidi tukaj nikakega vojnega duha. Vendar pa se že več mesecev slišijo glasovi, da bo najbrž Španija sledila Italiji, ako bo ta šla v vojno, in zato je verjetno, da se bo zdaj to zgodilo.
-o-
Velikopotezno delo gospodarske zveze balkanskega sporazuma bo v veliko pomoč balkanskim državam. — Strašna žaloigra obitpane mlade matere pri mostu v Laškem. — Smrtna kosa. — Drugo iz domovine.
BERLIN DIVJI VESELJA
Berlin, Nemčija. — Takih
navdušenih pocestnih manifestacij, kakor so se priredile v ponedeljek, ob italijanskem vstopu v vojno, že ni videlo to mesto izza časa zadnje vojne, ko so se tedaj proslavljale kake nemške zmage. Trume ljudstva so se združile v povorke ter se pomikale po cestah, kričeč in pojoč. Nazijski govorniki pa so povdar-
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je zadnji ponedeljek ob dveh prilikah bayil z Italijo. Prvič je to storil'neuradno, ko jo je v svojem govoru, ki je bil oddajan po radio, obsodil zaradi njenega vstopa v vojno, takoj nato pa je podvzel glede nje korake, ki mu jih narekuje ameriški nevtralnostni zakon.
Na podlagi tega zakona je predsednik podpisal razne odloke, s katerimi je proglasil Italijo bojuj očim se državam ter jo s tem postavil v vojni pas. Kot posledica tega ne smejo več ameriški državljani potovati na italijanskih parnikih, dalje se za Italijo ne smejo več zbirati nikaki prispevki v Ameriki, in končno mora Italija, kot vse druge bojujoče se države, za vse blago, ki ga tukaj kupi, takoj plačati in ga odpeljati na svojih ladjah.
Nekoliko prej pa je predsednik, kakor omenjeno, imel govor, in sicer ob slovesnosti graduacije na univerzi v Charlottesville, Va., v katerem je ožigosal Italijo, da je zasadila svoji sosedi nož v hrbet, ter povdarjal, da iz tega dogodka sledi nevarnost za Ameriko samo. Istočasno je zagotavljal zaveznicama, da jima bo nudila Amerika vso pomoč, kar ji bo mogoče, do-čim se bo tudi sama oborože-vala.
Predsednik se je v tem govoru s tako jasnostjo postavil na stran zaveznic, da so ga od mnogih strani kritizirali, da prikrito agitira, naj gre Amerika v vojno. Nekdo se je izrazil, da "besede so bile besede nevtralca, toda glas je bil glas bojevnika."
Gospodarski sporazum Balkana
Beograd, 5. junija. —(JK). — Gospodarska zveza Balkanskega sporazuma je nadaljevala tudi včeraj skozi cel dan z zasedanjem sej komisij, ki so se predvčerajšnjim organizirale in se nanašajo po svoji porazdelbi na trgovske odnošaje za promet na kopnem, za pomorski promet in zrakoplovni promet, potem za pošto, telefon, brzojav in turi-stiko. Razpravljajo se vprašanja o zameni blaga, o turistih, balkanski plovbi, avijaciji; poštni, brzojavni in telefonski službi pa o turistiki. Še preje, za zasedanja v Carigradu, je bila ustanovljena vzajemna kancelarija sekretarijata z zastopniki vseh parniških družb vseh balkanskih dežel, pa je bilo sedaj v Belgrad« podloženo poročilo o delu te orga nizacije, iz katerega se vidi, da je bilo že mnogo storjenega. Vse redne črte parniških družb iz dežel Balkanskega porazuma so se podvrgle koordinaciji v utrjevanju voznega reda, voznih cen itd. Med nekaterimi družbami, kakor n. pr. med našo parniško družbo "Oceanijo" in grško "Eleuterai" je doseženo tudi trajno sodelovanje. Dosežena so sporazumna izenačenja in poenostavljenja tudi v vprašanju nekaterih pristaniških taks na Turškem in Romunskem, a dela se tudi na unifi-kacijo in poenostavljenje in v nekaterih vprašanjih celo na likvidacij o ipomorsko-trgoVske zakonodaje in ustanovitev vzajemnih institucij za po morsko kreditiranje, zavarovanje in registriranje.
-o-
prvi razred ljudske šole. Pravil je, da gre iskat svojo mater. Ljudje pripovedujejo, da je Doberškova šla pod vlak iz obupa ker je bil njen mož premeščen od rudnika Hude jame k rudniku v Rajhenbur-gu, kjer pa mu ni bilo obstanka. Iskal je službe in jo je našel v neki tovarni v Mariboru. Ali medtem je Dobx*škova marsikaj pretrpela in je slednjič obupala.
-o-
Redek jubilej Na Bregu pri Celju je pred kratkim slavila 90 letnico svojega rojstva daleč znana in dobrodušna gospodična Jo-hanca Cegnarjeva. Omenjena iz obrtniške družine v
izhaja Žalcu.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA
j ali, da je zdaj zmaga gotova, češ, da je ustvarjena fronta proti Angliji ocl skrajne severne točke Evrope do ekvatorja.
Italija še ni pokazala kart
torek še ni Mussolini odredil nikakih pravih sovražnosti. — Angleške ladje položile mine ob italijanskem obrežju. —Mussolini vrhovni poveljnik.
Rim, Italija. — Z napetostjo se čaka na to, Aa katero stran bo veljal prvi u-darec Italije, ali na Francijo, ali na angleške postojanke v Sredozemlju. V torek še ni Mussolini v tem oziru razode) svojih kart ter se ta dan še niso pričele nikake prave sovražnosti. Pač pa so bili Angleži na delu, da zapro italijanskim ladjam dohode v pristanišča, kakor se poroča iz Londona.
Glasom angleškega poročila so angleške ladje položile mine na več važnih točkah okrognilo, v katero smer.
Italije, kakor v beneškem zalivu, ob albanskem obrežju, v zalivu ob Reki ter okrog Sicilije. Pri tem poročilo posebno povdarja, da se je angleškim ladjam posrečilo, izmuzniti se skozi ozki Otrantski preliv, ki leži med "peto" Italije in Al banijo.
Kralj Emanuel je v torek izdal proglas, s katerim je ime noval Mussolinija ' vrhovnim poveljnikom celokupne oborožene sile, na kar je odšel na fronto; vendar pa se ni ome-
S sinčkom šla pod vlak
Laško, 7. maja.— Blizu po staje v Laškem in sicer tik ob železniškem mostu preko Savinje in nad podvozom je v; ponedeljek 6. t. m. skočila pod popoldanski brzovlak, ki prihaja v smeri od Zidanega mosta, mlada, še ne 30 let stara delavčeva žena Marija Doberškova,, s seboj v smrt j6 vzela svojega 4 letnega sinčka. Pasanti z banovinske ceste so gledali, kako ga je potegnila seboj na železnico in kako sta se skupno vrgla oba pod brzovlak, ki je prihrumel po mostu.
Vlak je obe trupli razpolovil preko pasu in ste trupli tik drugd ob drugem obležali na tiru odnosno ob tiru, ne da bi ju bila lokomotiva vlekla & se boj ali kako drugače razme-sarila. Na kraj sam se ie ta koj podala komisija, ki je u-gotovila samomor, trupli pa so prepeljali v mrtvašnico na po kopališču, ki je v neposredni bližini. Kmalu po strašnem dogodku je prišel iz Rečice drugi pokojničin sin, ki hodi v
Smrtna kosa
V	Celju, na C usti na grad je umrla Ivanka Verlič, za-sebnica stara 83 let. — V Mariboru je umrla Marija Mazi, hišna posestnica stara 61 let.
V	Ljubljani je umrla Marija Grebene, privatna učiteljica v pokoju.
-o-
Brezmesni dnevi
Kot poročajo iz Ljubljane, je bila v prvi polovici meseca maja izdana uredba, po kateri se bota uvedla v Jugoslovani dva brezmesna dneva in sicer torek in petek. Ta dva dneva je v Jugoslaviji prepovedano prodajati sveže telečje meso, goveje in svinjsko meso. Kdor se pregreši proti odredbam te uvedbe, bo kaznovan z denarno svoto do 50.000 dinarjev in z zaporom do 30 dni.
Nova delniška družba
Ministerstvo za trgovino in industrijo je odobrilo osnovanje delniške družbe "Tvomi-ca" volnih tkanin Jovanovič
in Popovič v Grdelici, (var-darska banovina). Glavnica znaša 25,000.00 dinarjev.
—,—o-
Ogenj
Požar je izbruhnil na svinjaku in živinskih hlevih posestnika Marka Klemenčiča, v Metavi pri Št. Petru. Uničil je cbe poslopji in zalogo krme ter gospodarsko orodje. Škoda je precej velika.
