Visok jubilej Papirnice Vevče
Letos mineva 125 let, odkar se slovensko papirništvo po pravici imenuje industrija. Vse do 24. junija 1843 so na Slovenskem izdelovali papir na roko. Prvi papirni mlin zasledimo v okolici Ljubljane že leta 1554. V zgodovinskih zapisih najdemo papirne mline še v Žužemberku, Radečah in Medvodah. Papirni mlini niso izdelovali papirja iz lesa oz. celuloze, ampak iz cunj, zato produkcija na Slovenskem ni bila stalna. Ni bilo solidnega surovinskega zaledja pa tudi potrošnja papirja zaradi nerazvitega slovenskega razumništva je bila pičla.
Prve resne začetke industrijskega izdelovanja papirja je napravil Terpinc, največji slovenski industrijalec tedanjega časa. V letih od 1840 do 1843 je organiziral na Vevčah industrijsko podjetje, v katerem je postavil »Don-kinov« papirni stroj. Na dan 24. junija 1843. leta je iztekel iz papirnega stroja prvi brezkončni trak papirja. Da je bil to res velik dogodek na Slovenskem, kažejo podatki iz tedanjega časa. Papirnica Vevče je bila največja tovarna med vsemi panogami gospodarstva na ozemlju sedanje Slovenije.
Nadaljevanje na 2. strani
Premazovalni stroj obratuje
1843 - 125 lel - 1968
Za visokovredne tiske običajna gladkost tiskovnih papirjev že dolgo vrsto desetletij ni več zadostovala, zaradi česar so se pojavili na tržišču papirji, pri katerih je bila na njihovo površino nanesena tanka plast pigmentov in vezil. Takšni papirji dobijo pri glajenju visoko gladkost in sijaj. Površina papirja postane enakomerno zaprta, zato so odtiski čisti in je možna zelo natančna reprodukcija barv. Skratka, po takšni gladki in zaprti površini je možno tiskanje z zelo visokimi rastri. Skupino papirjev, ki imajo gornje lastnosti, imenujemo premazani papirji ter se njihova uporaba v tiskarstvu iz leta v leto širi. Ce so ti papirji nekdaj služili samo za izdelavo raznih slikarskih reprodukcij, je danes njihova uporaba, seveda v različnih kakovostnih stopnjah, razširjena na tiskanje knjig, nalepkov, prospektov, katalogov, koledarjev in še na vrsto drugih tiskarskih izdelkov, pri katerih se prav jasnost odtiskov najbolj zahteva.
Pri nas smo že dolgo pogrešali proizvodnjo prav takšnih papirjev. Našim tiskarnam je papirna industrija lahko nudila, poleg običajnih tiskovnih papirjev, samo še nadomestek za premazne papirje, tako imenovani naravni papir za umetniški tisk. Za vsa boljša tiskarska dela pa je morala grafična industrija uvažati premazane papirje.
Zamisel postavitve premazoval-nega stroja v naši tovarni se je rodila pred dobrimi devetimi leti, ko je bil leta 1959 izdelan prvi investicijski program. Po takratni zamisli naj bi nabavili manjši premazovalni stroj delovne širine 1>25 m in letne zmogljivosti 1500 t neto premazanega papirja za
umetniški tisk. V tistem času in za takratno porabo bi takšen premazovalni stroj pokril jugoslovanske potrebe po visokovrednih premazanih papirjih. Ker takrat ni prišlo do uresničitve postavljenega programa — ta je bil vezan na prestavitev in modernizacijo papirnega stroja I — zato smo leta 1961 izdelali nov investicijski program, tokrat s povečano zmogljivostjo 3200 1 neto papirja za umetniški tisk letno. Ta drugi program izgradnje je predvideval že novo lokacijo in posebno stavbo za premazni stroj, na mestu, na katerem je prišlo do postavitve sedaj.
Investicijski stroški prvega programa so znašali 145,200.850 din brez stroškov za prestavitev papirnega stroja. Stroški drugega programa pa so bili znatno višji, ter so dosegli vsoto 726,937.570 din. Žal pa tudi ta drugi program ni bil uresničen. Zamisel razširitve proizvodnje na premazane papirje je morala biti še odložena. Medtem je poraba premazanih papirjev pri nas iz leta v leto rasla, grafična industrija je posegala vse bolj in bolj po uvoženih premazanih papirjih; s povečanimi zahtevami po kakovostnih tiskarskih proizvodih, s porastom turizma in propagande za turizem, s prodorom na tuja, zahtevnejša tržišča je porasla zahteva po lepih in boljših nalepkih za embalažo, za vina in druge pijače. Vse to je vplivalo na večjo porabo enostransko ali obojestransko premazanih papirjev tudi pri nas. Zunaj naših meja so tovarne tiskovnih papirjev druga za drugo postavljale premazoval-ne stroje, kajti poraba premazanih papirjev je bila tam še v več jem porastu.
Spričo takšne situacije smo v začetku leta 1964 izdelali nov program izgradnje, o pot prilagojen novim potrebam tržišča. Nov program je obsegal mnogo večji premazovalni stroj z delovno širino 2,6 m in letno zmogljivostjo neto premazanih papirjev 11.000 t. Investicijska vsota je znašala takrat skoro 2 milijardi S din. Premazovalni stroj je bil izbran tako, da je lahko proizvajal tako enostransko kot obojestransko premazane papirje s pigmentnim nanosom 10 do 25 g/m2 na eno stran.
Zbiranje ponudb in izbira opreme je trajala vse leto 1964 in 1965, nakar so bile sklenjene v oktobru in novembru leta 1965
Nadaljevanje na 2. strani
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Skoraj sedem stoletij je minilo, odkar se je začela po Evropi širiti umetnost izdelovanja papirja. Četrto stoletje gre h kraju, odkar je mojster Pankrac, podložnik zemljiškega gospoda, protestanta Janža Kiesla, izdeloval papir v ročnem mlinu na Fužinah pri Ljubljani, ki je deloval samo 15 let, kar je protireformacija začela opuščati tiskano in se začela oslanjati na govorjeno besedo in druge zelo radikalne metode.
Kal rasti proizvodnje papirja pa le ni zamrla. Vodne sile Ljubljanice ob Fužinah in na Vevčah je opazil podjeten mož, idealen
t
tip gospodarstvenika, ki je zavestno združeval koristi kmetijstva in koristi industrije v dovršeno harmonijo. Na svojem, za tedanje pojme, obširnem kmetijskem posestvu na Fužinah je uvajal napredne metode kmetijske proizvodnje, obenem pa snoval obrtna in tvorniška podjetja in s pomočjo nekaterih družabnikov zmagoval fizično in finančno svoje načrte. To je bil FIDELIS TERPINC, med tedanjimi slovenskimi maloštevilnimi pionirji industrije, izreden pojav, ki je ostal vse življenje zvest svojemu narodu. V Ljubljani in bližnji okolici je od 1830. do 1868. leta ustanovil toliko obrtnih in industrijskih podjetij, kot nihče pred njim in za njim. V gospodarskem življenju se je pojavil samoniklo z elementarno silo kakor Prešeren, njegov vrstnik in ožji gorenjski rojak v našem slovstvu. Če ne bi bil ničesar drugega napravil kot ustanovil papirnice na Vevčah in Janeziji, Medvodah in Goričanah in položil temelje za današnje podjetje Združenih papirnic, Ljubljana, bi že bilo njegovo ime važno za razvoj slovenske industrije, posebno pa za slovenski živelj v letih 1822 do 1825, ko sta vladala v teh krajih splošna kriza in obubožanje. Poleg tega je bil tudi pravi ustanovitelj poznejše velike slamnikarske industrije v Domžalah in Mengšu.
Leta 1825 je prišel grad Fužine, ki je bil do tedaj last tržaškega študijskega fonda in ki ga je leta 1528 sezidal Vid Khisel, ljubljanski1'župan, na dražbo. Po zdražbi in , pogodbi z baronom Nadaljevanje na 3. strani
Vtiok jbdllej
Pc§pfowicc heuče
Nadaljevanje s 1. strani
In še drugo značilnost je imelo to podjetje, posebno važno za tedanji čas, bil je to izključno slovenski kapital. Papirnica Vevče je nepretrgoma izdelovala papir razen krajših zastojev v prvi in drugi svetovni vojni. Papirnica Vevče je stalno širila obseg proizvodnje in je leta 1870 zaposlovala okoli 520 delavcev. Delavci so se hitro naučili vseh spretnosti izdelovanja dobrega papirja, saj je dobil že leta 1844 na ljubljanski industrijski in obrtni razstavi zlato odličje.
Na Vevčah se je s pravo industrijsko delitvijo dela začel ustvarjati nov družbeni razred — delavski razred. Z delavcem proletarcem so se začele globoke družbene spremembe, pri katerih so Vevčam imeli velik delež. Prvo delavsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1896. Le štiri leta kasneje so delavci prvikrat organizirali stavko, ki je v celoti uspela. V naslednjih 40 letih je bilo nešteto protestov in stavk, ki so trajale tudi po štiri mesece. Delavec se je v boju s kapitalisti in drugimi mogotci osveščal, organiziral in jeklenil za odločilni čas, za narodnoosvobodilno borbo in socialno revolucijo.
Veliko število delavcev vevške papirnice je odšlo v partizane. V boju z okupatorjem in njegovimi hlapci je 42 vevških delavcev dalo življenja. Velik krvni davek so dali Vevčani v taboriščih in jet-nišnicah. Vevška papirnica je bila glavni dobavitelj papirja za partizanske tehnike in tiskarne.
Po dobrih sto letih je industrijska revolucija ustvarila delavca, ki je bil sposoben prevzeti delovna orodja in z vrednostjo svojega dela sam upravljati in razpolagati. Delovna spretnost, ki je prehajala z očeta na sina, z matere na hčer in trd boj s kapitalisti so ustvarili današnjega delavca, ki je s prevzemom tovarne, osvobojen vseh spon, dosegal iz leta v leto boljše delovne in druge rezultate. V Papirnici Vevče se je v teku stoletja in četrt zvrstil že peti ali šesti rod istih družin, ki so stalno predajali tradicijo svojim mlajšim delavcem in bogatili papirno tehnologijo z novimi in modernimi dosežki. Zato sp Vevčani v Jugoslaviji vedno na čelu specializacije in modernizacije papirne tehnologije. V svoji specializaciji odhajajo tja, kjer so zahteve največje in kjer je delo najtrše. Pred leti so že opustili pisalne papirje običajnih vrst, ostali so le še na zahtevnih tiskovnih papirjih in kot vrh zahtevnosti so osvojili še papirje za umetni tisk. Ta naravni razvoj Papirnice so zahtevale nove razmere v papirništvu doma in
po svetu. Veliko število novih tovarn po Jugoslaviji, ki so morale dobiti svoj delovni program in ker so bile nove in neizkušene, so začele izdelovati enostavnejše papirje, ki jih Vevče niso imele več v programu. Pospešeno trgovanje vevške papirnice z zunanjim svetom je zahtevalo od vevških delavcev novih naporov kako doseči kvaliteto zunanjih konkurentov. Z letošnjim programom izvoza so Vevče prišle v skupino desetih največjih izvoznikov Slovenije. Slava vevških krogov, kot vodni znak v papirju, je po svetu vse večja in pri konkurentih vzbuja spoštovanje. Kljub dokaj skromnemu surovinskemu zaledju Slovenije in nemoči, da bi ustvarile Vevče investicije velikega stila, so Vevčani našli svojo pot v specializaciji izdelovanja grafičnih papirjev. Vsa modernizacija in razširitev tovarne je na plečih vevškega delavca, ki si je pritrgal od svojih ust in vlagal v obnovo starih in dotrajanih strojev. Posebna prizadevnost je pa. bila pri gradnji novega oddelka za ople-menjevanje papirjev. Vevški delavci so dali svoji družbi za 125 let industrijske tehnologije papirja res dragoceno darilo v obliki premaznega stroja, sebi pa zagotovili še naprej mesto med najboljšimi.
Visoki jubilant Vevška papirnica je naredila skozi stoletje in četrt bogato in plodno pot. Delavci
MEDVODE, MAJ, JUNIJ — Minilo je že dva meseca, ko so se 15. marca letos sestali v Medvodah strokovnjaki naše stroke, da bi si na pobudo Tovarne celuloze izmenjali mišljenja o nadaljnji rekonstrukciji medvoške tovarne celuloze. Posveta se je udeležilo nad 20 strokovnjakov z Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani, Industrijskega biroja in zastopnikov papirne industrije. Menili smo namreč, da le na podlagi širše razprave in dejanskih perspektivnih potreb in želja po kvaliteti celuloze lahko začnemo s ponovnim načrtovanjem in izgradnjo tovarne. Poudariti je treba, da ima Tovarna celuloze v Medvodah že danes specifično vlogo v naši idustrijski veji, ker proizvaja celulozo izključno za trg in da bo bodoča povezava med papirnicami in razširjeno tovarno celuloze še večja, če bo šla specializacija proizvodnje na tem mestu samo v smer proizvodnje celuloze kot surovinske baze naše papirne industrije.
Po bežnem opisu dosedanjega razvoja tovarne in nakazanih možnostih nadaljnjega razvoja bodisi glede tehnologije, kapacitete in surovinske osnove, so v vsestransko tehtni diskusiji prisotni strokovnjaki menili, da se
mora tudi v bodoče obdržati v Medvodah proizvodnjo sulfitne celuloze, ker bo prav sulfitna celuloza tudi v bodoče močno zastopana v proizvodnji papirja. Prav tako pa fleksibilnost sul-fitnih postopkov zagotavlja proizvodnjo želenih kvalitet. Modernejši sulfitni postopki zagotavljajo tudi ugodnejši izkoristek, ker bi v tej tovadni proizvajali pretežno celulozo iglavcev. Za okvirno kapaciteto do 80.000 ton celuloze letno je bilo ugotovljeno, da bo mogoče oskrbovati tovarno s celuloznim lesom z gravitacijskega območja in da s tem ne bi bil tangiran razvoj tovarne v Krškem. Pri izbiri bodočega tehnološkega postopka je prihajal bolj v ospredje magnezijev kakor pa natrijev, čeprav je zadnji glede na kvaliteto celuloze in izkoristek bolj interesanten, je pa pri začetni investiciji dražji ter da postopek sam doživlja še močne razvojne spremembe. Magnezijev postopek bi bilo mogoče vključiti tudi z etapno izgradnjo.
Ob zaključku posveta smo si bili vsi edini, da se tovarna celuloze mora zgraditi, saj še v razširjenem obsegu ne bo mogla kriti vseh bodočih potreb. V prid razširitvi medvoške tovarne ne govori samo potreba po celulozi,
ampak tudi izredno ugodna lokacija glede oskrbe s celuloznim lesom, bližina potrošnikov celuloze ter tudi sposobnost strokovnega kadra z dolgoletno tradicijo proizvodnje celuloze.