-o—•—
Vlomilec v zaboju V Mostnjah pri Karlovcu je služkinjo pri- trgovcu izvanu Živčiču ponoči zbudilo žven-ketanje šipe. Ko je zaslišala še korake, je spoznala, da je nekdo vdrl skozi okno v hišo. Naglo je stekla do soseda, ki je sklical člane kmečke zaščite. Ti so pri preiskavi Živ-čičeve hiše našli v zaboju z moko, ki je bil pokrit s pokrovom, svaka trgovca Živčiča, ki se je pa izgovarjal, da je v pijanosti zašel v zaboj, česar mu seveda niso verjeli, ampak ga izročili sodišču.
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEK ILOVENSK*
LIST y IDRUŽRNIH DRŽAVAH AMERIŠKIH*
John Repar, 101 Kayes St Eveletht Minn.
JUNIJ
10	P Marjeta
11	T Barnaba
12	S Janez, spoz. $
13	Č Anton Pad.
14	P Bazil 35
15	S Vid_
16	N 5. pobink.
17	P Janez Fr. R.
12-23 -40
AMERIKANSKI SLOVENEC
mu Branam m* h mmm
mm r« s#?« m **»!- m mm w rmm - a m* u wna _
KLASILQ SLOV. KATOH DEEAVSTVX % MERIM IN URADNO GESSIEO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOI3ETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJE B
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., US SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH« X
'(Official Organ of four Slovenian OrganitationtX
Ljudje beže iz gorečega Pariza - Italija v vojnem pasu
UNITED FEATURE SYNDICATE. IOC
S
HSKIM
GLAS IZ JUŽNEGA ILLINOISA
Btran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek 13. junija 1940
Amerikanski Slovenec
Prvt in najstarejši slovenski list v Ameriki, t Uitanovljen teta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-feljkov in dnevov po praznikih,
Izdaja in tiska i
jEDINOBT PUBLISHING CO.
, Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago ' Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto---$6.00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta_________, 1.75
Posamezna številka______3vC
The first and the Oldest Slovene Hlempaper in America* j Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays,
Published by; EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year------------
For half a year_____
For three months______
„..$5.00
_2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For One year---——..........$6.00
half a year ____3.00
three months ___1.75
_______________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo taaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas 4o četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-piltvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
nosti so prava. Demokracije in svobode evropski narodi niso znali dosedaj ceniti in vrednotiti, zato jo premnogi tudi braniti ne znajo. Morda je res potrebno, da padejo za nekaj časa v temo, da bodo znali ceniti luč. Še le ogenj jih bo očistil, kakor izčisti rude v topilnici.
' Isto je s Slovani. Sami se kar ne moremo zediniti. Vse polno pomislekov in razlogov imamo. Poljaki niso ma-ali Cehov. Zdaj,ko jih grozovito gnjavi Hitler, zdaj spoznavajo zmoto. Ko so bili prosti, na svetlem, tega niso spoznali. Zdaj, ko so v temi v ječi, zdaj spoznavajo, kaj so zgubili in kako nespametni so bili, da se niso naslonili na svoje brate Slovane, ko je bil čas. Neki odlični Slovan je izjavil: Slovani se sami ne znamo zediniti, treba je, da je Bog nad nas poslal Hitlerja s šibo, da bo nas združil. Čudna izjava, a pove veliko resnico.
Zato obup ni na mestu radi tega, kar se je zgodilo zadnje dni v Evropi. Noč sicer lahko zagrne Evropo za nekaj časa, ampak noč bo minila, jutiro bo sledilo in svetal dan. Jutrišnji dan bo lepši in svetlejši — počakajmo.
Deseti junij — črni dan
\>§ —
Deseti junij 1940 bo zapisan v zgodovino narodov kot poseben dan. V zgodovini demokratičnih in svobodoljubnih narodov bo zapisan kot črni dan, ki bo za vse čase pustil črni madež na italijanskem narodu in njihovih voditeljih, ki so na ta dan objavili svetu vstop Italije v vojno na na strani Hitlerjeve Nemčije, ki grozi svetu s popolno gospodarsko in politično sužnostjo.
Demokratični in hrabri francoski narod, ki se bori baš te dni za življenje in smrt s hrbtom ob steni, z vso svojo hrabrostjo, da se, če še mogoče ubrani nemškega navala, desetega junija nikoli pozabil ne bo! Francija bo zabeležila letošnji deseti junij v zgodovino svojih tragedij, ki bo pričal še sto in tisočletja, da je na ta dan njena latinska sestra Italija dvignila zahrbtno bodalo in ji ga zasadila v hrbet tedaj, ko je bila v največji nevarnosti.
Vse to je sicer svet pričakoval. Vendar prav do zadnjih trenotkov je bilo upanje, da Italija ne bo stopila v vojno. Predsednik Roosevelt je prav močno in trdno upal, z njim vred tudi Sv. Stolica v Vatikanu, da bo vodstvo italijanskega naroda temeljito premislijo vse zle posledice ta kega koraka. In vsi so se motili v svojem upanju. Sebični fašizem, ki mu je oče Benito Mussolini je planil kot zakrknjen pirat na izmučeno sosedo, da pomaga piratu iz Berlina isto uničiti in poraziti. Iz tega stališča je deseti junij črni dan tudi za Italijo samo, katere predstavniki se tako radi bahajo z svojo kulturo in civilizacijo. Deseti junij jasno priča, da zahrbtnost Rimljanov, s katero so operirali pred 1600 do 2000 let nazaj v Rimu razni tedanji oblastniki eden proti drugim, še vedno živi. Italijanu ni za bližnjega ,njemu je le za lastni bit, za lastno korist. Tak se je pokazal Italijan v zadnji vojni in tak se je pokazal zopet zdaj. Večina opazovalcev sedanjih homatij v Evropi je trdno prepričana, da se bo to neiskreno in zahrbtno ravnanje Italije nad njo še bridko maščevalo v vsakem slučaju. Če zgubi v vojni bo maščevanje, če s Hitlerjem vred zmaga, bo maščevanje prej ali slej, ker rujavi in črni fašist, s svojima neiskrenima in dokaj čudnima temperamentoma bosta v laseh prej ali slej in plačilo pride od tistega, kateremu Italija zdaj pomaga. Samo počakajmo, ni še
vseh dni konec.
Dejanski položaj je v Evropi kajpada črn in obupen Zopet pa je treba povdariti, ni še vseh dni konec. Nazijska vojna mašina silno ropoče, zdaj je zaropotala še fašistična Francoska prestolnica Pariz bo morda že v nemških rokah, ko boste čitali te vrstice. Vse mogoče. Lahko pride tudi do preobrata. Francozi še niso klonili. Bijejo se ka-kdr levi in vojna sreča, dasi je res malo upanje, se zna še morda tudi zaobrniti. Pokojni' francoski maršal Foch je izrekel v naj kritične jšem momentu v zadnji svetovni voj ni: "Dokler bo zadnji Francoz živel, je še upanje za Francijo!" Vojna sreča se je zaobrnila, Nemce je ustavil. Upanje je zelo na mestu. Seveda je pa treba poleg upanja tudi skrajnega junaštva in prizadevanja na strani istega, ki upanje'goji. Pri Francozih je baš te dni mnogo prizadevanja, pa tudi upanja in to šteje.
Res je, vstop Italije v vojno porazno upliva. Vendar se pa tisti, ki se jih ta vstop najbolj tiče, Italije toliko ne boje. Zdaj, ako Francija ne bo momentno totalno uničena na evropski celini, bo završalo v Sredozemskem morju. Kaj če uspe mornaricam Anglije in Francije, da bodo začeli obdelavati italijanski škorenj? Drugič, kaj napravi Turčija in balkanske države? Italijanska vojska zna imeti obilo posla na bližnjem vzhodu in Nemčiji. Rusija igra čisto svojo posebno ulogo. Računi sicer ne gredo, kakor so jih v Moskvi delali. Pa tudi niso samo prazne buče v j Moskvi. Balkanu, če tam zagrmi, bo Rusija ponudila vso svojo pomoč, ker tega, da bi na obalah Črnega morja vladali rimski fašisti, Moskva dovolila ne bo, če ima kaj pameti. Domnevanja so, da položaj v Evropi je skrajno kritičen in nevaren, da zadnji ostanki demokracije in svobode izginejo. Konec borbe pa še ni. Splošna borba, v katero bc-do prisiljene poseči še druge države se še le začenja. Izjava predsednika Združenih držav, s katero je obsodil korak Italije, je naredila na vse narode mogočen litis. Božja Previdnost vodi svet po svojih potih. Ta pota se zde človeku čestokrat čudna, pa po računih božje Previd-
Zopet svojimi
Fairmount City, E. St. Louis,
111.
bom nadaljeval s dogodljaji "in ker imam tudi nekaj novic, * jih bom tukaj navedel, da bodo naši rojaki vedeli, da se to leto kar doma držim, le včasih skočim malo na potovanje, pa samo za malo časa. — Ko sem bil za VelikonoČ v južnem Missouri, sem menil, da so tamošnji rojaki tudi letos tako hitri s pridelovanjem zelenjave, kot so bili druga leta Toda, ker je letos še na jugu bila hujša zima kot smo jo imeli po državi Illinois, smo si z zelenjavo in drugimi zgodnimi pridelki skoro na istem. Drugače se pa rojaki po južnem Missouri še dobro imajo. Od časa do časa se kateri zgubi in ga odpeljejo na pokopališče, kar nas navsezadnje vse čaka ista usoda in ne bo dolgo, ko bodo po Neelysville in Naylor slovenska imena povsem izginila. Mladina se po največ odpravi mesta, stari pa umirajo. Ob tej priliki se rojakom tam okolu prav lepo zahvalim za ep sprejem, tako Slancu, Sa^ leju, Rapotecu in Zadniku. Sploh pa so rojaki po Missoui'i prav postrežljivi.
Enkrat prej sem nameraval in sem že tudi bil kakih 20 milj naprej iz mesta St. Louis, Mo. bolj na jug ter videl, kako so se začeli kopičiti črni oblaki, iz katerih je švigal blisk in je odmeval grom, pa sem se obrnil nazaj proti domu. Še nisem prišel deset milj proti domu, me je že zajel dež. Ceste po farmah so pa slabe, zato nisem šel naprej. Najslabše so tam okolu Nay lor. Okolu Branadin je nekaj Slovencev, ki pa malokdo za nje ve. Domov grade od tam sem že imel srečo, da so mi gume pokale na kolesih. Pa sem se tudi ogledoval okolu Farm-ingtona, Fridericktowna in tam okolu, kjer so bili nekdaj cvetoči cinkovi in svinčeni rudniki in kjer sedaj do 80%
vse počiva in sameva. Nekdaj je bilo tod veliko Poljakov, Slovakov in Ogrov, sedaj pa ni ne Slovakov, ne Ogrov in ne Hrvatov, le še morda nekaj Poljakov in nekaj Rusov, ostali so pa Meksikanci, Španci in neki Kentuckarji ter Crn-Organizacije plačujejo tam
C?.
po 25c do 40c za izučene delavce, za druge pa komaj od 25 do 30c na uro. Za to plačo pa morajo garati, kolikor jim moči dopuščajo, ali ga pa odpuste. Ceste so pa tam dobre, po farmah seveda slabše kot okolu večjih mest.
Po enem tednu oddiha sem se podal proti Lewistownu, 111. Tam sem leta 1913 delal vse do leta 1915. Od tam sem šel delat v Royaltown v pre-mogorov. Tam še tudi danes obratujejo po dva do tri dni na teden. Slovencev je tam samo dve družini, dočim je Rusov in Poljakov ter Litvinov dosti in tudi Italijanov ne manjka. Organizacijo imajo še precej dobro. Pred nekaj leti je bil tam Slovenec Mike Žibert za mestnega odbornika, sedaj pa noče več biti. Lahko bi tudi na Lewi.stown izvolili svojega, saj je tam še gotovo do 18 slovenskih družin in tudi večji premogorov, Pa, tam se bolj slabo dela in še tedaj se slabo zasluži, ker po večini delajo s stroji, le po nekaterih krajih še delajo po starem sistemu, kar je pa se. veda za delavca silno mučno Tam se bolj malo zasluži, ker je med premogom preveč kamenja in ga je treba,izbirati Dalje naprej' v Stantonu tudi majne počivajo. Tukaj je precej Slovencev, ki so pa po večini zaposleni na reliefnih delih in nekaj jih je . že tudi na starostni podpori. Rov je v obratu samo eden in še ta samo na pol časa, medtem ko ostali počivajo. V Gillespie dela samo en rov. Tam, kateri delajo še tudi nekaj zaslužijo, toda dela se tam ne more dobiti, ker so tam okolu vsi ostali rovi zaprti. Slovencev je tu okolu deset družin in še ti ne delajo vsi v Gillespie. Več je
seveda drugih narodnosti in tudi Hrvatov in Litvinov. — Se naprej je mesto Carlinville, katero se nekdaj zemljiške kompanije imenovale "golden gate." Standart kompanija je namreč tam odprla rov in zgradila veliko lepih hiš, ki niso bile drage toda noben Slovenec je ni mogel plačati, ker je rov skoro vedno počival. Ljudje so se izselili in hiše pustili. Tako do $3000 je vsak izgubil in rov še dandanes počiva, ljudje so se pa razšli. Dela ni nobenega. Tak je torej ta "Golden gate" v Carlinville, 111. — Dalje naprej je malo mesto* Girard, 111. Tukaj je en rov, ki je že davno doslužil, eden pa obra tuje po dva dni na teden. Veliko jih dela tudi na WPA in na reliefu. Tudi tukaj je kakih deset družin Slovencev, drugi so Italijani, Slovaki, Poljaki, Francozi in vsake vrste malo naprej je mesto Ther, kjer je največ Slovakov in Poljakov, Slovenca pa nobenega in dela tudi nobenega, ker je samo en rov, pa še ta ni v obratu. Od tam se po večini vozijo na delo v Springfield — Potem je mesto Auburn, katerega sem pa že enkrat o-pisal. Je tukaj precej Slovencev in veliko seveda tudi drugih narodnosti, dela pa nobenega, le pri vladnih delih jih je nekaj zaposlenih. — Od tu sem šel naprej v Springfield, kjer sem delal leta 1912 nekaj mesecev v rovu. Delo je bilo dobro, samo malo smo delali, komaj enkrat ali dvakrat na teden. Jaz sem pa prišel iz starega kraja in- sem mislil, da bom v Ameriki kar naenkrat obogatel, potem pa nazaj v stari kraj, pa sem se zmotil, kot toliko in toliko drugih naših rojakov. — Naprej sem šel delat na Pawnee, kjer se je malo bolje delalo. Tam je bilo ta čas še precej Slovencev. Tam mi je en Nemec kradel, pa me je to vje žilo in sem šel na Pana, 111., Tudi tam se mi ni dopadlo,zato sem šel na Lewingston, a tudi tam nisem dolgo ostal in sem se podal na Royalton. Ker si pa po rovih nisem mogel zaslužiti denarja, se pa še danes plazim med našimi rojaki po raznih naselbinah. — V Springfieldu so mi šli še precej na roko in jim zato prav lepa hvala. — Prav lepe pozdrave in bom o priliki še kaj napisal.
Steve Fabjan
NEKOLIKO O NADUHI IN ZDRAVILIH PROTI NJEJ
pomagajo, ker se tudi bolezen ena od druge razlikuje tako, da je enim 'bolnikom hujše v hladnem in mrzlem času, drugim pa hujše v poletni vročini. To velja posebno o rudarski neduhi.
Dogodki
i i' wed Slovenci (to Ameriki >aS
Pripomnim, da zame ni nobeno teh zdravil in jih sploh rabiti ne morem. Šele zadnjih par let, ko se mi je bolezen tako shujšala da bi brez gotovega zdravila sploh ne mogel več živeti, sem začel rabiti to zdravilo. V enakih slučajih jih je menda že mnogo umrlo, ki bi še lahko živeli, če bi ve-dgli za to zdravilo ali jih imel kdo na to opozoriti. In to zdravilo je takozvani "Inhalant," katero se naroča: Neo-sol Co. Upper Darby, Pa. Je pa to zdravilo precej drago, mala steklenica stane $5.00. Ni pa menda sredstva, ki bi bolezen tako lajšalo, kakor to, saj se z njim naravnost smrt odganja, ker bolnik bi se gotovo moral zadušiti, če bi ne vzel tega zdravila, kadar ga bolezen, ko je od nje že izdelan in izčrpan, hudo napade. Potrebno pa je k temu imeti posebno pripravo, s katero se to zdravilo vdihava v pljuča. To pa stane $10.00. Vendar pa ni nobeno zdravilo predrago,ako ga človek le zmore, če je drugače smrt neizogibna.
Kako je pa z zahvalami, katere izdajajo tvrdke s zdravili, ki jih pišejo osebe, ki so baje ali pa v resnici s pomočjo teh zdravil ozdravele, med njimi tudi take, lei so imele neduho?
Slovenski umetnik v Clevelan-/ du umrl
Cleveland, O. — Pretekli petek opoldne je umrl poznani slovenski umetnik Gregory H. Perušek, v starosti 52 let, ki je stanoval v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Zadela ga je srčna kap v Arts and Crafts poslopju, kjer je bil glavni ravnatelj vseh umetniških del Cuyahoga okraja. Pokojni je bil rojen v vasi Jelovec, pri Sodra-žici na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 34. leti. Zapušča ženo, eno hčer, tri sestre in več soi'odnikov, v starem kraju pa sestro in več sorodnikov.