F. M.
Premazovalni stroj obratuje
Albin Vengust
in delavke vevške papirnice so s silno prizadevnostjo bogatili svoje znanje in spretnosti ter si ustvarili povsod veliko spoštovanje.
Veliki papirničarji pa niso ostali sami za sebe, nepretrgano so razsipali svoje znanje in spretnosti drugim papirničarjem. V Krškem, Zagrebu, Prijedoru, Mag-laju. Sremski Mitroviči in po vseh drugih jugoslovanskih papirnicah so sledovi dela vevških delavcev. Najboljši kadri Šolskega centra v Ljubljani in v Inštitutu celuloze in papirja so izšli iz vrst vevških papirničarjev. Vevška papirnica je bila vselej odprta za papirni-čarje drugih tovarn, zato skoro ni papirničarja v Jugoslaviji, ki se ne bi pohvalil, da je bil v šoli ali na praksi v vevški papirnici. Vevčani vedo, da dokler lahko posredujejo svoje izkušnje drugim, sami najhitreje napredujejo.
Cilji in naloge vevškega jubilanta so za bodočnost enostavne in zahtevne: vedno biti v prvih vrstah papirniške umetnosti, vedno biti v razvoju tehnologije in kvalitete izdelkov za korak pred drugimi in vedno ugoditi zahtevam kupcev in trga. Te naloge pa bo moč ustvariti z vevškim papirničarjem, takim, kot je bil stoletje in četrt.
Albin Vengust
Nadaljevanje s 1. strani
dobavne pogodbe z dobavitelji uvozne opreme. V začetku meseca julija leta 1966 smo zastavili lopate in pričeli z gradnjo stavbe. Sama izgradnja je trajala manj kot dve Idti in nas velja 3 milijarde dinarjev. S poskusnim obratovanjem smo pričeli konec marca letošnjega leta.
Pri izbiri strojne opreme smo poskušali najti kompromis med finančnimi sredstvi, ki so nam bila na razpolago in željami, pa pri tem vendar nabaviti opremo, ki bo dobre kakovosti in nam bo zagotovila konkurenčnost na tržišču. V dveh letih, ki sta pretekli od izdelave investicijskega programa pa do podpisa nabavnih pogodb so namreč cene, tako tuje kot domače opreme in gradenj, znatno porasle. Tako smo se odločili, da nabavimo kuhinjo za pripravo premaza pri tvrdki Cel-lier Aix-les-Bains v Franciji. To je tvrdka, ki izdeluje najsodobnejšo tovrstno opremo in je specializirana za gradnjo naprav za pripravo premazov. Brez dvoma stoji na vrhu lestvice vseh, ki te naprave danes izdelujejo. Dodelavne stroje smo nabavili pri tvrdkah Bruderhaus, Reutlinger, in Strecker - Bruderhaus, Darmstadt, ker smo kakovost teh strojev že dolgo poznali iz lastnih izkušenj. Težja je bila odločitev pri nabavi samega premazoval-nega stroja. Tu smo imeli tri resne konkurente in sicer tvrdke Eck & Sohne, Krefeld, Beloit International, Ziirich in Simon Waldron, Earlstovvn. Vsi trije konkurenti proizvajajo premazovalne naprave na podlagi ameriških licenc. Med vsemi tremi je imel Beloit znatne prednosti, vendar tudi daleč najvišjo ceno. Da bi le prišlo do nabave stroja pri Beloitu, smo iskali celo možnost izdelave stroja po Beiloitovi licenci v Japonski. Vendar smo zaradi negotovosti morali odstopiti od te možnosti. Tako je padla dokončna izbira na tvrdko Simon VValdron, ki je sicer postavila y Evropi le nekaj premazovalnih strojev vendar pa pripada velikemu Vickers koncernu.
Premazovalni stroj ima dve premazovalni napravi. Prva s strgalom, ki jo je dobavila tvrdka Beloit in druga z zračnim nožem, ki je dobavljena neposredno od tvrdke Simon VValdron. Obe napravi lahko delata vsaka za sebe ali pa zaporedno po t. i. postopku »mokro na mokro«-. Odvisno od zahtevane vrste papirja in kakovosti premaza lahko nanesemo na površino papirja pri enkratnem prehodu 10 do 23 g premaza na m- na stran pri delovni brzini 200—500 m/min. Nanesen premaz se nato posuši v sušilnem kanalu, nakar se papir navija na navijalnem aparatu.
Tako premazan papir pogladimo na gladilnem stroju med
kromiranimi jeklenimi in z bombažnim papirjem obloženimi valji, kjer dobi gladkost do 1500 sek. in po potrebi tudi več. Široke zvitke papirja prerežemo nato na vzdolžnem rezalnem stroju na potrebno širino formata ter na prečnem rezalnem stroju na zahtevano dolžino.
Prečni rezalni stroj vrši istočasno tudi odbiranje pol papirja, ki imajo kakovostne napake, bodisi da imajo ostrejše gube ali luknje. Takšno strojno prebiranje papirja zahteva samo minimalno naknadno prebiranje in to samo tiste količine papirja, ki jo je stroj odbral kot slabo, kajti zaradi istočasnega rezanja papirja iz dveh zvitkov izloči stroj vedno poleg slabe tudi polo brez napake. Prav te pole pa je potrebno nato ročno odbrati. Istočasno, ko stroj reže, tudi šteje, tako da ni potrebno nikakršno dodatno delo, razen zavijanja.
Kuhinja premaza je najsodobnejše opremljena. Vse surovine, ki jih uporabljamo za pripravo premaza, tehtamo v elektronskih tehtnicah in dodajamo v mešalnik, kjer se medsebojno pomešajo. Upravljanje vseh črpalk, mešalk in zasunov je daljinsko in krmiljenje iz centralne krmilne omare.
Izdelava površinsko premazanih papirjev zahteva poleg teoretskega znanja tudi velike izkušnje. Žal bomo morali večji del teh zbrati sami med delom. Že med samo izgradnjo smo poskušali preko dobaviteljev- doseči prakso za tiste, ki so bili predvideni za delo v oddelku, vendar smo v tem stremljenju le deloma uspeli. Daši so bili dobavitelji strojne opreme pogodbeno dolžni preskrbeti prakse, je bila ta točka pogodbe le deloma izpolnjena in to predvsem zaradi razloga, ker dajejo tovarne, ki izdelujejo premazane papirje, le zelo nerade privoljenje za prakso. Tako smo pričeli obratovati s premazovalno napravo sicer s solidnim teoretskim znanjem, dobrimi predpripravami, toda z malo izkušnjami. Te je nadomestila volja do dela in uspeha in prav temu se moramo zahvaliti, da je celotna naprava stekla več kot zadovoljivo in da smo danes že resen proizvajalec premazanih papirjev. Ti prvi uspehi pa nas ne smejo uspavati. Pred nami vsemi, posebno pa pred tistimi, ki so zaposleni neposredno v tem oddelku, so še velike naloge stalnega izpopolnjevanja, zmanjševanja zastojev in izmeta ter stalnega boljšanja kakov-osti. Samo stremljenje v teh smereh nam bo lahko zagotovilo, da bomo proizvajali vedno boljše, vedno več in in tudi vedno ceneje. Naprava je tu, z njo smo se naučili rokovati, vse drugo pa bomo morali doseči z vztrajnim in resnim delom!
Ing. Božo Ilič
Hilli Hilli ni'i< mn! um...........L
{ ^ <*.

Stavba obrata za premaz papirja, posnetek z JV strani
1843 -125 lfit-18B8
Nadaljevanje s 1. strani Ivanom Schmidburgom, takratnim guvernerjem Ilirije, je postal grad Fužine last Fidelisa Terpinca. Dokupil je vodne sile reke Ljubljanice, napravil moderne žitne mline s 33 tečaji. Kmalu potem se je začelo njegovo industrijsko delovanje. »Na Šumu« to je tam, kjer danes stoji desnobrežni obrat Papirnice, Vevče, je takrat stal mlin za žito Jakoba Pogačnika. S kupno pogodbo z dne 14. septembra 1840 je kupil Fidelis Terpinc ta mlin in ga preuredil 1841. 1. v oljarno. Leta 1842 pa je tik nad mlinom osnoval tvornico za papir, kraj je imenoval »Josefs-thal« po svoji ženi Jožefini. Zasnova novega podjetja je presegala njegovo denarno moč. Zato je osnoval posebno družbo: »Cesarsko kraljevo privilegirano mehanično tvornico olja, papirja in barvnega lesa«. Njegovi družabniki so bili: Franc Gale, Valentin Zeschko in Jožef Bischof.
Na Terpinčevo pobudo je ta družba v naslednjih letih dokupila stari Sekretarjev mlin, zadnji na desnem bregu Ljubljanice na Fužinah. Podrla in odpravila je staro kovačnico za kose na nasprotnem otoku (jezu takrat še ni bilo). Po tej kovačnici ali fužini je kraj dobil tudi ime Fužine. Prej so ga imenovali Studenec, kar označuje že nemško ime »Kaltenbrunn«. Tu je nastala tovarna strojil in barvil.
V začetku 1843. leta je postavila družba papirni stroj na desnem bregu Ljubljanice na Vevčah in 24. junija 1843 je izpod stroja na novo sezidane papirnice stekel prvi strojno izdelan Papir. Od tedaj je podjetje hitro raslo in napredovalo. Prvi obrat
je postal premajhen. Zato je družba kupila 11. marca 1850. leta na nasprotnem levem bregu Ljubljanice »Šimnov mlin«, katerega lastnik je bil do 1836. leta Valentin Vevč (odtod izvira naj-brž tudi poznejše slovensko ime kraja »Vevče«), nato pa Simon Podboršek (vulgo Matus). Nov obrat je bil dograjen konec 1851. leta. Dne 25. junija 1850. leta je tovarno obiskal nadvojvoda Janez. V čast njegovega obiska in z njegovim dovoljenjem so novo levobrežno papirnico imenovali v slovenskem jeziku »Ja-nezija«. Janezija je začela obratovati 1855. leta. Na prvi papir, ki ga je izdelala, je ljubljanski tiskar Jožef Blaznik natisnil nekaj vrst, ki označujejo ta dogodek.
Statistično letno poročilo trgovske in obrtnijske zbornice za Kranjsko iz leta 1853/54 pravi takole:
Papirnici:	6 turbin, 3 parni
kotli, 22 holandcev, 2 velika papirna stroja (prvi sistema Bryan
&.	Co., London, postavljen 1843. leta, drugi iz tvornice Eocher WYSS &. Co., v Ziirichu, postavljen 1852. leta), en francoski gladil nik, 4 kuhalniki in izpiralniki, 4 hidravlične stiskalnice, 2 stroja za trganje cunj, 4 volki, 2 stiskalnici za polsnov, plinska in klorova belilnica. Papirja se izdeluje 36 centov na dan; izvaža se po 3/4 na Hrvatsko, Slavonijo in Ogrsko, po 1/3 čez Trst v za-morje. Število delavstva: 200 in sicer 80 moških in 120 žensk. Papirnica je bila odlikovana 1844. leta na ljubljanski razstavi z zlato medaljo.
Družba se je 26. septembra 1863 na novo protokolirala pod tvrdko »Cesarsko kraljeva privi-
legirana vevška tvornica papirja in barvil«.
Težnja po razširitvi je Terpinca silila k ustanavljanju novih industrij. Vodna sila Save pri Medvodah in dokaj močan slap na Verju sta bila neizrabljena Družba je kupila svet 1861. leta, izrabila 896 KS moči slapu, zgradila na desnem bregu tovarno za umetno svilo, na levem pa čez nekaj let brusilnico lesa, ki so jo po požaru 6. novembra 1890. leta preuredili v papirnico. Obe podjetji sta zaposlovali 140 do 150 delavcev.
Eno zadnjih velikih del, ki so bila važna za papirništvo v ljubljanski okolici je bil nakup in preureditev papirnice v Goričanah. 2e 1842. leta je neki Wer-ner Grunder kupil stari papirni mlin Urše Babnikove in ga preuredil v večjo papirnico. Njegov sin Bernard je vanjo uvedel 1865. leta strojno izdelavo, kar pa je še isto leto uničil požar. Ta nesreča in potratno življenje lastnika je spravilo podjetje na boben. Na dražbi je celotni obrat v imenu družbe na Vevčah kupil Fidelis Terpinc. Od leta 1860 do 1872 so tam izdelovali lesovino kot surovino za vevške papirje, 1872. leta pa so začeli po »novem« načinu izdelovati papir naravnost iz lesovine.
Izdelke svojih podjetij je Terpinc izvažal in razstavljal po vsej tedanji Avstriji, Italiji, Nemčiji, Angliji, na Balkanu in v Levanti. Za izdelke je po navadi dobil prve nagrade in priznanja.
Z nakupom papirnice in postavitvijo brusilnic v Goričanah, Medvodah in Verjah je Terpinc idejno zasnoval in praktično utemeljil podjetje Združenih papirnic, Ljubljana.
Tik pred 1870. letom je v obratih že delovalo 8 turbin, 5 parnih strojev, dvoje vodnih koles, 45 holandcev, 3 parni stroji in 3 papirni stroji: Vevče, Janezija, Goričane. Zaposlenih je bilo 193 delavcev, 373 delavk, 4 uradniki, 2 delovodji, 1 ravnatelj in vodja tovarne.
OD LETA 1870—1920
Leta 1870 je posegla v naše kraje graška firma, ki je pozneje prenesla svoj sedež na Dunaj. Celotni obrati so bili prodani za 1,270.000 goldinarjev, ime firme pa je bilo: »Leykam - Josephs-thal A. G. ftir Papier und Druck-industrie, Graz«. Njen interes je bil povečati obrata Vevče in Janezija in tovarni papirja in lepenke v Goričanah. Leta 1890 je dozidala še obrat za celulozo, Janezija pa se je specializirala za izdelavo boljših vrst papirja. Leta 1910 je obrat za papir z brusilnico na Verju pogorel in ga niso več obnovili.
Potres 1895. leta je hudo razdejal obrat Vevče, nekoliko manj pa Janezijo. Po obnovi so bili v pogonu štirje stroji: stroj B, ki je zamenjal Terpinčevega, je bil dobavljen takoj po potresu. Stroj N, vgrajen 1896. V Janeziji je še vedno tekel stari stroj I, dobavljen 1851. leta in stroj G v Goričanah. Iz fužinskega gradu so premestili napravo za izdelavo polsurovin. Izpraznjene prostore so preuredili 1896. leta v električno centralo, iz katere je prejemala Janezija od 1897. leta tok visoke napetosti. Tedaj je tudi zasvetila v obeh obratih električna razsvetljava. HC Fužine je bila ena prvih elektrarn na Slovenskem (prva je bila škofjeloška 3 leta prej).