Elmhurstčani vabijo na veselico
Elmhurst, 111. — Društvo sv. Alojzija št. 179, KSKJ., priredi v soboto 22. junija plesno veselico v znanem Keglovem vrtu' v Willow Springs, 111. Za Vse bo najbolje preskrbljeno; za ples bo najboljša godba, za pijačo in jedila istotako. Chikažani in vsi rojaki iz okolice, kot iz Jo-lieta in drugih bližnjih naselbin, so prav prijazno' vabljeni, da posetijo našo veselico in se z nami povesele. — Pridite" torej na našo veselico v soboto večer. (Og.)
Johnstown, Pa.
(Piše A. Tomec) (Konec) Ce pa trdim, da nobeno zdravilo proti neduhi nič ne pomaga, mislim pri tem, da nobeno zdravilo ne pomaga za ozdravljanje te bolezni, ne trdim pa, da nobeno zdravilo te bolezni ne lajša. N.ajnavad-nejša zdravila, ki na neduhi bolnim bolest lajšajo, so razni praški, katerih se mala količina zažge da bolnik od tega dim vase vdihava. Vendar pa ti praški vsakemu ne pomagajo, niti vsakumu enako ne
Mogoče, da tisti, ki se za zdravila zahvaljujejo, češ, da so s pomočjo njih ozdraveli, niso bili za dotično bolezen resno bolni in bi morda tudi brez zdravil vse eno ozdraveli ali so ozdraveli vsled kake druge količine ali pa so še morda imeli le kako namišljeno bolezen. Izključeno tudi ni da se morda ne bi dal« kake osebe od tvrdk s zdravili podkupiti, da dajo lažnive zahvale ali pa zahvale le za dozdevno ozdravljenje, da z njimi lažje svoja zdravila prodajajo.
Če bi nekateri bolniki s pomočjo gotovih zdravil v resnici popolnoma ozdraveli, zakaj bi pa ista zdravila tudi! drugim enako bolnim vsaj nekoliko ne pomagala? ! Saj poznamo med nami mnogo bolnikov, ki jim vsa taka in enaka zdravila nič ne pomagajo.
Ni moj namen, da bi s temi vrsticami škodoval kaki tvrdki s zdravili, tudi ne da bi za katero delal, reklamo; temveč je moj namen pri tem povedati enako bolnim, kar vem iz skušnje o gotovih zdravilih,da bi tudi oni sami ne šli, ako še niso šli, skozi šolo izkušenj, prevar in razočaranj ter brezuspešnega trošenja denarja, ko se lahko iz skušenj drugega učijo in brezuspešnega prizadevanja ovarujejo. — Seveda če hočejo moj nasvet vpo-števati.
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service) Napisali Edgar Rice Burroughs

Poroka
Cleveland, O. — Zadnjo soboto 8. junija sta se v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Anthony Sekula, sin Mr. in Mrs. Anthony Sekula iz Indianapo-lisa, Indiana in Miss Joanne Kodromaz, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Kondromaz iz Bonna avenue. — Mlademu paru obilo sreqe!
Gospa Štorklja v Chicagi
Chicago, 111. — Pri mladi družini Mr. in Mrs. Strupek na -{21 sit Place Sfi . Western Ave., se je koncem zadnjega tedna oglasila gospa Štorklja ni jim pustila prvorojenko — zalo punčko. — Mrs. Strupek I je hčerka znane družine Mr. in Mrs. John Bahor. — Castit-ke!,
Vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Frank Lesko-vec so se ustavile prijazne vile rojenice in jim podarile krepkega sinka prvorojenca. — Resno je zbolel John Ka-stelic iz East 152nd street. — V' Glenville bolnišnico se je morala podati na operacijo Mrs. Angela Maček iz Trafalgar Ave. Operacijo je srečno prestala. — Na John Hay višji šoli je graduirala Gloria Bradač, hčer Mr. in Mrs. Frank Bradač iz Iiecker Ave. Sedaj bo šla v Wilcox Business College.
-o-
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
Ko so Tarzan, Perry O'Rourke in Kailuk zaslišali od spodaj glasove in neko hojo, so se spoglcdli in se naglo umaknili s stopnišča in jo zavili na levo skozi vrata, za katerimi So vodile stopnice navzgor. — Te skrivnostne stopnice, katere so morda vodile v prostost, ali v past!
Ni bilo časa za pomišljanje, ampak urno so se odločili in jo tako hitro u-brali za J£arzanom, pa naj pridejo že kamorkoli. No in stopnice so jih privedle iiia mali kvadraten balkon. "Neumnost", prvi Perry: "saj si polomimo vratove, če hočemo poskakati s te višine na tla."
"Poleg tega pa ne bo tudi prav nič mikavno, če kar tako pademo divjim stražnikom v roke," je nadaljeval Perry. Toda Tarzan je kmalu premotri! položaj in ni bilo treba skakati z balkona na tla. Domislil se je. da bi bilo najbolj varno splezati na streho, kar so tudi napravili,
Kailuk se je vstopil s hrbtom proti steni in- po njem je l'erry splezal na streho. Potem se je Tarzan vstopil prav tako k steni in je po njem Rato-rijanec splezal na streho. Ostal je le še Tarzan, ki je stopil par korakov nazaj in se z enim skokom zagnal in se oprijel roba strehe.
Četrtek IS. junija 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
BEŽE PRED VOJNO
SHOD KATOLIŠKEGA TISKA PRI SV. LOVRENCU V CLEVELANDU
ZAVAROVANJE
~ ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOCIJALNO-VARNOSTNIM ZAKONOM
Socijalno-varnostni zakon (Social Security Act) je postava, ki jo je kongres Sprejel. Ustanavlja dve vrsti socijalnega zavarovanja — zavarovanje proti nezaposlenosti in starostno oziroma posmrtninsko zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje poskrbuje za javno pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom.
Socijalno-varnostni zakon je bil sprejet 1. 1935 in spremenjen 1. 1939. Sledeči jc eden izmed vrste člankov, ki razložijo našim čitateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod starostnimi in posmrtninskimi določbami tega zakona.
Ce so nasprotniki glasni za nmesnico, zakaj bi ne bili katoličani glasni za resnico? — Glavni kampanjski zmagovalec veleč. g. kanonik J. J. Oman pove, da čita "A S." od njegove prve številke naprej.
. Skupina civilistov v belgijskem mestu Louvain, ko so morali bežati iz svojih domov, da se umaknejo vojnim grozotam.
KAJ SE SLISI PO SVETU?
NOVA LEŽIŠČA MANGA-
NOVE RUDE V RUSIJI
Po vesteh iz; sovjetskih virov so odkrili na Uralu pri Sverdlovsku nova velika ležišča manganove rude> 2e sedaj so ugotovili, da je v teh ležiščih zadosti mangana za preskrbovanje celotne industrije na Uralu, ki to surovino rabi. Prav tako so našli nova ležišča mangana v zapadni Sibiriji, kjer je na stotine milijonov ton te rude.
ODGOVOR UMETNIKA
Michelangelo je bas slikal svoje slovite stropne freske v Sikstinski kapeli, ko je prišel visok duhovnik, da bi pogledal, za koliko je to delo že napredovalo. Ta duhovnik je bil nergač, ki je v vsaki stvari opazil kakšno pogreško. Zato je tudi na mojstrovi sliki začel iskati kaj takšnega. Po dolgem gledanju je končno o-pazil, da ima angel, ki ga je slikar baš upodabljal, samo štiri prste na roki.
"Ali s>te že kdaj videli angela s štirimi prsti na rokah?" je vprašal zbadljivo.
"Ali ste videli nemara vi že kdaj angela s petimi prsti?" je odvrnil slikar, ne da bi prekinil svoje delo.
PONAREJENA SREČKA ZA* DELA
V neko loterijsko kolekturo v Anversi je prišel neki tujec. Fokazal je srečko in vprašal, ali je kaj zadela.
Kolektor je pogledal v seznam, ugotovil, da je srečka zadela 10.000 frankov in se ni pomišljal tujcu, ki se je v redu izkazal, izplačati 10.000 frankov. Ko je mož odšel, je dobil kolektor pomisleke. Pogledal si je srečko natančneje in je z žalostjo ugotovil, da je ponarejena. Hitro je zaprl iokal in stekel pr.oti policiji Nu, po poti je zagledal tujca, ki je mirno sedel v neki kavarni. Tujec je bil videti nemilo presenečen, ko je čul, kako je s stvarjo. Rekel je, da ie srečko na cesti kupil od ne-
kega reveža, ki je trdil, da je v denarni zadregi.. Ker je takoj vrnil dobitek, so mu to razlago verjeli.
LIPO SO OPERIRALI
Na pokopališču poleg prastare avstrijske samostanske cerkve Mildensee imajo 500 letno lipo, ki je popolnoma votla. Sedaj so to lipo po nasvetu "drevesnega doktorja" dr. Hogana z Dunaja konzervirali. Izsušeni les so odstranili in notranjost votlega drevesa plombirali s pločevino. Na podoben način so rešili pred zobom časa žc mnogo zgodovinsko ali botanično dragocenih dreves.
---o-—— >
IZGUBE NEVTRALNIH TRGOVSKIH LADU
Angleško ministrstvo za informacije je objavilo seznam izgub, ki so jih utrpele trgovske mornarice nevtralnih dr-vav v dosedanji minski in pod-morniški vojni. Na prvem mestu je Norveška. Prav tako je v seznamu še Danska ki je tudi ne moremo več prištevati med nevtralne države, saj je izgubila neodviimost. Takole izgleda seznam izgub, k,i je bil objavljen še pred za§edbo Danske po nazijih:
Norveška je do 10. aprila izgubila 52 ladij s skupno to-nažo 120.000 ton in 392 ljudi, Švedska 33 ladij (70.000 ton) in 262 ljudi, Danska 28 ladij (64.000 ton) in 290 ljudi, Nizozemska 18 ladij (83 tisoč ton) in 191 ljudi, Grčija 13 ladij (61.000 ton- in 78 ljudi, Finska 7 ladij (16.500 ton) in 11 ljudi, Italija 7 ladij (31.-500 ton) in 56 ljudi, Belgija 4 ladje (12.000 ton) in 1 človeka, Estonska 2 ladji in 2 mornarja, Jugoslavija 2 ladji in 1 mornarja, Litva 1 ladjo in 1 človeka, Japonska 1 ladjo.
Gornje številke pa niso še končnoveljavne, kajti v njih so obsežene samo izgube,, ki so bile uradno sporočene.
-o-
DVA TISOČ LET STARA "MAGINOTOVA" ČRTA
Dva tisoč let, preden so začeli Francozi graditi svojo Maginotovo črto, so se njihqvi predniki, stari Galci, na sličen način zavarovali proti tujim navalom. Sedaj so odkrili o-stanke starih utrdb, s katerimi so se Galci branili napadov Ilunov in drugih tujih ljudstev. Te obmejne utrdbe so pa nastale že pred dvema tisočletjema.
IZ NASE PRETEKLOSTI
Prvi ljudje na Slovenskem
Sledove prvih ljudi na našem ozemlju imamo iz tako-zvanega paleolitika ali starejše kamene dobe. To so najdbe v Potočki zijalki na 01 še vi V Sloveniji, kjer so odkrili orodje iz kamna in kosti, enako v zadnjih letih tudi še ponekod drugod, n. pr. v Njivici pri Radečah. Ti ljudje so bili lovci in ribiči brez stalnih bivališč, ne vemo pa seveda, kateremu plemenu ali narodu so pripadali. Tudi o starosti teh najdb moremo le približno soditi. Spadajo v dobo kakih 10.000 let pred Kristusom.
Naznanilo in zahvala
Potrtih src naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je 31. maja 1940 po dolgem bolehanju za vedno zatisnila svoje trudne oči naša ljubljena mati
Mary Gradišek.
Pokojna je bila doma iz fare Mengeš na Gorenjskem ter je dosegla starost 69 let. Prej je živela pri svojem sinu Johnu Gradišek, nekaj mesecev pred smrtjo pa pri hčeri Jenny Zemlan. Njen pogreb se je vršil 3. junija iz prejšnjega zavoda pod vodstvom Franka Ermenc in od tam v cerkev sv. Janeza Evangelista, kjer se je darovala peta sv. maša, nato pa na Mt. Olivet pokopališče.
Dolžtjost nas veže, da se zahvalimo veleč. g. Antonu Schif-frerju za cerkvene obrede ter za obiske in podelitev sv. zakramentov med boleznijo .pokojnice. Dalje prav lepa hvala Franku Er-mencu za lepo urejen pogreb, društvu Kršč. žena in mater pa se zahvaljujemo, da ste se članice udeležile molitev za pokojnico zadnji večer pred pogrebom. Nadalje iskrena hvala za krasne vence, ki so jih darovali: Sinovi riokoiničine hčere, Frank in John Zemlan; Mrs. Rose Jenko in druž.; druž. Krainz; Mr. in Mrs. Zo-rich; Mr. Jos. Zore; Mrs. Josephine Krivec; Mr. in Mrs. Raygel; Mr. in Mrs. Leonard Alpnar in druž.; Mrs. Mary Homar; Mrs. Schuller in druž.; Mr. in Mrs. Sem; Mrs. Josephine Arth.
Enako lepa hvala tistim, ki ste darovali za sv. maše, namreč: Društvo Kršč. žena in mater (peta maša); Mr. Jos. Zore; Mr. in Mrs. Mramor; Mr. in Mrs. Zore; Mrs. Deželan ip druž.; Mr. Peter Bartel in druž.; družina John Bucher; Mr. Frank Fon; Miss Martha Kropec.
Zahvaljujemo se končno vsem tistim, ki ste pokojnico v bolezni obiskovali, tistim, ki ste jo prišli kropit in, ki ste se udeležili pogreba, in enako tudi tistiml ki ste dali avtomobile brezplačno na razpolago. Vsem hvala, ki ste nam na ta ali drugi način prišli na pomoč.
Ti pa, draga, nepozabna mati, počivaj mimo v hladnem grobu. Naj ti sveti večna luč in na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOHN GRADIŠEK, sin; JOHANA, omož. Zemlan, hči, ter njena dva sinova, FRANK in JOHN, in nekaj sorodnikov. V starem kraju sinova žena PAVLA s tremi otroki. En sin, FLORIJAN, je padel v prejšnji vojni. Milwaukee, Wis., 8. junija 1940.
Odklej ime Hrvati
Hrvatsko ime se prvič omenja v listini od 4. marca 1. £52., s katero je knez Dalmatinske Hrvatske Trpimir podaril splitski nadškofiji neko zemljišče. Trpimir daje tu sebi naslov "po božji milosti knez Hrvatov." Stoloval je v Klisu in postal praded kasnejše hrvatske kraljevske rodbine Trpimirovičev.
V SOBOTO, 15. JUNIJA
bomo otvorili NOVO SLOVENSKO GOSTILNO, kjer bomo servirali gorka in mrzla jedila in vse vrste najboljše pijače. Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočamo za obisk in poset. Gostilna bo obratovala pod imenom in na naslovu:
Poldan Tavern
2410 Blue Island Ave.,	.Chicago, Illinois
Odklej ime Srbi
Za Srbe na balkanskem polotoku srečamo to ime prvič 1. 822. pri frankovskem zgodovinarju Einhartu, ko pripoveduje, da je hrvatski knez Lju-devit Posavski pred Franki zbežal k Srbom. Že prej so pa v frankovskih virih ome-
POSLUŠAJTE
psako nedeljo prvo in naj« starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. , \
i Nakazovati poiiljatve, da bi se	i
[ izplačale v ameriikih dolarjih	J
i zdaj ni mogoče.	,
I Vse poiiljatve nasloviti na{	]
: JOHN JERICH
>	1849 West Cermak Road. ! CHICAGO. ILL,
>	i '.M ŠkŠkAtk O Si Mi ^ JI dfc^;1
Članek 8.
AKO STE VDOVA
Vdova po delavcu, ki je zavarovan v zmislu Socijalno-varnostnega zakona, utegne dobivati zavarovalna plačila tako-le:
Mesečna plačila, ako je 65 let stara oziroma ko postane 65 let stara;
Mesečna plačila, ako je mlajša kot 65 in ima mlade otroke v svoji oskrbi;
Enkratno plačilo,ako je pod starostjo 65 let in nima otrok v svoji oskrbi; mesečna plačila kasneje, ko je 65 let stara, ako se ni zopet omožila.
Mesečno zavarovalno plačilo za vdovo znaša tri četrtine zneska mesečnega plačila, ki ga je njen mož zaslužil. Enkratno plačilo, ki se plačuje vdovi pod starostjo 65 let, znaša šestkrat toliko kot znesek moževega mesečnega zavarovalnega plačila.
Na primer, postavimo, da mož, ki dobiva starostno zavarovalno plačilo v znesku $25 na mesec, umre v starosti 68 let, zapustivši vdovo v starosti 65 ali več let. Ona bo dobivala do smrti tri četrtine od $25 oziroma $18.75 na mesec, dokler živi, razun ako se zopet poroči.
Postavimo pa, da je ta mož umrl,, ko je bil 66 let star in njegova vdova ima 64 let. Po njegovi smrti bi njegova vdova dobila enkratno plačilo, enako šestkratnemu znesku mesečnega pfečila, ki ga je on dobival. Ako je' njegovo Zavarovalno plačilo bilo $25 na mesec, bi njegova vdova dobila šestkrat $25 oziroma $150. To enkratno plačilo je plačljivo ob njegovi smrti, kajti njegova vdova ni še vpravičena do mesečnih plačil. Ko pa ona postane 65 let stara, začne ti ob iv at i plačila od $18.75 na mesec.