Zaradi balkanskih vojn 1912. do 1913. leta je bilo tržišče proti jugovzhodu zaprto, zato je tudi proizvodnja papirja padala. Še katastrofalneje pa je v to posegla prva svetovna vojna. Ljudje so delali samo po štiri dni na teden, proizvodnja pa je padla na nivo 1870. leta.
Dne 1. avgusta 1914. leta je bil ustavljen obrat Janezija, 14 dni pozneje pa še obrat Vevče. Mobiliziranih je bilo nad 66 odstotkov delavcev.
OD 1920. LETA DO 1950. LETA
Po prvi svetovni vojni postane lastnik obrata Ljubljanska kreditna banka. Formalni prevzem objektov je bil izdelan 1. janu-
arja 1920. Ustanovni občni zbor družbe je bil 7. marca 1920. leta. Člani družbe so postali veleindustrij ci, trgovski kapitalisti in politični mogotci tedanjega časa.
V	januarju 1924. leta je začela na Vevčah obratovati nova bru-silnica lesa, V tem letu je bila tudi v glavnem zaključena obnovitvena stopnja v razvoju podjetja po prvi svetovni vojni. Proizvodnja je potekala normalno vse do 1932. leta, ko so obrati občutili najhuje gospodarsko krizo. Takrat so stroji obratovali le po tri dni na teden.
V	1936. letu pa se je ponovno začel razvoj. Prodali so stari papirni stroj N in ga nadomestili
Spominska plošča o ustanovitvi podjetja Terpinčeve družbe
s H strojem (današnji III. PS). Ta je bil že na električni pogon. Istega leta so preuredili tudi pogon B stroja (današnji II. PS).
Investicijski načrti koncentracije papirne industrije na Vevčah, ki so nastali prav pred začetkom druge svetovne vojne, so se po tej vojni preusmerili. Zgraditev sulfitne celulozne tovarne ob obratu Vevče so preusmerili v modernizacijo obrata Medvode. Čas italijanske okupacije je obrat Vevče, kot obrat, preživel precej mirno. Ni bilo posebnega uničevanja strojev. Vevče so imele možnost proizvajati z vso zmogljivostjo, le vprašanje nabave surovin je bilo precej pereče, zlasti lesa, ker so večina gozdnih področij kontrolirale partizanske enote, obrate za celulozo in kaolin pa so zaplenili Nemci. Zaradi vojne psihoze in narodnoosvobodilnega gibanja je proizvodnost pri delavstvu bistveno padla, ravno tako pa odhodi strokovnih delavcev v partizane, internacijo, zapore in podobno so omejevali proizvodnjo sovražniku.
Majski dnevi osvoboditve 1945. leta, nastanek nove Jugoslavije in zmage delavstva so pokazali tudi v razvoju Vevč popolnoma novo smer. Podružbljanje sredstev za proizvodnjo so ji pokazale nove naloge pri procesu socializacije gospodarstva in razvoja.
24. avgusta 1945. leta je bilo podjetje konfiscirano, prenos imovine na državo pa je bil izveden 18. aprila 1946. leta. Operativno vodstvo je od tedaj naprej vodila generalna direkcija zvezne industrije papirja. Že štiri leta pozneje, 3. aprila 1950. leta, je prešlo podjetje v pristojnost vlade LRS, operativno vodstvo pa je prevzela nova generalna direkcija za kemično industrijo LRS. V tem času zaznamo ponovno združitev Vevče-Medvo-de, kmalu pa spet ločitev v papirnico Vevče in Tovarno celuloze in pinotana, Medvode.
Važen, če ne najvažnejši moment v razvoju pa je, da so uresničili geslo »tovarne delavcem«. Tako je bil 17. septembra 1950 izvoljen prvi delavski svet papirnice Vevče. S tem so bile zaključene tudi spremembe upravnooperativnega značaja, ki jih je bilo precej v 6 letih po osvoboditvi. Od tedaj pa do danes se je delavsko upravljanje razvilo do stopnje, ko delavci sami razpravljajo o problemih gospodarjenja, ko iščejo boljših poti za napredek proizvodnje, za uspeh podjetja in ne nazadnje za dvig zadovoljstva in napredka njih samih.
Za ves ta dosežek pa je bilo treba veliko žrtev, tako v času predaprilske Jugoslavije, ko so morali napredne ideje širiti na skrivnem, še več pa v času osvobodilne vojne. Saj je dala vevška papirnica veliko žrtev iz vrst naprednega delavstva.
O/ o
Vodni znak mojstra Pankraca s Fužin iz leta 1857
ZASTAVA VESELIGA SPOUffiHA
naj bo la priprosti list,
kteri je danes kot
Pi&ft Uliti
12 mašine prišel
V
novim prizldnnju
VEVŠKE PAPIRNICE,
k (ero slavno ime Ima
po blagosereutmu podporniku domače obertuije
Njih cesarske visokosti
presvillimi) nadvojvodu In cartiviču
ki so 25. loitiika 1850 — ob dnevu, ko je poprejš/ii mlin y posestvo• papirnice prišrl V evško papirnico obiskali, in milostno dovolili , da naj se nova fabrika po Njih imenu Janezia imenuje.
Naduseni od spomina na ta nepozabljivi dan, m veselo ginjeni od tega noviga napredka '•ase domače obertnije, zaženemo vsi, kar nas je pri slovesnim začetku Junestle pričujočih bilo od perviga do zadniga veseli glasi
Slava iircsvltlituii podporniku In zavetniku okertnije nadvojvodu Janezu!
Slaia domači obertnil!
.Slava «»bertiiil Austrlanskl !
* Vev*i»h 13 4«s««kr* isai
NallkUlI Jotct UUlaik v t Jubljam
Spominski list na janezijski papir iz leta 1851
VEVČE, MAJ, JUNIJ — V Združenih papirnicah Ljubljana smo tudi letos ob koncu aprila zamenjali polovico članov delavskih svetov podjetja in obeh tovarn. Glede na predpis zakona o volitvah delavskih svetov in drugih
Ljubo Zabukovec, predsednik DS
organov upravljanja, da morajo biti volitve opravljene v začetku leta in sicer po sprejetju zaključnega računa, najpozneje pa do konca aprila, je delavski svet podjetja na seji 29. marca 1968 sprejel sklep, da bodo volitve v ponedeljek, 29. aprila. Delavski svet je tudi določil, koliko članov letos volimo. Po statutu ima delavski svet podjetja 45 članov. Letos poteče mandat 22 članom, zato je bilo treba izvoliti 22 novih, od teh 17 v Vevčah, 5 pa v Medvodah. Delavski svet Papirnice, Vevče ima 35 članov, osemnajstim je letos potekel mandat in izvoliti je bilo treba 18 novih, da izpopolnimo število. Delavski svet Tovarne celuloze v Medvodah pa ima 21 članov in volili smo 11 novih poleg 10, ki so bili izvoljeni na lanskih volitvah.
Delavski svet podjetja je na isti seji imenoval tudi organ za izvedbo volitev, to je 2 volilni komisiji. Za Papirnico Vevče je bila imenovana volilna komisija v sestavi: Jurij Mušič, ing. Zoran Pirc in Stane Robida, za Tovarno celuloze, Medvode pa Andrej Rozman, Jakob Gaber in Danica Colič. Volilna komisija v Vevčah je ugotavljala končni izid volitev tako za delavski svet celotnega podjetja, kakor za DS Papirnice, Vevče. Delavski svet podjetja je imenoval tudi dve komisiji za sestavitev volilnega imenika in sicer za Vevče: Janeza Prešla, Ido Cerk ter Jožo Alič, za Medvode pa: Majdo Fras, Ido Dobnikar in Henrika Rejca.
Po statutu podjetja se volijo člani delavskega sveta po volilnih enotah, ki jih določi delavski svet, ki glede na število volivcev tudi določi, koliko članov se voli v posamezni enoti. Letos je delavski svet določil skupaj 15 volilnih enot (2 v Medvodah, druge v Vevčah), od katerih je ena nova, namreč premazni stroj v Papirnici, Vevče. Določene so bile tele volilne enote:
prva volilna enota, ki obsega remontne delavnice in upravo vzdrževanja, ki je volila dva člana v DS podjetja in 3 člane v DS Papirnice, Vevče;
druga volilna enota, ki obsega energetski oddelek v Vevčah in je volila po enega člana v DS podjetja ter v DS Papirnice, Vevče;
tretja volilna enota, obsegajoča strojno dodelavo, ki je volila po enega člana v DS podjetja in DS Papirnice, Vevče;
četrta volilna enota, ročna dodelava, ki je volila tri člane v DS podjetja in tri člane v DS Papirnice, Vevče;
peta do osma volilna enota, ki obsegajo vse 4 papirne stroje in
vi	II
volijo vsaka po enega člana v DS podjetja ter v DS Papirnice, Vevče;
deveta volilna enota, obsegajoča brusilnico in čistilnico, ki voli po enega člana v DS podjetja in v DS Papirnice, Vevče;
deseta volilna enota obsega komercialni sektor in voli po enega člana v DS podjetja in v DS Papirnice, Vevče;
enajsta volilna enota zajema kadrovski in finančni sektor, or-ganizacijsko-analitsko službo, tajništvo, tiskarno in delavsko restavracijo ter voli po dva člana v DS podjetja in v DS Papirnice, Vevče;
dvanajsta volilna enota obsega tehnični sektor, upravo osnovne proizvodnje, CMC, laboratorij, konstrukcijo in kapitalno izgradnjo ter voli po enega člana v DS podjetja ter v DS Papirnice, Vevče;
trinajsta volilna enota obsega premazni stroj in voli po enega člana v DS podjetja in v DS Papirnice, Vevče.
Za Tovarno celuloze, Medvode je delavski svet določil dve volilni enoti in sicer: štirinajsto — celulozo in pinotan, ki voli tri člane DS podjetja in 7 članov DS Tovarne celuloze, Medvode ter
petnajsto, ki obsega upravo in vzdrževanje Tovarne celuloze, Medvode, ki voli dva člana DS podjetja in 4 člane v DS tovarne celuloze.
Ključ za število članov, ki jih voli posamezna volilna enota, je število volivcev v enoti. Po statutu se na vsakih začetih 30 volivcev voli enega člana DS.
Volilni komisiji sta takoj po svojem imenovanju določili volišča in sicer: prvo v remontnih delavnicah za I. in II. volilno enoto, drugo v papirni dvorani za III. in IV. volilno enoto, tretje pri delovodski pisarni za V. do X. in XIII. volilno enoto in četrto v upravni zgradbi za X. do XII. volilno enoto. V Medvodah je bilo določeno posebno volišče za XIV. in XV. volilno enoto.
Ivo Avbelj, predsednik UO
Volilni komisiji sta določili tudi čas glasovanja, ki sta ga prilagodili pogojem izmenskega dela v proizvodnji ter imenovali 3-član-ske volilne odbore z namestniki za vsako volišče.
Kandidiranje je bilo izvršeno na zborih delovnih ljudi, katere je predsednik delavskega sveta sklical po posameznih volilnih enotah. Zbori volivcev so potekali v redu, vendar je treba pripomniti, da ob razmeroma slabi udeležbi. Člani delovne skupnosti so na zborih predlagali kandidate, za katere so menili, da bodo najbolj odgovorno zastopali svoje enote v najvišjih organih upravljanja. Kandidatov je bilo predlaganih precej več, kot jih je bilo treba voliti, za DS podjetja 37, za DS Vevče 28 in za DS Medvode 19, tako da je bila pestra izbira na volitvah.
Dan pred volitvami so volilni odbori pripravili in lepo uredili volišča. Na dan volitev so odbori začeli z delom že ob 5.30 zjutraj. Volitve so potekale v redu in na nobenem volišču ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na rezurltat volitev. Prvi sta končali volitve I. in II. volilna enota
Nekaj besed o delovanju organizacije zveze komunistov v naši tovarni
ob 15. uri, zadnje pa se je zaprlo volišče št. 3 ob 23. uri zaradi nočne izmene.
Od skupaj vpisanih 1278 volivcev je glasovalo 1105 volivcev, kar predstavlja 86,46°/o. V primeri z lanskimi volitvami je bila udeležba na letošnjih volitvah manjša za 4,0/i>. Na manjšo udeležbo je vplivalo predvsem večje število rednih letnih dopustov v zvezi z bližnjimi prvomajskimi prazniki. V Papirnici, Vevče je bila udeležba 88,18% vpisanih volivcev, v Tovarni celuloze, Medvode pa 80,55 "/o. Najboljša udeležba je bila dosežena v VII. volilni enoti (III. papirni stroj), kjer je volilo 93,44% volivcev.
V delavski svet podjetja so bili izvoljeni tile kandidati: Miha BO-HORC, Franc ČERNE, Ado INTIHAR, Ciril KALlSEK, Franc KOCJANČIČ, Bogo KOKALJ, Martin KURENT, Jože MERJASEC, Ivan MRHAR, Breda PLETERSKI, Martin POTOČNIK, Ljubo SAJE, Rudi SMREKAR, Anica STRAŽAR, Zora STRGAR, Franc SKRJANC, Anton ŠUŠTARŠIČ, Jože TABERNIK, Stane TRTNIK, ing. Edo ULČAKAR, Valentin VEBER in Marta ZABUKOVEC.
V delavski svet Papirnice, Vevče so bili izvoljeni: Stane ANŽUR, ing. Franc BREZNIK, Franc CERK, Josip DUH, Rihi GORŠE, Lado KOCJANČIČ, Jakob KON-DRIČ, Franc LENART, Jernej MAROLT, Tone NOVAK, Ivan PETERCA, Ivan PREMRL, Marija PREMRL, Marina TRTNIK, Janko VIDIC, Stane ZAJC, Nace ZAJEC in Cenka ZIDAR.
V delavski svet Tovarne celuloze, Medvode pa so bili izvoljeni: Niko DIMC, Milan DEBELJAK, Filip KALAN, Jože KORBIČ, Franc KASTELIC, Franc SVOLJ-SAK, Jože AVGUŠTIN, Miha BURGAR, Jože DOBNIKAR, Franc KOPAČ in Alojz SUŠNIK.
Novoizvoljenim članom čestitamo k izvolitvi in jim želimo, da bi bilo njihovo dveletno delo v samoupravnih organih čimbolj uspešno.
J. M.
MEDVODE, MAJ — Na prvi seji je delavski svet Tovarne celuloze, Medvode 10. maja 1968 izvolil za predsednika Nika Dimca, kuharja celuloze, za njegovega namestnika pa Jožeta Dobnikarja, vodjo zidarske delavnice.