Ko zavarovan delavec
umre, zapustivsi mlajšo vdovo z mladimi otroki v njeni oskrbi, vdova in vsak otrok dobiva mesečno plačilo, dokler so otroci pod starostjo 16 let oziroma 18 let, ako še pohajajo šolo. Vdova dobiva znesek enak trem četrtinam zavarovalnega plačila, ki ga je mož zaslužil; vsak otrok pa dobiva polovico istega zneska.
Na primer: Ako je mož zaslužil mesečno plačilo od $25, vdovino plačilo bo $18.75 in otrokovo $12.50. To bi pome-r.jalo, da, ako sta dva otroka v družini, bi vsak otrok dobival po $12.50 na mesec in vsa družina bi skupaj dobivala $43.75.
So pa gotove meje kar se tiče zneska, ki ga družina more dobivati na račun starostnega zavarovanja vzdrževate-Ija. Najmanjši znesek je $10 na mesec. Na drugi strani,vsaka družina, ki dobiva $20 ali več, je omejena na dvakrat toliko, kolikor'je znašalof očetovo zavarovalno plačilo, ali pa na 80 odsto njegove povprečne mesečne plače ali na $85, karkoli je najmanj.
Na primer, recimo, da so vdova in trije otroci v poprej omenjeni družini, kjer je mož oziroma oče zaslužil mesečno zavarovalno plačilo od $25 na mesec. Mesečna plačila bi tedaj skupaj znašala $56.25. To pa je več kot bi se moglo izplačevati v takem slučaju, kajti zakon določa, da plačila ne morejo 'biti več kot dvakratni znesek očetovega mesečnega plačila. Zpto bi ta družina dobivala le $50.
' OPAZKA—Starostni in posmrtnin-ski zavarovalni sistem se razteza le na delavce; ki zaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije pod tem sistemom. Naj se ta ne zmeša z Javno pripomočjo, federalno-državnim sistemom, ki daje pomoč osebam, ki so v potrebi — starcem, slepcem in odvisnim otrokom. Za informacije o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji podružnici Social Security Board-a, ki se nahaja ■ v vaši bližini.
0-
RETEKLOSTI ~
njeni Polabski Srbi v sedanji nemški deželi Anhaltu. Nanje spominja še danes ime An-halt-Zerbst, to je Serbište, odkoder je bila doma slavna ru-' ska carica Katarina II.
--o-
Prvi hrvatski časopis
Prvi hrvatski časopis je za-[ Čel izhajati za Napoleonove | vlade v Dalmaciji. Izdajal ga je izvrstni francoski namestnik ali providur Benečan Vis-~ ko Dandolo kot tednik v itali-i jonskem in hrvatskem jeziku, pod naslovom : "II regio Dal-~ mata — Kraljski Dalmatin," in sicer je izšla prva številka 12. julija 1806.
Najnovejše vesti najdete \ - dnevniku "Amer. Slovencu!"
govalka častna princezinja Vam v pomoč, če me boste potrebovali. Iskrene čestitke slovenski metropoli in vsem navzočim na shodu. To Vam čestita in vse pozdravlja, Josephina Meglen, druga glavna zmagovalka."
Zatem je predsednik shoda g. Jakob Resnik omenil, da je najboljše na programu prihranil za nazadnje. Občinstvu je predstavil v lepih besedah glavnega kampanjskega zmagovalca veleč, g. kanonika in župnika Johna J. Omana, ki je burno pozdravljen od strani občinstva nastopil in govoril zelo navdušeno. Zahvalil je v zbranih besedah vse, ki so tekom kampanje delovali za razširjenje katoliškega dnevnika A. S., ki je prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Povedal je, da bere A. S. od njegove prve številke. Bil je 11 letni deček, ko je živel na svojem domu tam gori pri sv. Štefanu v Borštu v lepi Minnesoti, kamor so se bili naselili prvi slovenski farmarji iz lepe Gorenjske. Tam se je srečal prvič z A. S. pred 49 leti in omenil je, kako veselje je zavladalo, ko so prišle v hišo "kranjske cajten-' ge". Amerikanskega Slovenca je čital tudi potem v poznejših letih in se je iz njega učil prave slovenščine, kot dijak v šoli In potem v bogoslovju. Pisal je tudi rad v njega, ker s tem se je učil slovenske pisave. "Amerikanski Slovenec" je storil mnogo dobrega za svoj. slovenski narod kot katoliški časopis. "Am. Slovenec" ima velike zasluge med Slovenci v Ameriki. Veseli ga, če je njegova kandidatura kaj listu pomagala. Zato se zahvaljuje tudi vsem, ki so aa-nj "delovali med kampanjo. Glede naloge, da bi tudi pogosto pisal obljublja, da bo rad sodeloval, kolikor mu bo pri obilici dela dopuščal čas. Lepe kupe je bil vidno vesel in se je za isto lepo zahvalil kot za lep spomin na kampanjo, v kateri je zmagal.
Njegovim lepim besedam je sledil dolgotrajen buren aplavz.
Po njegovem govoru se je pre-i čitalo še naslednjo rezolucijo, ■ katero so navzoči soglasno odo-
-	brili in sprejeli in predsednik ; shoda je isto podpisal. Rezolu-i cija se glasi: (Dalje prih.)
-o-
>	"Amerikanski Slovenec" in
-	"Novi Svet" sta lista, brez ka-
>	terih bi ne smela biti nobena 1 slovenska družina!
DENARNE POŠILJATVE
se ie dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotab, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktttnosti izplačil.
Kdor želi poslati poSiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja 1* za Jugoslavijo.) Naie cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30.................... 100 Din
Za $ 4.40................... 200 Din
Za $ 6.50.................... 300 Din
Za $ 8.45------------------- 400 Din
Za $10.25------------------- 500 Din
Za $20.00....................1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25...................... 50 lir
Za $ 5.90.................... 100 lir
Za $11.50...................... 200 lir
Za $17.00..................... 300 lir
Za $28.00..................... 500 lir
Nakazovati poiiljatve, da bi ae izplačale v ameriikih dolarjih zdaj ni mogoče. Vse poiiljatve naslovit« na{
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road. CHICAGO. ILL,
(Dalje)' ■■}>
Kako je to vse mogoče med nami? Zavednosti nam manjka. Mi katoličani vemo, da je na naši strani resnica, ampak predstaviti komu jo j" nas pa kar strah. Manjka nam odločnosti. Nasprotnik pa, če večjo laž predstavlja, bolj je glasan, bolj kriči, bolj kokodajska, Treba je nam žive odlocu s ti. Predvsem imeti zdrav, pak eten in resen program, potem la istega nev-strašeno propagirati med ljudstvo. Baš pri tem pa igra najvažnejšo ulogo časopisje. Kdo naj vam kaže pravo pot v raznih zadevah, če ne časopis, po katerem dnevno segate in berete prvič radi novic, drugič radi mnenja, ki prevladuje v svetu. Ko človek to prebira dan za dnem, saj ne more pomagati, da se nazadnje naleze istega prepričanja, katerega mu daje v tiskani besedi časopis. Posledice so, da potem ljudje tudi tako mislijo, pa tudi tako delujejo, kakor dajejo nasvete časopisi.
Včasih mene in vas zanese slučaj v kako gostilno, trgovino ali kam drugam med naše rojake. Poslušaj pogovore. Tisti, ki bero take odlične "resnicoljubne" časnike, kakor so Prosveta in Proletarec in druge brezver-ske in protiverske liste, bodo kaj kmalu začeli udrihati po duhovnikih in katoličnnstvu. Takoj veste, kdo jih p ta in kako znanje in kulturo zavživajo. Najboljši dokaz je v tem, kako zelo upliva časopisje na ljudi. Zato pa, če imamo katoličani kaj zavesti in ljubezni do svojega prepričanja, do svoje vere, nam ne sme biti nob-.T.a žrtev prevelika pri »azživjfevanju katoliškega tiska. Če se nasprotniki ne strašijo žrtev za laž, koliko bolj bi morali mi biti šele požrtvovalni za resnico, ki jo re-. prezentira katoliški tisk.
Zato veliko delo vrši vsak, ki agitira za katoliško časopisje. Veliko delo vrši vsak, ki naroča in podpira katoliške liste. Katoliški list je velik misijonar, ki [ hodi dnevno za onimi, ki so ve-r ro zavrgli in jih prepričuje da so v zmoti. Podpirajmo ta misi-L j on. Če smo darežljivi za kitaj-čke, za zamorčke, itd, kar jc prav in hvalevredno, bodimo p£ tudi požrtvovalni za svoje last l ne slovenske zabredle duše, ki sc I zgubile vero radi slabega proti I verskega časopisja. Skušajmc I jih pridobiti nazaj s katoliškin I časopisjem. Skrbimo zato, da b< I v vsaki hiši katoliški list. H Vas vse še enkrat najlepše za I hvalim v imenu Amerikanskegs I Slovenca za vse, kar ste v minul I kampanji storili zanj. Bog pla I'čaj in Bog vas živi vse!" I Govoru je sledil živahei I avplaz, kar je znamenje, da ji I napravil na navzoče dober utis. I Predsednik shoda je nato pre I čital došle brzojavne in pisme I ne pozdrave:
— Iz Chicago, 111. je posla) I glavnemu zmagovalcu veleč, g I kanoniku J. J. Omanu brzojav I no čestitko Društvo Najsv. Ime I na, ki se je glasila:
"Congratulations to you a I victor in Catholic Press Cam
■	palgn."
■	| — Iz Pueblo, Colo, pa je pc I slala pismene čestitke in pozdra I ga. Josephine Meglen, dosedanj 9 kraljica naročnikov A. S. in s I glasi:
H | "Čestitam k Vaši zmagi kc H častnemu maršalu naročnike B|"Am. Slovenca" v letošnji kan I! panji. Jaz sem daleč za Vam I i vendar sem druga glavna zmi
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 3 to 4 P. M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First, Station on Your Dial)
Announced in English and
Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes
bruliirituj a program oj-
CLASSICAL and FOLK MUSIC
Stran ?
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek 13. junija 1940
i Jules Mary — J. M
POTOVANJE IN ZGODOVINA
Pisano polje
Dogodek na Poganskem polju
Skoraj ga ni človeka, ki bi ga ne veselilo potovanje že iz radovednosti, kako je drugod po svetu. Zato so ljudje tudi v prejšnjih dobah radi potovali. A v starem in v srednjem veku ni bilo prijetno potovati, ker ni bil promet tako razvit ko zdaj. Zato niso potovali zgolj za zabavo in veselje,kot potujejo zdaj, ampak radi poučnih, trgovskih in družinskih vzrokov.
Iz klasičnega starega veka nam je znan kralj z Itake, Odisej, ki poje Homer o njem, da je poznal mnogo mest in ljudi. Stari Germani pa so bili mnenja, da so potujoči ljudje — sami berači in potujoči junaki in pevci so si želeli stalnega bivališča. Šele v humanistični dobi (v 14. in 15. stoletju) je postalo potovanje užitek in so se ljudje tudi veselili prirode in spoznavanja dežel in narodov.
V tako zvani "bidermajer-ski dobi" (v 18. stoletju) se je potovanje kar razmahnilo. Angleški pisatelj in francoski filozof Rousseau so peli slavo pešhoji in sploh gibanju na zraku. Starejši ljudje in bolj častitljivega stanu pa so se vozili s svojimi orjaškimi koči< jami in poštnimi vozovi. Ženska na vsak način ni smela te daj sama potovati. Celo napredni nemški Goethe je zapisal : "Potujoče dekle je zmeraj na slabem glasu." Kaj bi dejal o današnjih športnicah? Dandanes potuje vse, bodi peš ali s kolesom. Za ta čas veljajo besede: "Komur hoče Bog dobro storiti, ga pošlje v daljni svet."
IZ PREDVOJNIH ČASOV,
Tu se je pojavil v A. D. Mat Tekavec. Kaj kdo piše o meni, mi je malo mar. Menda ,pa je on pobrskal za tri mesece nazaj, pa ni našel v A. S. mojega veselja, in bržkone je zapisal, da se je Molek zlagal. Zdaj bi rekel lahko tudi jaz, da se je zlagal, pa pravim le, da se je hudo zmotil. Zmagoslavno je Molek pori-bal pod nos, da je Trunkovo veselje v štev. od J. marca t.l. v A. S. Zopet se mi je malo zavrtelo v glavi. Črno na belem je. Ker ne hranim številk A. S., pišem na uredništvo. Med tem pa je uredništvo A.S. samo v št. 91 zadevo pojasnilo. Članek "Le ugibamo lahko" je Trunkov, ampak le do črte. "Vselej. . . ," ki je pod črto, ni Trunkovo. Tako se je tudi meni že prej zdelo, dasi sem smatral vse le za malenkost. Molek se je v resnici zlagal, ko je pripisal "veselje" meni, pa nočem opletava-ti z lažmi, ker vem, kaj je laž, vsekako se je zmotil. S tem bi bila lahko reč končana, in ako je g. Tekavec govoril o laži, je bil precej opravičen. Oči-vidno Molek to tudi čuti, ker Tekavca je kar zmanjkalo.
Kaj takega pa le ščemi. Mene bi tudi, dasi je le zmota. Ker pa je Molek izkopal vojno sekiro in govoril o "obra-čunanju za vselej," juriša kar v treh številkah na Trunka in na koncu prosi svoje rdeče bratce, naj rešijo tudi kakega katoliškega soseda pred tem Trunkom in "čujejo oba zvona," da pride Molek zopet do rešpekta.
Ali naj napišem tudi jaz tri kolone? In lahko bi jih šest. Ampak Molek bo tudi še potem rekel, da "skoči Trunk v luknjo." Šk o d a " c a sa' i np r ost o-ra. Ni za količkaj resne ljudi. Naj ima Molek malo veselja, da je Trunka poteftal pred rdečkarji in klerikalci. Le nekaj kratkih opazk naj sledi.
(Konec prih.)
Ko me je Molek ubijal v štirih kolonah, je zapisal vse, karkoli slabega bi se moglo reči o kakem človeku. Perfi-den sem, nesramen, lažnik, zavijam, obrekujem, pa nikoli ne prekličem, zofist sem, jezuitski kazuist, za me velja, da namen posvečuje sredstvo. . .manjka samole, da bi srebrne žlice kradel. Upam vsaj, da po taki "smrti" smrt še ne bo prišla. Prišla pa bo, prava smrt, in še več bo prišlo tedaj. Lažnik, obre"kova-lec, zavijalec. .to niso mačje solze, ne morda za zdaj, ko so le na papirju, zelo resne reči so za-me, ko pride smrt in pregled, ko pride sodba. Well, nisem ravno brez skrbi, pa me le tudi preveč ne skrbi, ker še nikakor ne sledi, da bi tudi tako bilo, ko jc vse to zapisal Molek in je na papirju. Jaz pričakujem pretres, če je res vse tako, sodbo pričakujem, ampak sem miren. Pred čila-telji dolgih kolon sem morda tak, kakor stoji tam zapisano, morda postanem tak tudi v očeh kakega katoliškega soseda, kakor Molek upa. Zopet niso mačje solze, ko človek ne moreš iti Vedno le med jelene, moraš iti včasih tudi po ulici, in ta ali drugi morda pokaže, češ, glejte ga, tamle gre lažnik, obrekovalec, sofist. Ampak za zdaj ni pomoči. Trenotno je Molek na boljšem, jaz na slabšem. In tako bi tudi bstalo, ako bi šlo po Molkovem materializmu, da je sicer smrt, pa nista više po smrti. Če pa je še marsikaj za smrtjo, in bo, sodba bo, ne pi'ed ljudmi, kakor z^.aj, pred Bogom bo sodba. Če bom tam spoznan za lažnika, obrekovalca. . bogami, bo slaba, ampak če ne bom za takega spoznan, je malo na tem, ako kdo na ulici gleda za menoj, in si misli, da gre preko njega lažnik.
Bo vse eno, če grem m^d jelene, ali grem med ljudi.
milostitev." Sam pri sebi pa je pomislil: "Kako je Pepina le izvedela, da je mati morilka?"
Ko ga je bil odvetnik zapustil, je ostal obsojenec sam z jetniškim paznikom, ki ga je stražil, dokler ni prišel na vrsto drug njegov tovariš. Pavle ni zdaj več bival v svoji prejšnji celici, temveč v takšni, ki je bila določena le za zločince, obsojene na smrt. Železna postelja, peč, umivalna posoda, stojalo za obleko, miza in dva stola so bili vsa oprava.
Ta prostor bo zapustil samo takrat, ko bo moral na morišče. Morilno napravo postavljajo, kakor je včasih bral v časopisju, nekje na dvorišču jetnišnice.
Zarana drugega dne sta ga obiskala jetnišnični ravnatelj in zavodov duhovnik. Razen teh ga ie posetil še vodja tu-rinske policije v nadi, da bo izvabil iz njega priznanje. To upanje pa se je seveda izjalovilo.
Potem so ga pustili samega in Pavle je dva dneva preždel v mračnem molku. Ni hotel odgovarjati na vprašanja paznikov, ki bi se bili spustili z njim v pogovor.
Ob določenem času se je tudi smel sprehajati po dvorišču, kar je bilo sicer dovoljeno samo bolehnim jetnikom.