DS tovarne je razrešil dosedanji upravni odbor in izvolil novega v temle sestavu:
Člani:
— Ivan Brdnik, strojevodja izž. stroja
— Cirila Gaber, vodja odd. za obračun OD
— Filip Kalan, sodar
•—• Jože	Korbic, skladiščnik
klora
— Jože Merjasec, vodja lesnega prostora
Namestniki:
•— Kristina Bertoncelj, kem. tehnik-analitik
— Roman Gaber, vodja ekspe-dita
— Ivan Kisovec, izmenski delovodja
— Alojz Sušnik, kovač
— Franc Svoljšak, strojevodja izž. stroja.
Novoizvoljeni UO tovarne je na prvi seji 23. maja 1968 izvolil za predsednika Jožeta Merjasca, za njegovega namestnika pa Miho Burgarja.
DS je obravnaval tudi poslovanje v prvem trimesečju, ki pa je pokazalo nekoliko slabše rezultate tako proizvodne kot finančne v primeri z istim obdobjem v preteklem letu ter ugotovil, da so tem rezultatom botrovali predvsem objektivni faktorji; saj je bilo ugotovljeno, da je to ob-
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Naša osnovna organizacija živi sredi 970-članskega delovnega kolektiva, ki prizadevno ustvarja in pravkar slavi nove delovne uspehe, ko uspešno osvaja novo proizvodnjo.
Pričakujem, da bodo drugi spregovorili podrobneje o konkretnih delovnih uspehih, o povečanju proizvodnje na starih prenovljenih strojih, o dodatni opremi, ki omogoča boljšo kvaliteto in bolj varčno proizvodnjo, o novi investiciji v IV. papirni stroj in letos v stroj za premazovanje papirjev. Sam bi želel ugotoviti le to, da bliskovito spreminjamo podobo naše tovarne in da pošiljamo na trg vedno več in vedno boljše proizvode. Skupna ocena učinkovitosti in prizadevnosti našega delovnega kolektiva je lahko le pohvalna.
Orientacija v razvoj in uspehi, ki jih pri tem dosegamo, dokazujejo in potrjujejo zrelost našega delovnega kolektiva. Z uspehi, ki smo jih dosegli in ki jih dosegamo, utrjujemo in uveljavljamo našo samoupravljalsko družbo in s tem uresničujemo stoletne težnje delavstva po samoupravnih odnosih, ki so bili prvič ustvarjeni že 1871. leta v PARIŠKI KOMUNI. S tem, da samoupravljamo, uživamo sadove naše revolucije, ko sami krojimo svojo boljšo prihodnost in sedanjost, o čemer danes v svetu proletariat lahko le še sanja. Prav te svetle cilje vsega delavstva sveta mi s svojimi uspehi osvetljujemo in jim dvigamo ceno.
Vsi ti uspehi so plod dolgoletnega organiziranega dela komunistov, ki so znali proletariat strniti okrog sebe v ustreznih organizacijah. V pravilni organizacijski povezavi in neumornem delu članov komunistov je bila skrivnost uspeha. To seveda velja tudi za današnja prizadevanja.
Za našo organizacijo moramo žal ugotoviti, da trenutno ni organizacijsko dovolj čvrsta, da bi lahko uspešno izvajala svoj program. Program, ki ga omenjam, v grobem sestavljajo:
dobje terjalo večjo prizadevnost celotnega kolektiva.
Na prvi seji UO tovarne pa je bilo pri obravnavi rezultatov za mesec april in kumulativno za prvo četrtletje ugotovljeno izboljšanje rezultatov poslovanja. K izboljšanju proizvodnih rezultatov bo brez dvoma prispevala tudi odločitev kolektiva na podlagi priporočila DS, da je tovarna za 1. in 2. maj obratovala normalno.
Delavski svet je odobril družini umrlega invalidskega upokojenca naše tovarne Alojza Plešca 1000 N din finančne pomoči.
Novi upravni odbor podjeija
V upravni odbor podjetja so bili izvoljeni naslednji člani: Miha Bohorč, Zora Strgar, Bojan Trtnik, Aleksander Vavpotič, Ljubo Zabukovec, ing. Franc Mlakar, Henrik Rejc in Andrej Rozman. Namestniki članov upravnega odbora pa so: Betka Lukec, Ivan Poženel, Rudi Smrekar, Jože Zaj-šek, Srečko Smrekar, Vlado Buh, Roman Gaber in Lado Tomažin.
Na prvi seji 26. maja 1968 so člani izvolili za svojega predsednika tov. Henrika Rejca iz Medvod.
izobraževanje članov, obravnava aktualnih problemov in zavzemanje konkretnih stališč ter obramba teh stališč v kolektivu, v sindikatu, organizaciji mladine in na organih samoupravljanja. V vseh teh okoljih bi morali posamezniki, člani naše organizacije aktivno nastopati in odločilno vplivati na odločitve s svojimi tehtnimi in dognanimi predlogi.
V takem delovnem vzdušju organizacije, ki obsega izobraževanje, proučevanje prakse, zavzemanje stališč in zastopanje sprejetih sklepov v praksi (s potrebno odgovornostjo), bi bila podana možnost za rast vsakega ko-munista-posameznika v dobrega upravljavca in organizatorja upravljanja, prav tako pa je tudi vzgoja mladih komunistov mogoča šele v takem celovitem delovanju organizacije.
Nadalje bi lahko ugotovili za našo organizacijo Zveze komunistov, da imamo določena nesorazmerja v strukturi članstva. Organizacija šteje 75 komunistov. Od tega števila je od ca. 500 zaposlenih v proizvodnji 28 komunistov, v vzdrževanju in energetiki 16, v drugih službah pa 31 komunistov. Iz navedenih številk je razvidno, da je predvsem proizvodnja preskromno zastopana v naši organizaciji. Se bolj deficitna situacija je pri mladini, kjer je razmerje takš-nole: od 150 mladincev je komunistov le 7 (do 27 let starosti). Vse to nam narekuje, da moramo pri sprejemanju novih članov posvetiti posebno pozornost mladim ljudem in simpatizerjem naše organizacije v proizvodnji. Prav tako pa seveda vzgajati in sodelovati z ljudmi v drugih sektorjih.
Naslednja postavka pri našem delu je vprašanje dela v sindikatu in mladini. Neštetokrat smo že poudarili, da smo komunisti v organizaciji povezani samo zato, da se tu usposobimo za delo v drugih organizacijah in predvsem v samoupravnih organih. Slika našega dela je to, kako deluje Zveza mladine, za katero imamo poseben interes, da jo vprežemo v naša prizadevanja. Nadalje se naši rezultati dela odražajo v delu sindikata in predvsem v samoupravnih organih. Oceno našega dela bodo dale torej omenjene organizacije, ko bodo spregovorile o lastnem delu. Tu bi kazalo omeniti tudi to, da bi vodstva ZM, ZS in ZK morala najti pot drugo do drugega in se občasno pogovoriti o svojem delu.
Naša organizacija Zveze komunistov ima potrebne stike s krajevnim in mestnim komitejem. Člani našega sekretariata se udeležujejo posvetovanj, ki jih omenjena komiteja organizirata predvsem prek komisij. Krajevni komite pa še posebej sodeluje z našo organizacijo po posebej zadolženem članu krajevnega komiteja.
Posebno pozornost bomo v prihodnje morali posvetiti povezavi med članstvom znotraj organizacije. To bomo dosegli prek zborovanj in delovnih sestankov. Udeležbo bomo skušali zagotoviti z aktualnimi izbori problemov, ki jih bomo obravnavali in z ustrezno disciplino, ki jo moramo vpeljati. Obravnave morajo biti konkretne in tako pripravljene, da lahko poslužijo članom za konkretno akcijo v samoupravnih organih in drugod. Sedanja praksa je često taka, da ZK zaradi formalnosti obravnava posamezne teme takrat, ko so v samoupravnih organih že rešene. Zaradi takega formalističnega odnosa do perečih aktualnih problemov se članstvo odvrača od organizacije in ugotavlja njeno funkcionalno nesmiselnost. Članstvo na ta način pripeljemo čestokrat v tak položaj, da bi naj dalo politično podporo stvarem, pri katerih ni imelo možnosti (ker jim je nismo organizirali) ustvarjalno sodelovati in se z njimi mogoče niti ne strinja.	§. v.
Prve seje organov upravljanja v tovarni celuloze Medvode
Maš intervju
Odgovarja Lado lelen direktor Celuloze Medvode
Tovariš Jelen, kot direktor tovarne Celuloze Medvode ste starostno upokojeni po 70. členu TZPZ kot udeleženec NOB. Sedaj pa opravljate funkcijo v. d. direktorja tovarne do imenovanja novega direktorja. Večina vas pozna iz zadnjih let, zato vas prosimo za nekaj besed o vaši mladosti.
Rojen sem v Trstu leta 1914, kjer je bil moj oče zaposlen kot železničar. Ko so po vojni Italijani zasedli Trst, se je naša družina preselila v Medvode leta 1919, ker so bili starši zavedni Slovenci. Tako sem svojo mladost preživel v Medvodah.
Živeli smo v skromnih razmerah, saj je bil edini vir dohodkov za štiričlansko družino očetova nizka plača. V osnovno šolo sem hodil v Presko, pozneje pa na takratno I. državno gimnazijo v Ljubljani. Po končanem 3. razredu nižje gimnazije sem šel v obrtno šolo ter se izučil za elektroinstalaterja. Vojaški rok sem služil pri letalskih enotah v Beogradu. Leta 1937 sem se po odslužitvi roka zaposlil v celulozni tovarni v Goričanah.
Kljub težkim razmeram med obema vojnama imam lepe spomine na mladost. V Medvodah je v tem času bilo zelo razgibano družabno življenje. Aktivno sem se udejstvoval pri naprednem telovadnem, društvu »Sokol« ter v delavski organizaciji »Narodna strokovna zveza«, ker so bile takrat Medvode zelo napredne. Sodeloval pa sem tudi pri dramatskem društvu. Zelo sem ljubil glasbo. Sodeloval sem v tamburaškem orkestru. Leta 1931 pa je bila ustanovljena godba na pihala, predvsem iz vrst delavcev naše tovarne, ter sem v njej sodeloval od ustanovitve dalje kot ustanovni član vse do začetka NOB.
Po svojih fantovskih letih in s pravilnim notranjim prepričanjem ste se podali med borce za osvoboditev slovenskega naroda in za zmago naprednih sil. Opišite najslabši ter najsvetlejši trenutek iz vašega življenja v tem času.
Po svojem notranjem prepričanju sem se z lahkoto odločil za borbo proti okupatorju. Vključil sem se med tovariše, ki so kaj kmalu spoznali, da se moramo z borbo upreti okupatorjevim silam. Sodeloval sem med drugim tudi na ustanovnem, sestanku OF za medvo-ško področje ter bil zadolžen za medvoški teren.
Nepozabni trenutki iz NOB so vsekakor za mene tisti, ko sem kot amater stopil na čelo godbe XXXI. divizije, ki je bila ustanovljena pod mojim vodstvom v Čeplezu pri Cerknem jeseni leta 1944. Na podlagi odločitve XXXI. divizije ter s prizadevanjem kulturno-prosvetnega odseka, predvsem pa z veliko prizadevnostjo kulturnega referenta tov. Staneta Keržiča (sedaj znan slovenski kipar) smo po brigadah poiskali najboljše godbenike, med katerimi je bilo največ delavcev iz Idrije. V štirinajstih dneh smo se usposobili za nastope na vseh prireditvah. Poleg tega sem sodeloval tudi pri organizaciji godbe na pihala IX. korpusa, ki je dosegla precej visoko kvalitetno raven. Ti dve godbi sta neverjetno močno vplivali na moralo naših borcev in prebivalstva na Primorskem in Gorenjski.
Najsvetlejše trenutke pa sem doživel, ko smo s 40-člansko godbo prikorakali v osvobojeno Gorico ter Trst in pozneje sodelovali v prvi radijski oddaji »Svobodni Trst«.
Zato je razumljivo, da nam tegobe in trpljenje, ki so nas spremljali na naših poteh, niso predstavljali najslabših trenutkov. Najbolj pa smo bili prizadeti takrat, ko smo morali zapustiti Trst in Gorico.
V času obnove in kasneje ste sodelovali v industriji in javnem življenju. Prosimo nekaj navedb o tem.
Leta 1946 sem bil demobiliziran. Vrnil sem se v Tovarno celuloze v Goričanah na delo ter začel opravljati delo električarja. Istega leta sem bil imenovan za personalnega referenta, v januarju 1947 pa za direktorja Tovarne celuloze v Videm-Krško. Ob koncu leta 1949 pa sem bil imenovan za direktorja Papirnice in tovarne celuloze Vevče-Goričane. Po razdružitvi obeh tovarn pa sem bil imenovan s 1. I. 1950 za direktorja Tovarne celuloze in pinotana Goričane.
Družbene in politične funkcije so me spremljale v celotnem razdobju mojega službovanja, od sekretarja občinskega komiteja v Medvodah do raznih drugih številnih funkcij.
Vevče slavijo 125-letnico strojne izdelave papirja, Medvode pa 205-letnico obstoja. Bili ste direktor na Vevčah in v Medvodah. Kako gledate ob jubileju na združeno podjetje?
Ob tem vprašanju bi dejal, da zelo visoko vrednotim kolektiva obeh tovarn. Predvsem želim, da bi se obe tovarni hitreje modernizirali ter razvijali. Prepričan sem, da sta kolektiva obeh tovarn nadvse prizadevna ter je škoda, da nismo v prejšnjih letih dosegli večji razvoj, kar seveda velja tudi za drugo papirno industrijo v Sloveniji.
Mislim, da tovarna celuloze v Medvodah mora preskrbovati s celulozo poleg Papirnice v Vevčah še druge papirnice v Sloveniji in
Hrvatski ter v tem vidim bodočnost njenega razvoja. To nam potrjujejo dosedanja praksa in potrebe papirne industrije glede preskrbe s celulozo kot osnovno surovino za papir. Zato se mora ta tovarna usmerjati v proizvodnjo visokokvalitetne celuloze iglavcev. S tem pa so podane tudi osnove za širše sodelovanje, oziroma za integracijo tudi z drugimi slovenskimi papirnicami. O tem vprašanju je spregovoril v »Našem, delu« že tov. Albin Vengust, direktor Združenih papirnic Ljubljana. Mislim pa, da bodo bodoča integracijska prizadevanja slovenske papirne industrije morala poleg ekonomskih principov upoštevati tudi samoupravne pravice kolektivov ter dosedanje izkušnje v Sloveniji.
Ko boste v tovarni popolnoma »spregli«, kaj bo vaše delo in razvedrilo?
V	prvi vrsti si želim izboljšati zdravje ter se bolj posvetiti družinskemu življenju. Vsa zadnja leta je bila tudi družina prizadeta zaradi moje prevelike zavzetosti z delom v tovarni ter družbenopolitičnim delom. Z ženo želiva to vsaj delno nadoknaditi v skrbi za najina sinova, ki še študirata ter sta še potrebna najine pomoči.
Nedvomno si želim še delati, ker je delo potrebno za zdravje in srečo vsakega izmed nas. Obenem pa bom v delu našel tudi dovolj razvedrila. S čim pa se bom ukvarjal, zaenkrat še ne vem, ker nisem o tem še dosti razmišljal.
Ob slovesu naj vas spremljajo naše najboljše želje, želimo pa vedeti tudi vaše želje podjetju in kolektivu.
V	prvi vrsti se težko poslavljam od kolektivov obeh tovarn, predvsem pa od kolektiva, v katerem sem preživel najdaljšo dobo mojega dela. Zadovoljen sem, da je tudi tovarna v Goričanah dobila mlad in strokovno sposoben kader, ki bo veliko pripomogel k nadaljnjemu razvoju tovarne. Pri tem pa mislim na vse, od tistih s poklicno šolo do delavcev z visoko strokovno izobrazbo.
Kolektivoma obeh tovarn želim velik napredek in uspehe pri nujnem nadaljnjem delu. Isto jželim tudi vsem papirničarjem Slovenije in Jugoslavije ter sodelavcem iz Inštituta ter Industrijskega biroja in poslovnega združenja »Papirles«.
40 let in več vestnega
dela
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Prav v letošnjem jubilejnem letu odhaja v pokoj tovariš Aleksander Martelanc, pomočniki komercialnega direktorja. Zaslužnega sodelavca pri prodaji naših izdelkov smO' pobarali za nekaj njegovih mnenj.
Slišati je in tudi v kadrovskem oddelku so povedali, da boste kmalu odšli v pokoj. Ali nam bi hoteli povedati, kdaj ste prišli v tovarno in s kakšnim občutkom kot mladenič?
Na Vevče sem prišel leta 1929 iz Trsta, iz bančne službe. Bilo mi je 25 let. Sprememba kraja in življenjskega okolja je bila očitna. Razmišljal sem, če se bom mogel vživeti ob 3-mesečni poskusni dobi, kakor je bila takrat navada, v nov položaj. To se je zgodilo neopazno in ko sem bil definitivno nameščen, sem se počutil že povsem domačega in začel z delom, ki je bilo precej zahtevno. Istega leta so prišli v tovarno tudi tovariši: Viktor Drnovšek, Stane Koselj, ing. Maši-revič in Matko Goršek. Kot mladi fantje so tudi oni šli skozi vevški »eksercir« in danes zavzemajo vidna mesta v papirni industriji.
Papirnica Vevče je bila obrat delniške družbe: Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode s sedežem in upravo v Ljubljani, h kateri so spadali, kot pove ime, Tovarna celuloze in papirja Goričane, brusilnica Medvode in komercialni obrat v Zagrebu. Tehnični direktor za celotno podjetje je bil na Vevčah, komercialni direktor pa v Zagrebu. Za takratne razmere je bila Papirnica Vevče tehnično na višini in se je sproti obnavljala. Izdelki tovarne so bili prvovrstne kvalitete, v državi skorajda brez konkurence. Tudi dejstvo, da je dober del svojih izdelkov uspešno izvažala, priča o ugledu Papirnice.
Ob mojem prihodu je bila tovarna že devet let last domačega kapitala, torej povsem neodvisna od takratne matične družbe Ley-kam-Josefstahl, vendar so delno še obstajala izročila in miselnost prejšnje uprave: vodilni nameščenci so bili nemškega rodu in nemščina se je še uveljavljala kot poslovni jezik. Službeni položaj in s tem vloge posameznih nameščencev so bili točno odrejeni, nekako po hierarhični lestvici, ki se je navzgor do vodilnih mest in v medsebojnih odnosih vedno bolj oddaljevala od osnovnega staleža. Skratka, veljale so takratne, tudi drugod prakticirane navade položajnih distanc. Omenjene razmere v tovarniški upravi so se hitro popravljale, ker so
se v podjetje vključevali domači nameščenci in z odhodom zadnjega nemškega tovarniškega direktorja, ko je postal direktor Papirnice Slovenec, je postala tovarna povsem domača. V samem obratu se je pa govorilo vedno slovensko in so se tudi mojstri, ki niso bili domačini, priučili slovenščine.
Z druge strani je imela tovarna po izročilu natančno poslovno administracijo, sistematično odrejen način in delokrog posameznih služb ter poudarjeno delovno disciplino. Odnos do kupcev in dobaviteljem je bil vseskozi korekten, izpolnjevanje prevzetih dolžnosti je veljalo za neodložljivo dolžnost. Na taki osnovi so bili odnosi z odjemalci in dobavitelji točno precizirani in so bili poslovni stiki prijetni in uspešni.
Ce je čas in nova doba pospravila z vsem, kar se je preživelo, mi je všeč ugotovitev, da je Vevče v svojem razvoju vse do danes gojilo prvine, prevzete od prednikov, ki so vedno času prikladne: kvalitetno delo, delovna disciplina in korektno poslovanje.
Kakšen je bil takrat položaj tovarne, če ga primerjamo z današnjim (tehnično, kadrovsko, proizvodnja, tržišče, medsebojni odnosi)?
Odgovor bi zahteval daljšo obravnavo. Kratko povedano:	ni
primerjave med takratnimi in današnjimi življenjskimi razmerami. Današnji visoki življenjski standard se ne da primerjati s takratno skromno in tudi revno življenjsko ravnijo, upoštevajoč tudi one nameščenske kategorije z boljšo materialno bazo. Glede družabnosti pa je bilo življenje bolj pestro in vsebinsko toplejše in pristno. Četudi ob skromnejših razmerah se je gojilo tovarištvo in prijateljstvo. Dobra volja in veselo razpoloženje sta velikokrat pomagala preko skrbi in težav. Tovarna je sčasoma in postopoma modernizirala proizvodne naprave in se z vzornim vzdrževanjem strojev in naprav obdržala na ustrezni višini. Na novo so postavljali stroje za dodelavo papirja, ki so zamenjali modele iz prejšnjega stoletja. Tehnologija in sodoben način izdelovanja papirja ustreza v glavnem današnjim pridobitvam, če že ne v največjem dejanskem obsegu, go-
tovo pa v konceptu in v ažurnem dojemanju razvoja. Nisem tehnolog, da bi se mogel spuščati podrobneje v zadevo. Spominjam pa se, kakšna enostavna empirija je še bila v papirni proizvodnji, kjer je vladala miselnost prakse, prenešene po izročilih od generacije do generacije, po načinu »kokr njega cajte«. Če pa danes ugotavljamo, da so naši izdelki kvalitetnejši od takratnih, ne smemo prezreti dejstva, da so zahteve danes mnogo večje in, da so tehnični in znanstveni pripomočki v neprimerno večjem obsegu na razpolago, kot so bili včasih. Dalje, če danes naši izdelki v precejšnji meri ustrezajo zahtevam domačega in inozemskega trga, je to zasluga današnjih papirničarjev, in seveda drugih služb v Papirnici. Pri tem pa nikakor ne gre prezreti zaslug onih vrlih starih papirničarjev, ki so pod mnogo težjimi okoliščinami visoko držali ugled vevške papirnice, ki se danes zrcali v svoji 125-letnici.
Naj v zvezi s tem omenim še to: Vevče so v razdobju 39 let postavile dva papirna stroja (brez premaznega), enega leta 1936, drugega leta 1960. To je zelo malo, še prav posebno za današnjo dobo prehitevajočega tehničnega napredka. Če je res, da bi se stari papirničar, ki bi danes obiskal vevško tovarno, čudil napredku od njegovega časa sem, je pa tudi res, da bi današnji papirničar, ki bi si ogledal sodobno moderno tovarno papirja, strmel nad modernim papirnim strojem. Papirna industrija se — kot druge industrijske panoge — naglo razvija. Pred njo grafična in predelovalna dejavnost, naša neločljiva sopotnika, ki postavljata za svoje surovine — papir — vse večje zahteve. Vevče potrebujejo sodoben papirni stroj z visoko zmogljivostjo, da bi se na ta način obdržale na ravni sodobne papirne industrije
in da bi v strukturi svoje proizvodnje izravnale manj ugodno tehnološko in ekonomsko plat svojega klasičnega širšega asortimenta.
Mnogokrat s ponosom izgovarjate: »Smo Vevčani«. Kaj s tem mislite povedati?
S tem odgovorom prihajam na tovarniškega človeka. V vevškem papirničarju (tu je seveda mišljen vsak vevški delavec), sem spoznal pridnega in pametnega človeka, ki je red in marljivost iz svojih skromnih domov prenesel na tovarniška tla. Mislim na ljudi, ki so za svoj obstanek in za izboljšanje svojega položaja bili v stalnih borbah z delodajalcem, vendar vedno vestni in pošteni pri opravljanju svoje delovne dolžnosti, ponosni na svoj poklic in na svojo tovarno. Na svoje delovne »šihte« so vnašali zdrav humor in veselo šegavost. Zanesljivi na delovnem mestu so bili dobri tovariši in prijatelji. Dolg seznam imen vevških delavcev in delavk, vklesan v spomenik padlih v Osvobodilni borbi, priča o ljudeh, ki so vselej in povsod izpolnjevali svojo dolžnost. Pojem »smo Vevčani« izraža skupno
Nadaljevanje na 11. strani
Problem enakomerne debeline po širini zvitka pri voluminoznih papirjih
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Izdelava voluminoznih papirjev je papir-ničarjem že dobro poznana, zato bi se dotaknil v tem članku predvsem stvari, o katerih do danes nismo dosti razmišljali.
Če hočemo dobiti pri čim nižji gramski teži čim višjo debelino papirja, potem morajo biti izpolnjeni tile pogoji:
1.	pravilna izbira surovin,
2.	pravilno mletje,
3.	pravilna koncentracija na natoku,
4.	na poseben način skonstruirano ustje (spodnja polovica ustja mora biti pomaknjena nazaj).
ko, koliko pare je potrebne, da uparimo zadnje odstotke vode iz papirja.
Vsi ti faktorji imajo izreden pomen, ko je treba odločati o ceni voluminoznih papirjev;
3.	bombiranje spodnjega valja suhega gladilnika (13/100 do 40/100 mm je primer na sredini večji kot na robovih, kar je odvisno seveda od širine, teže in števila valjev) nam to neenakomernost volumna še poveča (glej sliko 1);
4.	zvitki so na sredini mehki in pogosto se pojavijo »(ketne)«;
Pri iztoku se postavljajo vlakna pokonci (posebno pri višji koncentraciji), kar dajo večjo volu-minoznost in prožnost papirja
5.	nizek linijski pritisk na stiskalnicah,
6.	segret prvi del sušilne skupine,
7.	ne preveč napete sušilne klobučevine,
8.	vodenje papirja mimo suhega gladilnika.
Kot je iz naslova razvidno nas zanima predvsem debelina papirja po širini zvitka.
Stiskalnice so bombirane (na sredini ima spodnji gumijasti valj 2 do 3 mm večji obseg) za večje linijske pritiske. Volumen pa lahko dosežemo le pri minimalnih pritiskih stiskalnice.
5.	kondicioniranje, premazova-nje takšnega papirja je problematično, ker so robovi močno napeti, sredina pa ohlapna.
Tudi obraba nožev je večja (zaradi presušenega papirja);
6.	na paleti leži papir postrani;
7.	poprečni volumen je zelo težko doseči;
8.	takšen papir dela, zaradi presušenosti in neenakomerne debeline, velike težave pri tisku.
Vsi ti problemi so nas vodili, da izločimo iz obratovanja suhi gladilnik. Kaj smo vse pridobili s takšnim načinom dela (glej sliki 2 in 3):
1.	za doseganje istega volumna so lahko stiskalnice bolj stisnjene. Poudariti moramo, da ni vseeno, če imamo vse tri stiskalni-
ce razbremenjene ali pa eno dvignjeno (II. stisk.) in III. bolj pritisnjeno. S tem eliminiramo namreč bombiranje;
2.	ne obstaja več nevarnost markiranja;
3.	vstopna suhota v sušilni skupini je višja in enakomernejša po širini;
4.	odstotek vlage v papirju je lahko višji (4,5 do 5 '“/o). Če pa vodimo papir skozi klej no stiskalnico pa celo 5,5 do 6 Vo;
5.	zaradi tiskarske tehnike takšen papir, ki ima dovolj vlage na stroju, ni vselej potrebno kondicionirati;
6.	zvitki so lepo, trdo naviti in ni nobenih težav pri morebitnem kondicioniranju in rezanju;
7.	na paletah leži papir lepo ravno;
8.	pri tisku takšen papir ne bo delal težav;
9.	imamo prihranek na pari. Prej smo imeli porabo pare pri voluminoznih (1,75 in 2 X vol.) papirjih nad poprečjem, medtem ko je sedaj poprečna poraba šestih dni v mesecu maju 3,29 kg/l kg papirja, pri voluminoznih pa 2,48 kg/l kg papirja, torej pod poprečjem in to pri 20 do 30 m/min višji hitrosti stroja. Enkratne meritve ne pokažejo vsega, so pa podatki logični;
10.	izbira surovin je lahko takšna, da se nam papirji ne prašijo, volumen pa je kljub temu v redu;
11.	hitrost stroja je lahko višja.
Prednosti takšnega načina dela je veliko, tehnična rešitev pa zelo enostavna.
K takšnim razmišljanjem so nas pripeljale stalne tekoče meritve suhote, debeline, volumna in gramske teže po širini zvitka.
Ivan Bogovič
Dvignjen pritisni *ai/, rott/o prifisn/ene t in 0 s/isto/nice brez offsei stisia/nice stoži spodnja dva val/a subepa c/iaditnita.	'
Bisba t
v/apa j po h
volumen
vjramatura
debelina
Izdelava papirja z 1.75 * volumnom (68 j!rrt) na // PS Spuščen pritisni valj) normalno pritisn/ena l in III. stisJea/nica, stoži offsei stistatnico in mimo subepa p/adi/nita
Bisba 2
V tem primeru dobimo obremenitve samo na sredini, kar ima za posledico:
1.	višjo vlažnost na robovih (slika 1),
2.	neenakomeren volumen po širini,
3.	markiranje od klobučevine je na robu izrazitejše kot v sredini,
4.	zaradi neenakomerne vlažnosti moramo papir popolnoma posušiti, kar nam poviša porabo pare.
Čim višjo suhoto moramo doseči tudi zaradi tega, ker nam sicer suhi gladilnik papir preveč stisne. Suhota se giblje včasih od tudi 98 do 99l0/o. Če računamo s tem, da je 100 °/o suhoto praktično nemogoče doseči, potem si lahko mislimo, koliko več pare porabimo na ta račun.
Več pare porabimo iz tehle razlogov (pri IV. papirnem stroju je v mesecu aprilu poprečna poraba 3,21 kg/l kg papirja, pri voluminoznih pa 3,65 kg/l kg papirja):
1.	vstopna suhota v sušilni skupini je izredno nizka in po širini neenakomerna;
2.	za 99 '»/o suhoto moramo imeti še 4 valje pred koncem sušilne skupine suhoto 97 do 98 °/o. Torej na štirih sušilnih valjih izsušimo le 2 do 3 l0/o vlage. Ravno iz teh razlogov stalno opozarjamo sušilce na pravilno sušenje (4,5 «/o vlage v papirju). Če bi voluminozne papirje lahko sušili na 95 °/o suhoto, bi zaradi tega šli s hitrostjo stroja 10 do 15 m naprej. To nam da približno sli-
Vrednost točke za 12 preteklih mesecev — od vključno maj 1967 do vključno april 1968
Brusilnica...................2,99
Polnila — lepila.............2,96
I.	PS........................2,92
II.	PS.......................2,89
III.	PS......................2,81
IV.	PS......................3.21 brez točka-ur za normo
Strojna dodelava .... 2,74	2,94
Ročna dodelava.............. 2,66	3,17
Energija.....................2,96
Vzdrževanje..................3,17
Razkladale!................. 2,76	4,06
Strokovne službe .... 2,96 Podjetje.....................2,86
Glbo-nja pix>izvodnj<2 18^2-1?«>7 V oootori'
194-0	19^0	1900	1967
184£	18^2	1870
qcai latu, ‘a Ul g/rrfj
/z risbe št J /e /epo razvidno, kaio se spremeni in zmanjša vo/umen po širim pri spuščemb vaijif) suhega gladilnika. Ostali pogoji so ostali nespremenjen/.
Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1968
Papir
Plan
100
Doseženo
101
Izkoriščanje
zmogljivosti
, 1QK7	I. do IV.
L 1967	1%8
88,7
89,8
Lesovina
100
102	81,5	93,7
Proizvodnja papirja se je v mesecu aprilu gibala v mejah postavljenega plana. Blizu 5 “/u proizvedene količine tvorijo premazani papirji in sicer enostransko premazani. Od klasičnih papirjev smo poleg drugih proizvedli največ offset papirjev in kulerjev, precej pa tudi bankposta. Izmeta smo zabeležili kar precej (8,5 %»), posebno na It. PS. Tu je čutiti vpliv vedno večje proizvodnje ekspertnih kulerjev, pri katerih smo vedno dosegali nadpoprečno visok izmet. Zastojev na PS ni bilo več kot v prejšnjih mesecih.
Tudi proizvodnja lesovine ni bistveno presegla planirane, ker smo v aprilu proizvajali tako kvaliteto lesovine, kot smo jo predvideli v planu. Plan pa predvideva prebiranje na sitih premera luknjic 0,7 in 0,8 mm.
Zaslužni starejši sodelavci so povedali
VEVČE, MAJ, JUNIJ. — Polovico in več delovne dobe so že preživeli med stroji, za pisalnimi in delovnimi mizami. Ni jim vseeno, kako podjetje živi, kakšni so pogoji dela, kakšni medsebojni odnosi itd. Da bi zvedeli o njihovih zrelih mnenjih, smo vsem zastavili enaka vprašanja o njihovem začetku v tovarni, o času pred in med vojno, o delovnem mestu, položaju delavca, kaj jim je všeč, kaj ne in podobno. Odgovori so bili takšni:
Ivanka Levičnik, šel finančnega knjigovodstva: V Papirnici, Vevče sem zaposlena od junija 1947 v računovodstvu. Pred vojno sem obiskovala še osnovno šolo in kljub šibkemu socialnemu položaju 6-članske družine dokončala gimnazijo. Gmotno stanje družine se je med vojno še povečalo, ko je bil oče interniran v Italiji in do osvoboditve v Nemčiji, tako da sem le pod težkimi pogoji nadaljevala šolanje. Po srednji ekonomski šoli sem se zaposlila na Vevčah in sodelovala v raznih delovnih akcijah in družbenopolitičnih organizacijah na terenu in v podjetju. V 1949. letu sem si ustvarila družino. Po različnih delovnih mestih v gospodarsko-računskem sektorju opravljam od 1962. leta službo šefa finančnega knjigovodstva. Strokovno znanje, ki sem si ga pridobila v šoli, sem izpopolnjevala pri delu ob stalnih spremembah predpisov, tako zunanjih, kakor tudi internih.
Za družbeno-politično delo v podjetju obstajajo vsi pogoji, vendar pa sem mnenja, da zaposlena
|
Ivanka Levičnik
žena, ki ima družino, kaj težko deluje na tem področju, ker še vedno nima enakih pogojev kot moški, saj je poleg dobro opravljenega dela v službi njena prva skrb in dolžnost delo v družini in vzgoja otrok. To dvoje jo popolnoma zaposli.
Med časom, ko sem začela z delom in sedaj v podjetju pač obstaja razlika, saj jo pogojujejo že sami predpisi. Viden je velik napredek in razvoj podjetja -— izgradnja novih investicij v osnovna sredstva in v družbeni standard. Uvedba delavskega samoupravljanja in vrsta predpisov o spremembah načina gospodarjenja in finančnega poslovanja pa so bistveno spremenili vlogo in delo posameznika, saj z vse večjo samostojnostjo podjetja raste tudi odgovornost nas vseh.
Vedno mi je v posebno zadovoljstvo, ko v predpisanih rokih sestavimo vsa poročila, obračune in bilanco. Poudariti pa moram, da je to mogoče opraviti le z usklajenim in kvalitetnim delom vseh sodelavcev. To mi je všeč, kar pa mi ni, pa skušam čimprej pozabiti. Na pokoj pravzaprav še ne mislim, saj bom imela pogoje zanj šele čez 15 let.
Janez Podrekar, klepar-inštala-ter: Kleparske obrti sem se izučil v Ljubljani. Po obvezni pomočniški dobi, ki je trajala eno leto, me je mojster odpustil iz službe in raje vzel dva vajenca, katerim ni bilo treba plačevati za njihovo delo. Delo sem dobil pri drugem mojstru, vendar samo čez leto, pozimi pa sem bil brez zaposlitve. Na začetku vojne sem se zapo-
slil na Vevčah. Takrat so našo tovarno vodili privrženci raznih političnih skupin. Delo v tovarni mi je bilo všeč, ker sem se lahko v svojem poklicu iz let'' v leto iz-
Janez Podrekar
popolnjeval. Posebno všeč mi je bilo pa zlasti po vojni, ker smo bili v delavnici med seboj vedno dobri kolegi in smo z ljubeznijo opravljali vse dane naloge, vzdrževali stare stroje in naprave, ki so pripomogli k izvrševanju planskih nalog.
Izven dela sem se mnogo ukvarjal s kulturno-prosvetnim delom, ki je bilo pravzaprav nadaljevanje mojega delovanja pred vojno. V tovarni sem bil pri sindikatu kulturno-prosvetni referent. Organizirali smo kulturno umetniško društvo »Jože Ma-zovec«. Takrat je bilo v društvu 106 članov pevskega zbora, številna dramska skupina in lepa folklorna skupina. Nastopali smo na raznih krajih Slovenije, največ pa v obmejnih krajih na Primorskem. Prirejali smo koncerte, dramske predstave, nastopali kot folkloristi in podobno. Prav žal mi je, da je kulturno-prosvetna dejavnost te vrste prenehala, deloma zaradi finančnih sredstev, deloma zaradi komoditete starejših članov, precej pa tudi zaradi nezainteresiranosti mladine.
Delo in uspehi tovarne v današnjem času se bistveno razlikujejo od dela pred vojno. Vsakdo ima danes možnost za šolanje in napredek, če je le priden in sposoben. Delo je načrtno in zahteva kvalitetno in kvanti-tetno stopnjo naših izdelkov. Na uspehe vpliva vsekakor tudi način upravljanja, v prvi vrsti samoupravljanja.
Veseli me, da sem lahko prisoten ob velikem prazniku, to je 1'25-letnici naše tovarne in ob zagonu premaznega stroja in s tega mesta želim organom delavskega samoupravljanja, sindikatu, vodstvu podjetja, zlasti pa vsem mojim sodelavcem mnogo uspeha v nadaljnjem delu.
Ivan Drglin
Betka Lukec, števka in prebi-ralka: Sem hčerka staršev-papin-ničarjev. Po tradiciji je tudi mene pripeljala pot v papirnico. Sicer sem se pred vojno izučila frizerske obrti, vendar mi je bilo ljubše delo v tovarni. Prvo delovno mesto je bilo kot pomočnik pri rezalnem stroju. Tu sem dodobra spoznala strojno dodelavo papirja, ker sem imela priložnost delati na vseh dodelavnih strojih. To znanje mi še sedaj koristi pri delu, ker vem, kje lahko pri izdelavi papirja nastajajo napake, ki jih kot prebi-ralka in števka izločam.
Takoj po vojni sem se vključila v mladinsko organizacijo. V organih samoupravljanja sem bila več let član DS in UO, najodgovornejša in obenem tudi naj-nehvaležnejša pa je bila moja funkcija kot predsednik stanovanjske komisije, ker je bilo to v času, ko je na Vevčah stanovanj primanjkovalo. Lažje je sedaj, ko v neposredni okolici mnogo zidamo in skoraj ne bo več perečih stanovanjskih vprašanj.
Razlika med nekdaj in sedaj je v tovarni očitna. Pred leti ni nihče vprašal po kvaliteti, samo da je bilo dosti izdelkov. Sedaj pa, ko so zahteve tiskarjev vedno večje in ko hočemo prodreti na mednarodni trg, pa je dolžnost vsakega posameznika, da delu posveti vso pozornost. Vsak član kolektiva bi moral biti na svojem mestu mojster poklica, ki ga opravlja. Vedno se razveselim dobro izdelanega papirja, težko pa mi je, kadar se v izdelku pojavi napaka, ki bi jo z malo truda mogli odpraviti.
Do moje upokojitve je še precej delovnih let pred mano. Takrat se bom bolj kot sedaj posvetila domu in družini. Tudi razvedrila in izletov bo več.
Betka Lukec
Ivan Drglin, pleskar I: Po končani vojni sem se vrnil in bil demobiliziran šele novembra 1945. leta. Zaradi bližine sem si želel zaposlitev v papirnici in začel z delom marca 1946 kot nanosilec pri I. papirnem stroju, naslednje leto pa v pleskarski delavnici. Za pleskarja sem se izučil 1935. leta v Ljubljani pri bratih Božič. Zaradi krize sem bil včasih brezposeln in sem moral tudi večkrat delo menjati. Tu je sedaj dovolj dela. Ob remontih pleskamo stroje in tudi druga vzdrževalna dela so kar naprej na vrsti. Imamo vedno nove izdelke barv, zato jih je treba spoznavati, da lahko delo vedno opravimo tako, kot je treba in podaljšamo življenjsko dobo in videz tovarni.
Izven svojih delovnih dolžnosti sem se tudi rad udejstvoval. Bil sem predsednik pododbora sindikata delavnic, večkrat član delavskega sveta, predsednik OF na terenu Podlipoglav, Sadina vas in Šent Pavel, predsednik ZB, občinski odbornik in podobno. Zaradi dela v OF sem bil interniran na otok Tremiti, pozneje šel k zavezniški vojski v Taranto, nazadnje pa sem sodeloval v pre-
komorski brigadi za osvoboditev dalmatinskih otokov. Dobil sem čin vodnika in bil odlikovan z redom za zasluge za narod.
Na delovnem mestu mi je všeč posebno to, da smo vsi edini in da vlada med nami tovarištvo in pravilni odnosi med predpostavljenimi in sodelavci. Po treh letih bom že stopil v pokoj. Imam nekaj zemlje, ki jo bom obdeloval za razvedrilo, sem pa tja pa bom tudi komu pobelil .'■"bico ali kuhinjo.
Fani Morela
Fani Morela, pregledovalka: Vesela sem bila, ko sem 1948. leta prišla v kolektiv k zame neznanemu in novemu delu. Prej sem delala pri privatnih delodajalcih. Začela sem v brusilnici lesa, pozneje pa v ročni dodelavi papirja. Tu so mi znana vsa delovna mesta. Glavni vir strokovnosti je bila praksa pri delu. Tudi družbeno-politično sem se in se še udejstvujem v ZK, sindikalni organizaciji in često v samoupravnih organih.
Razlike med nekdaj in sedaj so v tovarni občutne. Menim, da smo napredovali v organizacijskem in tehničnem pogledu, kar je prispevalo k afirmaciji tovarne na tržiščih. Viden skok napredka kažeta zlasti IV. papirni stroj in novi stroj za premazova-nje papirja ob neštevilnem izboljšanju drobnih stvari. Na vseh delovnih mestih mi je bilo všeč tovarištvo in pa odnosi med sodelavci.
Po sedanjih predpisih imam do upokojitve še 7 let, potem pa se bom doma ukvarjala z mojim konjičkom — rožami.
Viktor Drnovšek, vodja proizvodnje: Po končani delovodski šoli na STŠ v Ljubljani sem v juliju 1929. leta nastopil službo v papirnici kot delovodski praktikant. Delal in usposabljal sem se na vseh delovnih mestih v proizvodnji. Po skoraj 8-letnem praktikantskem stažu sem šele prejel odločbo »papirniškega mojstra«. Domačih strokovnjakov je takrat v papirništvu manjkalo. Pri vodstvenih ljudeh so prevladovali tujci, predvsem
Viktor Drnovšek (telefonira)
Nemci. Prav to je vodilo takratne Združene papirnice, da so preko STŠ iskale domač kader. Težave pri izpopolnjevanju v stroki pa so bile tako v praktičnem kakor v teoretičnem pogledu velike. Le redki strokovnjaki so nam bili pripravljeni pomagati. Domače literature ni bilo, zato je bilo najprej potrebno obvladati tuj jezik. Da pa ni bilo včasih toliko birokracije kot je je sedaj, je pa tudi res. Bolj ko jo odpravljamo, bolj se širi. Zdi se mi, da je danes v podjetju le precej ljudi, ki vidijo le lasten interes in koliko bo na koncu meseca vredna točka, sicer pa je njihova glavna skrb izven podjetja. Včasih se je vedelo, za kaj kdo odgovarja, danes pa zamenjujemo vodenje in upravljanje.
Najbolj mi je všeč vzajemno delo brez nezgod ter lepi proizvodni uspehi in pravično priznanje zanje. Zelo pa sovražim lenobo, filozofiranje in podobne spremljevalce.
Do pokoja imam samo še 18 mesecev, potem pa samo zdravje, zdravje!
Antonija Trtnik, delilka: Začela sem 1945. leta kot zavijalka papirja. Začetek mi ni bil pretirano težak, saj sem bila vesela, da sem dobila tako delovno mesto. Tik pred vojno sem izstopila iz šole. Med vojno ni bilo misliti na službo, ker sem aktivno sodelovala v OF, 1944. leta so me internirali. 15 let sem delala kot zavijalka v papirni dvorani, sedaj pa sem pri stroju za deljenje papirja. Zdi se mi, da je bilo takoj po osvoboditvi več tovarištva v oddelku kot sedaj, v organizaciji dela in tehnologiji pa
Antonija Trtnik
smo po mojem mnenju vidno napredovali. Do pokoja imam še nekaj let, potem pa bom rada doma opravljala gospodinjska dela, pa tudi v javnem življenju bom še rada sodelovala, kar pa bo seveda odvisno od zdravja in razpoloženja.
Nadaljevanje na 8. strani
Janez Černe
Zaslužni starejši sodelavci so
Od skromnega in negotovega začetka do šolskega centra tiska in papirja
Janez Černe, klepar-instalater: Do vajeništva v kleparski obrti na Vevčah sem se težko dokopal in moram priznati, da mi je tu pomagala protekcija. Kot mladenič nisem imel tega, kar ima danes naša mladina, ko ji je na vsakem koraku dana možnost za šport, rekreacijo in kulturno-prosvetno udejstvovanje, kar pa ne sprejme. Zadovoljen sem, da sem imel pri delu strokovno sposobne starejše delovne tovariše, pri katerih sem se mnogo naučil, vedno pa me uči še delo samo. V mladih letih mi je bila edina in prva orodna telovadba (spomnimo se ga kot dobrega in znanega telovadca, op. ur.).
Razlika med nekdaj in sedaj pač obstaja, posebno za mlade, ki jim je dana vsa možnost, da se strokovno in družbeno-politično izobražujejo, ne kot nekdaj, ko se nihče za mladino v tovarni ni zanimal. Do pokoja imam še 2 leti in upam, da bom kot poprečni delavec zasluženo užival leta v pokoju, če pa bo zdravje dopuščalo, bom pa tudi še sem in tja še kaj naredil.
Miha Prusnik, izmenski vodja premazne kuhinje: 20 let je že, odkar sem začel kot pomožni delavec v zidarski delavnici. Po nekaj mesecih sem se vpisal v 3-letno papirniško šolo in končal praktični del v Papirnici Količevo. Ob tej priliki bi se rad zahvalil ing. Remijašu Ivu za ves trud in znanje, ki nam ga je dal. Po šoli sem delal na Vevčah od začetniških delovnih mest v proizvodnji vse do vodje oddelka za pripravo papirne mase. Vmes sem se moral še precej izobraževati kot npr. v barvanju papirja, izdelavi papirja itd. Ob
Miha Prusnik
montaži premaznega stroja sem začel takoj sodelovati v tem oddelku in sem danes izmenski vodja kuhinje za pripravo premazne mešanice. Montaža stroja je potekala le z manjšimi težavami zelo dobro. Tudi poizkusni zagon stroja je uspel ob sodelovanju vseh v oddelku zaposlenih in ob navodilih vodstvenega kadra.
V organih samoupravljanja sem precej sodeloval, o pokoju pa še ne razmišljam, saj je še za te, ki so sedaj v pokoju, kot čitam v dnevnem časopisju, vedno premalo denarja.
Jože Makovec, strojnik KC:
Z Vevčami sem se srečal 1935. leta, ko sem nastopil v jeseni službo. Po dveletni strojniški šoli pri mornarici in 6-letnem službovanju sem bil zaposlen še pri železnici, v Saturnusu, v Strojnih tovarnah in livarnah in pri Šumiju. Zaradi urejenih razmer sem se ustalil šele v naši tovarni. Usoda me je med vojno porinila v štiriletno vojno ujetništvo.
Razlika med nekdaj in sedaj je posebno na mojem delovnem mestu. Tako kot jaz, so postali tudi kotli stari. Tempo dela je hitrejši, veliko bolj je treba paziti na pogonske naprave. Kalorična centrala obratuje dan in noč, tako da bo treba kaj kmalu misliti na nove naprave in seveda tudi na mlad strojniški kader. Z delom sem zadovoljen, le lepše bi se počutil v novi mo-
Jože Makovec
derni kotlarni. Le zelo kratek čas me še loči do odhoda v pokoj. Potem bom doma lažje vzel v roke lepo knjigo, se ustavil s prijatelji ob kozarčku, sem pa tja kratek sprehod po vevški okolici in tako bodo dnevi minili.
Pavel Žabjek, vodja prečnega rezalnega stroja pri premazu: Kot transportni delavec sem 1940. leta prestopil prag vevške tovarne. Delal sem na raznih delovnih mestih, dokler nisem prišel v oddelek strojne dodelave papirja. Vojna me je precej prizadela. Bil sem interniran v Gonarsu, po izpustu sem se spet zaposlil v papirnici, nato pa bil 1943. leta ponovno odpeljan v taborišče v Nemčijo. S praktičnim delom na mestih v dodelavi papirja sem si počasi nabral izkušenj, tako da danes z zadovoljstvom upravljam rezalni stroj.
Čutiti je razliko med nekdaj in sedaj v tovarni. Samoupravljanje gre lepo svojo pot, poskrbljeno je za varnost pri delu, skušajo delo čimbolj mehanizirati, lahko gremo na dopust, urejeni so topli obroki v obratu družbene prehrane in tudi sicer so dani pogoji za dobro počutje. Med vso delovno dobo mi je najbolj všeč pravilen odnos predpostavljenih do delavcev in pa prijateljstvo med delavci. Do pokoja je še kar precej. Ker pa imam lasten dom in nekaj polja mi verjetno nikdar ne bo dolgčas.
Pavel Žabjek
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Začetek sistematičnega izobraževanja poklicnih delavcev je bil zastavljen 1947. leta z ustanovitvijo industrijske papirniške šole na Vevčah. Zakaj ravno na Vevčah, menda ni potrebno posebej poudarjati, saj je poznano vsem pa-pirničarjem v Jugoslaviji, da so bili tukaj najbolj ugodni pogoji za šolo glede na tradicijo te industrije in pestrost proizvodnje. Od tod je bilo tudi dokaj ugodno pošiljati učence na prakso v Goričane in na Količevo, kjer so se spoznali še s proizvodnjo celuloze, lepenke in kartona.
Takoj želim povedati, zakaj poudarjam v naslovu skromen in negotov začetek. Iz uradnih zapiskov je namreč razvidno, da je bilo vpisanih takrat samo 37 učencev, kar je za današnje pogoje za otvoritev šole, ki jih postavlja zakon o srednjih šolah, skoraj polovico premalo. Poleg tega takrat še nismo imeli po ustrezni metodologiji sistematično opravljenih popisov delovnih mest, ki bi služili takratnemu učiteljskemu zboru za sestavljanje predmetnikov in učnih načrtov. Pravzaprav si danes skoraj ne upamo več misliti, da bi v takih razmerah sploh lahko ustanovili šolo. Takrat pa so vsi soustanovitelji z uporno voljo, ki je bila značilna za tisti čas, ohranili in razvijali skromen zarodek šole, premagovali negotovost z oblikovanjem lika poklicnega pa-pirničarja in že leto dni pozneje je bilo vpisanih v šolo 75 učencev. Tako je bilo zadoščeno vsaj temu zakonitemu pogoju, da mora poklicna šola imeti najmanj 60 učencev. Zato je treba izreči vsem, ki so tokrat sodelovali pri ustanavljanju in razvijanju šole, veliko priznanje.
V šolskem letu 1949/50 je bilo vpisanih v šoli 95 učencev. V tem letu so opravili zaključne izpite tisti, ki so se vpisali leta 1947, torej prva generacija regularno šolanih papirničarjev. Uspešno je opravilo izpite 30 učencev, 7 pa jih je zaradi neuspeha ali nediscipline odpadlo. Osip, kakor pravimo temu v pedagoškem jeziku, torej ni bil velik, če ga primerjamo s poznejšimi generacijami, od katerih so se nekatere osipale tudi za več kot 50 "lo.
Izrazite začetne težave pri organizaciji šole so se vlekle vse do šolskega leta 1952/53, ker je bilo vprašanje ustanovitelja zelo negotovo. Sola je bila sicer ustanovljena z odločbo ministrstva lahke industrije FLRJ, vendar pa je poslovala v okviru zvezne generalne direkcije industrije papirja. Ta pa je bila kmalu ukinjena. Zato je v letih 1951 in 1952 prevzela šolo glavna direkcija kemične industrije LRS. Po ukinitvi te direkcije pa je industrijska papirniška šola izgubila svojega ustanovitelja. Trden temelj šoli je bil postavljen šele
4.	junija 1953. leta, ko so sklenili predstavniki industrije lesovine, celuloze in papirja, naj šola normalno posluje dalje, za začasnega ustanovitelja pa sta bili določeni Papirnica "Vevče in Tovarna celuloze Goričane. Vprašanje ustanovitelja je bilo pozneje še večkrat na prepihu vse dotlej, dokler ga niso leta 1962 pogodbeno prevzele tovarne lesovine, celuloze in papirja SR Slovenije, njim pa se je pridružila še tovarna papirja Reka. Vendar obstoj šole ni bil nikdar več resno ogrožen, ker so se kolektivi tovarn vedno bolj zavedali, da jim je poklicno izobraževanje potrebno, če hočejo iti vzporedno z naglim razvojem druge industrije.
Do leta 1962 je bila šola v sedanji upravni zgradbi združenega podjetja na Vevčah. Leta 1962 pa je' bila po sklepu plenuma ustanoviteljev združena z grafično industrijsko šolo v Šoski center tiska in papirja in prestavljena v skupne prostore Šolskega centra v Ljubljani na Pokopališko 33.
Razvoj poklicne papirniške šole v številkah od ustanovitve
	do danes	Opravilo
Leto	vpis	zaključne izpite
1947/48	37	—
1948/49	75	—
1949/50	95	30
1950/51	80	21
1951/52	88	12
1952/53	118	10
1953/54	107	50
1954/55	120	21
1955/56	142	42
1956/57	183	36
1957/58	176	62
1958/59	144	49
1959/60	167	68
1960/61	165	39
1961/62	209	62
1962/63	221	134
1963/64	193	45
1964/65	278	96
1965/66	291	54
1966/67	211	114
1967/68	227	zaključnih izpitov še ni
Razlogov za združitev papirniške in grafične poklicne šole v šolski center je bilo več. Najpomembnejši pa je bil ta, da so hoteli doseči ustanovitelji z združitvijo večjo učinkovitost šol pri izobraževanju, ne da bi se vsaj bistveno povečali stroški izobraževanja. Ta cilj res v celoti še ni dosežen, vendar pa so bili že v nekaj letih doseženi vidni uspehi, ki vedno bolj bližajo šolski
center postavljenemu cilju ob ustanovitvi. Saj od takrat naglo narašča število vpisanih slušateljev, posebno še zato, ker je šolski center odprl tudi oddelke poklicne šole za odrasle in oddelke tehniške šole za odrasle v smislu 5. in 21. člena zakona o srednjih šolah. Tako je uresničena želja mnogih odraslih, ki se v
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Druga grupa, ki obiskuje Poklicno papirniško šolo za odrasle, je končala I. letnik. Pouk je imela v prostorih upravne zgradbe trikrat tedensko po 6 ur. Domači predavatelji in profesorji iz Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani so bili zadovoljni z znanjem, vendar pa bi bilo priporočljivo, da bi obiskovalci šole posebno strokovne predmete vzeli še bolj resno. Od 36 kandidatov, ki so se v šolo vpisali v začetku leta, je končalo z uspehom
1.	letnik 13 delavcev, eden z odličnim, trije s prav dobrim, ostali pa z dobrim uspehom. Pred njimi stoji še eno leto teorije z izkušnjami in pridobitvijo prakse na delovnem mestu. Vsekakor
svoji mladosti niso izobrazili, da sedaj lahko nadoknadijo, kar so nekdaj iz teh ali onih vzrokov zamudili. Do sedaj so že odprti oddelki poklicne šole za odrasle na Vevčah, v Goričanah, na Količevem, v Ceršaku, na Sladkem vrhu, v Belišču, Maglaju in na Reki. Na nekaterih od teh je opravilo zaključne izpite že več generacij. Predsem si veliko prizadevajo na tem področju izobraževanja na Količevem, v Vevčah, Ceršaku in v Belišču.
Poklicne šole grafične in papirniške stroke
Leto	Vpis	Opravilo zaključne
1962/63	530	izpite 240
1963/64	557	171
1964/65	671	198
1965/66	727	155
1966/67	617	254
1967/68	597	zaključnih
Tehniška	šola za	izpitov še ni grafično
in papirniško		stroko
Leto	Vpis	Opravilo zaključne
1964/65	52	izpite
1965/66	128	—
1966/67	98	29
1967/68	87	23
Iz vseh teh številčnih podatkov je razvidno, da je razvojna pot poklicne papirniške šole velika. Leta 1947 je bila s 37 učenci gotovo najmanjša strokovna šola v
Sloveniji. Danes pa se šolski center tiska in papirja uvršča med največje strokovne šole. Saj je na področju Ljubljane med skoraj 60 sorodnimi šolami na 5. mestu, na področju Slovenije pa gotovo med prvimi desetimi, pri tem pa ima levji delež prav kolektiv oziroma papirnica Vevče.
L. U.
bo pridobljeno znanje in pa pridobitev poklica najprej koristilo njim samim, da se bodo lahko izkazali z ustreznim spričevalom in da bodo lažje in bolj strokovno opravljali svoje delo na delovnem mestu. Na drugi strani pa bodo s tem znanjem koristili delovni skupnosti.
Za zaključek šolskega leta so odrasli šolarji in nekateri njihovi tovariši z delovnega mesta napravili še ekskurzijo v tovarno roto papirja »Djuro Salaj« v Krškem, kjer so si praktično ogledali tehnologijo izdelave lesovine in celuloze, kar so ravno v tem letniku obdelali v šolski klopi. Po ogledu tovarne so se ustavili še v Kostanjevici in v prijetnem vzdušju proslavili zaključek prvega šolskega leta v poklicni šoli.
Mnogi od njih so sedaj po jugoslovanskih tovarnah papirja zaposleni kot vodstveni delavci v proizvodnji
Odrasli v poklicni papirniški šoli uspešni
Analitična ocena delovnih mest
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Na
eni zadnjih sej je delavski svet sklenil, da je treba pripraviti predlog za izvedbo analitične ocene delovnih mest. Sklep je bil sprejet na podlagi ugotovitve, da posamični predlogi in popravki točkovanja delovnih mest lahko povzročijo občutna nesorazmerja v vrednotenju delovnih mest, s čimer se povzroča nezadovoljstvo vseh tistih, ki menijo, da so po dosedanjem načinu ugotavljanja vrednosti bili prikrajšani ali pa se jim je delokrog toliko spremenil, da ne menijo več, da je bilo delovno mesto ocenjeno po kriterijih, ki bi bili lahko še veljavni. Istočasno s temi ugotavljanji je razprava na delavskem svetu razkrila, da tako imenovana izkustvena metoda, po kateri se ocenjuje delovna mesta, komisijsko nudi preveč možnosti za neobjektivno ocenjevanje in da sploh stara ustaljena razmerja v sodobnejši delitvi dela oz. organizaciji delovnega procesa ne držijo več. Kako se je v preteklih letih ocenjevalo delovna mesta? Vsakokrat, ko je bila generalna reme-dura tako imenovanih taninih postavk, je bil odvisen več an manj od sugestij posameznih cianov komisije za nagrajevanje ounos med nekaterimi ključnimi delovnimi mesti utrjena, so se po ustaljenem vzorcu razvrstila druga delovna mesta brez posebnega ozira na spremembe v delovnem procesu. Ce pa so druga delovna mesta doživela kakšne spremembe, je bilo to izvedeno na intervencijo bolj ali manj vplivnejših članov kolektiva. Ponavadi taka ocena ni minila brez hudih prepirov in zamer in ne brez očitkov, ki v okvir tovarne niti mso spadali.
Ob tem je treba reči, da je bila lyo/. leta izvedena tudi v našem podjetju analitska ocena delovnih mest po vzorcu, ki ga je predpisal zakon. Ocena po tem vzorcu je v naši tovarni kot v mnogih drugih tedaj propadla. Razlogi za to, da smo jo zavrgli po skoraj enoletni pripravi, tj. popisovanju delovnih mest in izvedbi ocen, so bili v glavnem — huda privrženost stari izkustveni metodi, premajhno poznavanje teorije organizacije dela, pri čemer je bilo zlasti očitno zapostavljanje odgovornosti in dela vodstvenega kadra, z druge strani pa je bil sam vzorec analitičnega ocenjevanja preveč posplošen, tako da je ustrezal nekaterim panogam gospodarstva bolj, nekaterim pa zelo malo in med njimi je bila gotovo tudi panoga 123-proizvodnja papirja in celuloze. Zaradi navedenih momentov smo pri opisu delokroga delovnega mesta pripisovali najrazličnejše odgovornosti delovnim mestom, za katere ni bilo organizacijske osnove, pripisovalo se je odgovornosti za npr. kvaliteto proizvodov, za organizacijo dela, izvršitev posameznih poslov, v enaki meri večjemu številu delovnih mest in skozi prizmo pridobiti vsakemu delovnemu mestu čimveč točk zato, da bo plača boljša. Ko smo npr. čitali opise delovnih mest, je bilo odgovornih za isto stvar strašno veliko oseb, v praksi pa v slučaju okvare ali nepravilnosti obdolževali samo enega, kvečjemu dva ali največkrat nobenega.
Tudi pri ocenjevanju pogojev dela je bilo mnogo pretiravanj. Tako, da smo ob koncu, ko smo pregledovali zbir točk, po kriterijih modela analitske ocene za posamezna delovna mesta lahko samo ugotovili, da izvedba ni mogoča. Spominjam se, da so do enakih ugotovitev prišli tudi v drugih papirnicah in da je bil izveden celo poizkus, da bi najbolj strokovni ljudje, najbolj izkušeni poznavalci dela v naši panogi analitsko oceno korigiran spet s cisto izkustvenimi merili, nar pa seveda kljub prizadevanju ni moglo doživeti odobravanja nikjer. Tudi tiste tovarne, ki so analitsko oceno tedaj sprejele, so jih bile prisiljene močno modificirati.
Na podlagi izkušenj torej lahko ugotavljamo, da so sicer pogoji za izvedbo analitske ocene od današnjih, mnogo bolj ekonomskih kriterijih poslovanja, večji razgledanosti v organizaciji dela, mnogo boljši, da pa moramo najti način tj. sistem, ki bi ustrezal tehnološkemu procesu in organizaciji dela v našem podjetju in so nam izkušnje drugih ter sama teorija o ocenjevanju delovnih mest samo opora in vodilo za izvedbo.
Kako sploh teorija definira analitsko oceno delovnih mest? Teoretiki pravijo, da je analitična ocena delovnih mest metoda, s katero se medsebojna vrednost delovnih mest ugotavlja z oceno po vnaprej odrejenih kriterijih. Ugotavljajo tudi, da se z analitsko oceno delovnih mest ugotavlja tudi tako imenovana vrednost dela, ki je odvisna od količine in stopnje zahtevnosti izvrševanja delovnih nalogov, katerim so podvrženi delavci na posameznih delovnih mestih oziroma pri posameznih delovnih operacijah.
Osnova za oceno je vedno delovno mesto, Id predstavlja enake delovne operacije ne glede na to, koliko je delavcev na takem delovnem mestu zaposlenih. Ce gre pri tem za uslužbensko delovno mesto, se lahko delovno mesto definira kot sklop poslov, ki izhajajo iz pristojnosti in odgovornosti službe, ki jo opravlja v skladu z notranjo delitvijo dela zaradi smotrnega izvrševanja postavljenih nalog.
Kljub vsemu pa je jasno, da je treba upoštevati tudi pri analitski oceni delovnih mest, da kriteriji, po katerih se ocenjujejo posamezni posli, delovne operacije, razne psihofizične okoliščine dela, niso nikakršna natančna merila, temveč so to le merila, ki nudijo možnost merjenja bolj precizno kot navadna izkustvena metoda, ki ocenjevalca obvezujejo na večjo natančnost in mu onemogočajo neobjektivno omalovaževanje, ki lahko izhaja iz osebne nerazpoloženosti do tega ali onega delovnega mesta ali osebe.
Pri analitski oceni delovnih mest je tudi zelo pomembno upoštevati samo normalne okoliščine dela, kajti če se pri oceni upoštevajo občasne izjemne možnosti, ki lahko doletijo delavca na posameznih delovnih mestih, ne bi bilo ocenjevanju takih možnosti ne konca ne kraja.
Čeprav analitska ocena ne daje možnosti prav natančne ocene, pa lahko ugotovimo, da predstavlja v sodobnem svetu definitivno sprejet in upoštevan sistem, ki ga spoštuje vsakdo, ki ve kaj več o moderni organizaciji dela in poslovanja industrijskih podjetij.
Kakšne koristi lahko pričakujemo od uvedbe analitičnega ocenjevanja delovnih mest? V prvi vrsti pridobimo s pravilnim postavljanjem kriterijev za oceno možnost mnogo objektivnejše izvedbe proporcev osnovnih vrednosti delovnih mest. Nadalje pridobimo možnost, da po vnaprej utrjenem modelu oziroma sistemu kriterijev, hitreje spremljamo spremembe v delovnem procesu in temu prilagajamo točkovanje vrednosti delovnih mest,
ki se na novo odpirajo ali korigirajo zaradi uvajanja nove mehanizacije. Mimogrede rečeno, je to za naše podjetje velikega pomena, saj so samo v zadnjih letih delovna sredstva doživela silovito modernizacijo npr. razkladanje surovin, predelava izmeta, spremembe v proizvodnji pare, urejevanje sistema zajemanja odpadnih vod itd. Prav gotovo se bo ta proces modernizacije nadaljeval in zahteval hitrejše prilagajanje tarifiranja delovnih mest, ki jih te spremembe odpirajo, ukinjajo ali spreminjajo delokrog.
Analitična ocena delovnih mest ob ocenjevanju odgovornosti, pristojnosti sama po sebi opozarja na slabosti in propuste organizacije dela. S pravilno nastavljenimi kriteriji glede izobrazbe in strokovnega znanja opozarja na propuste in slabosti v kadrovski strukturi in omogoča boljše planiranje dopolnjevanja izobrazbe, lahko tudi zelo močno prispeva k spodbujanju k izobraževanju, zlasti če so kriteriji za izobrazbo in znanje taki, da tekoče stimulirajo vsako novo pridobljeno znanje.
V resnici lahko analitska ocena s pogojem, da je sistem dovolj dober, vpliva na poslovni uspeh delovne organizacije.
Kakšne so metode analitične ocene delovnih mest? Bistvena razlika analitične metode (zato se tudi tako imenuje) proti izkustvenim ali metodi sumiranja je v tem, da se za analitično metodo ocenjuje posamezne zahteve na delovnem mestu, torej se delovno mesto analizira po vnaprej določenem sistemu. Sele opravljena analiza daje možnost za sumarno rangiranje delovnih mest v delovni organizaciji.
Za sam razvoj v teoriji analitičnega ocenjevanja delovnih mest je bila zelo pomembna mednarodna konferenca v Ženevi 1950. leta, kjer so nekako standardizirali, tj. postavili shemo, ki je v strokovnem svetu celo imenuje »ženevska shema«, po kateri je določen splošen model kriterijev za ocenjevanje delovnih mest. Na tej konferenci so tudi ugotovili, da morajo biti kriteriji take narave:
—	da se morejo definirati,
—	da so delavcu razumljivi,
—	da se morejo uporabiti za vsa delovna mesta,
—	da so čimbolj ugodni za ocenjevanje in
—	da so kolikor mogoče neodvisni drug od drugega, s čimer bi se izognili dvakratnega vrednotenja po različnih kriterijih.
Po naravi oziroma vrsti kriterijev so se na tej konferenci zedinili, da se jih lahko opredeli na 4 grupe kriterijev:
—	mentalni kriteriji,
—	fizični kriteriji,
—	odgovornost,
—	delovni pogoji.
Model »ženevske sheme« sestavljajo 4 glavne grupe s 16 kriteriji:
I.	mentalni kriteriji
1.	strokovnost (strokovna izobrazba in delovne izkušnje),
2.	razmišljanje (umsko naprezanje);
II.	fizični kriteriji
3.	spretnost,
4.	fizično naprezanje,
5.	pazljivost (naprezanje čutil in živcev);
III.	odgovornost
6.	delovna sredstva in proizvodi,
7.	varnost podrejenih,
8.	odgovornost za delovni proces;
IV.	delovni pogoji
9.	temperatura,
10.	voda, vlaga, kisline,
11.	umazanost,
12.	plini,
13.	ropot,
14.	bleščanje (pomanjkanje svetlobe),
15.	nevarnost za zdravje,
16.	nevarnost nezgod.
V svetu je znanih mnogo sistemov in shem kriterijev, ki se med seboj sicer razlikujejo, toda od osnovnih grupacij kriterijev ne odstopajo. Nekateri sistemi veljajo v svetu kot vzorni in predstavljajo podlago za uvajanje analitske ocene skoraj v vseh panogah in jih modificirajo le toliko, da se bolj prilagode problematiki delovnega procesa v posamezni panogi. Zelo znani so sistemi:	»Refa«, Euler-Ste-
vens«, »ETH«, »NEMA«, »Carne-
	Carnegie- Illinois ZDA	NEMA
Mentalni kriteriji	.	24,4	50
Fizično naprezanje	.	11,7	15
Odgovornost .	.	.	52,3	20
Delovni pogoji .	.	. 11,6	15
Iz prikazane tabele je razvidno, da predstavlja sredino sorazmerij razmerje, ki ga navaja sistem »NEMA«. To je namreč ameriško podjetje za proizvodnjo električne energije, torej podjetje z dokaj visoko mehanizacijo in avtomatizacijo. Verjetno je to razmerje najbližje papirni panogi, ki predstavlja panogo, v kateri se uporabljajo veliki stroji, skratka visoka mehanizacija. Ce pogledamo jugoslovanski standardni sistem, moramo takoj ugotoviti, da prevladuje pri nas kovinarska stroka z drobno mehanizacijo in tako postavljeno sorazmerje niti ni presenetljivo. Sicer pa tudi sistem datira izza 10 let nazaj, ko je bila stopnja tehnične opremljenosti jugoslovanskih podjetij bistveno nižja. Stopnja mehanizacije oz. tehnične opremljenosti bistveno vpliva na način dela in kadrovsko strukturo, saj vemo, da zastareli stroji terjajo fizične napore, moderni pa intelektualno razvitega delavca. Za Jugoslavijo še posebej velja tudi to, da je državno-planski sistem zahteval mnogo manj od strokovnih delavcev, kot čisti ekonomski tržni pogoji poslovanja, kakršni nastajajo v zadnjih letih.
Sistem analitske ocene delovnih mest, ki obsega navedene 4 osnovne grupacije, vsebuje posamezne kriterije, zaradi detajlnega analiziranja delovnih operacij in poslov na posameznem delovnem mestu. Tako npr. zajema grupacija mentalnih kriterijev v vsakem sistemu kriterij: teoretična izobrazba (tj. osnovna ali šolska izobrazba) kriterije o dopolnilni, čisto strokovni izobrazbi in kriterije za ocenjevanje delovnih izkušenj. Poleg teh dveh kriterijev radi upoštevajo v analitskem ocenjevanju tudi iniciativnost, iznajdljivost, stopnjo intelektualne angažiranosti posameznega delovnega mesta, menažerske obremenitve tj. kon-taktiranje z drugimi ljudmi, pa tudi razne profesionalne spretnosti. V okviru grupacije kriterijev fizičnega naprezanja so značilni kriteriji: ocena fizičnih naporov, ocena umskega naprezanja ter ocena obremenitve čutil in živcev. Grupacija odgovornost obsega analitične kriterije: odgovornost za proizvode in delovna sredstva, splošna materialna odgovornost, odgovornost za delovni proces, tj. za organizacijo dela ali tudi kontrolo dela podrejenih in pa za varnost drugih. Nekateri sistemi ocenjujejo tudi stopnjo osebnega rizika zaradi sprejete odgovornosti. Obravnavanje grupacije kriterijev glede delovnih pogojev je zelo različno. Nekateri sistemi detajlirajo po-
gie-Illinois« ZDA, dalje »CTG Belgija«, »Brown-Bovery« Švica, »Bedaux«, »LKEM« in Hagner-Weng v Nemčiji itd. V glavnem vsi ti sistemi točkujejo posamezne kriterije, zaradi česar lahko primerjamo kakšni so odnosi za posamezne grupacije zahtev. Različnost teh zahtev seveda ni odvisna od dobre volje tega ali onega strokovnega uslužbenca, ampak od narave delovnega procesa, stopnje