Dvorišče je bilo zmerom čisto prazno, kadar se je on sprehajal po njem. Korakal je sem in tja. Mislil ni skoro na ničesar, le prisluškoval je zvoku korakov, ki so odmevali od zidov. Na desno in levo so bili zidovi, ki do višine prvega nadstropja niso imeli nikakih oken. V ozadju je bila zgradba, ki je imela v prvem nadstropju bolniške sobe, v pritličju pa celice za jetnike, obsojene na smrt. Na četrti strani je zapirala dvorišče jetnišnična cerkvica. Vdolben kot v zidu je naznačeval prostor, kjer je bil oltar. Od spodaj je mogel Pavle skozi zamrežena okna videti slike V notranjosti, in če je bila baš služba božja, je slišal petje kaznjencev, ki mu je za malo časa vzelo potrtost.
Sredi dvorišča je bil vrtec s cvetnimi gredami. Tudi dva kostanja sta rasla tam, velik in manjši. Na veji prvega je visela svetilka, ki je bila videti kakor velikansko oko, nadzorujoče sprehajajoče se jetnike. Na štirih kotih dvorišča je bilo slabo rastoče grmičje.
Ko je stopal po dvorišču sem in tja, so Pavletove oči po večini sledile oblakom, ki so hiteli čez košček neba, ki je gledal nanj.
Najstrahotnejše so bile zanj tiste ure, ko je ležal ponoči v svoji celici in se ga spanec ni hotel usmiliti. Pa se je spomnil opisa neke usmrtitve, ki ga je bil nekoč bral in katerega podrobnosti mu je domišljija pričarala pred oči z grozotno raz-ločnostjo. Videl je, kako so ga pomočniki rablja zgrabili in ga privezali na desko pri giljotini. Potem pa samo pritisk na gumb, lesketajoče se rezilo pade, eurek krvi brizgne ... in vse mine. Pomislil je na živali, ki jih je pobil v svoji klavnici. Kako so tulile in vzdihovale, ko so bile zabodene od njegovega noža. Vsakikrat se je vKla kri. Bilo je strašno.
Tudi Pepina je vse noči malo spala. Bilo je čudno, da ni njeno slabotno telo spričo duševnih bolečin, ki so jo mučile, čisto odpovedalo.
(Dalje prih.)
Do trenutka obsodbe je bil Pavle še zmerom malo upal. Vse njegovo življenje je bilo tako zgledno, da se mu je zdelo, da mu morajo njegovo nedolžnost brati že z obraza. Cesto je bil mislil pri sebi: "So ljudje, ki so videti kakor nevarni zločinci, a vendar niti muhi ne morejo storiti kaj zlega. Razumljivo je, da take ljudi včasih po krivem doleti sum, toda jaz po svoji zunanjosti nisem kakor morilci in ubijalci! Četudi sodniki mislijo o meni slabo,-bodo pa porotniki toliko pravičneje sodili. Zaupam vanje."
Noč in dan ga je mučila misel na mater. Kaj počne? Ali. bo dopustila, da ga obsodijo? Morda bo našla pot, po kateri bo priznala resnico, vendar pa se ne izročila sodišču. Morda bo izkušala pobegniti v A-meriko.
Zanj je bilo čisto nemogoče, da bi se rešil s tem, da bi izdal mater in jo spravil na morišče. Zdaj je nedolžen, a potem bi imel na vesti smrt svoje matere.
Ko je v sodni dvorani slišal svojo smrtno obsodbo, je bil čisto topoglav. Dal se je odvesti, ne da bi bil izpregovoril besedico, in kazal je znake, kakor bi bil duševno zmeden. Ko se mu je polna zavest spet vrnila, se je zasmejal.
"To je smešno!" je zagodrnjal dvakrat predse.
V njegovi celici so mu nadeli prisilni jopič, kakor to terjajo predpisi, da ne bi mogel izvršiti samomora. Prisilni jopič so mu potem, ko je prišel doktor Gavasetti, za nekaj trenutkov slekli, da je mogel podpisati ničnostno pritožbo.
Branitelj mu je bil začel prigovarjati, kakor je že tudi povedal Pepini, naj vloži prošnjo za pomilostitev. Pavle pa je to odločno odklonil. "Ne bom prosil 7/d milost, zakaj s tem bi se sam razglasil za krivca, a jaz sem nedolžen!"
Zaman ga je skušal odvetnik pregovoriti.
"Ce torej ne vložim prošnje za pomilostitev, ni zame rešitve?" je vprašal Pavle.
Odvetnik je resno prikimal.
"Vztrajate torej na tem, da ne boste prosili za milost?"
"Da."
"Premislite dobro. Ce ne storite tega, je smrt gotova."
"Saj ji ne uidem, četudi vložim prošnjo za pomiloščenje," je menil in se žalostno nasmehnil. "Nič ne de, če me smrt malo prej doleti."
Odvetnik ni dalje silil vanj, toda po Pe-pininem obisku je šel spet k njemu in mu povedal vse, kar mu je bila naročila Pepina.
"Tudi jaz vem, kdo je morilec," je mrmral mesar, "toda storil ne bom prav ničesar, da bi ga sodišče prijelo."
Odvetnika je začelo v resnici zanimati. "Bodite pametni," mu je začel prigovarjati.
Toda Longhi ga je takoj prekinil z besedami: "Vem, kaj hočete reči, toda odgovoril vam ne bom na nobeno vprašanje, ki se bo nanašalo na morilca. Ce bi bil hotel govoriti, ne bi bil čakal svoje obsodbe."
Po kratkem premišljevanju je potem menil: "Ce moja sestra vztraja na tem, sem pripravljen, podpisati prošnjo za po-
Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca."
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nu podnevi la pMoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po imenik cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wii.
dobite v knjigi
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
Indijanci so "izkopali vojno sekiro," kadar so se podali na borbo. Molek juriša v štirih številkah. Ze sem mislil na smrt. "Obračunal bom tako, da bo zadostovalo za vselej," tako je pričel. To pomeni smrt. Prvi napad je veljal le Matu Tckavcu,vsi drugi Trun-ku. Strašno se je postavil z vojno sekiro. "Obračunal za vselej." Resno sem mislil že na testament.
Virgil je zapisal: "Partu-riunt montes. . . nascitur mus.. prosto: Gore se zvijajo, porod je smešna le miška." Tisti slovenski dan v Pittsburghu je dal povod. Trunka so potegnili stalinovci za nos, socialisti so bili kerlci, in to je že nekaj. Trunk je izrazil veselje nad preselitvijo "Napre-ja," in kaj naj rečejo klerikalci v Clevelandu čez tako veselje, je podregal Molek. Dvignil sem glavo. "Preselitev, veselje. . Tja v dan Molek ne more kaj takega zapisati, sem požinjal, spomnim se ravno ne, nazaj ne bom brskal, mogoče bi bilo, če pa nisem zapisal, je to laž. Menil sem, da bo tu konec. Čudno se-mi je zdelo, da bi bila preselitev mene razveselila. \
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd., Chicago, DL
KRASEN KRIZ
C I,	kateri tvori pripravo,
''^t^IIL	ki se rabi ob času pre-
trf&L	A1	videvanja bolnikov.
^fc l~£Tl>J	{w^B/rr	Narejen je po no-
vem praktičnem nači-
\ ■	|i {ICT ^	|P. nu iz tako zvanega
■ '/M rt	■ iffflrT	f* "Wood Fiber" materi-
' 'Bil	"Wl \ lir	Visok blizu 11 in-
'((Mr	t fcčev. Narejen tako, da
i|B	'fi\	se vsa priprava, kot
U	vAW	svečke, flaška za bla-
W	W	goslovljeno vodo, ba-
A 14' A ta' Prt^' žličke zloži v
M In	križ. Nato se načelna
I	stran križa zapre kot
L-—TJ |	pokrov in imate kra-
___ wi	sen križ za obesiti na
OH ^MBjMl Jn _ a	steno. Narejen je v le-
PL. //fi^^Jy	pi orehovi barvi. Križ
j I M f/lll~	ie vlit iz lepe svetle
i 1 M /ml	medenine.
, i j i M j /'"N^	Te križe so začeli
\	izdelovati pred krat-
^VaV /Z^ /	kem kot posebno no-
^^ /	veliteto in se radi
^^ Afr^'	praktičnosti zelo pro-
dajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
OPTOMETRIST
g Pregleduje oči in predpisuje očala i 23 LET IZKUŠNJE
1S91 So. Ashland Avenna
fel. Canal 0523 (Jradne ure: vsak dan . od 9. j i zjutraj do 8:30 zvečer.
"llllBIIIIBIIIinillliBNHIBilBIIIIHlIliiaillllBIlllHlIllllilllllll.
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE	I
proti ognju, tornadu in avto nezgodo, kakor tudi, kadar potrebujeta	' I
notarska dela, pokličite mo po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali	j
■e pa zglasite pri:	. t
* zdeluje vse vrste tisRovIne, za društva, organizacije fn posameznike, lično In poceni.
JOHN PRIŠEL
Poskusite In prepričajte se!
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
1849 West CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS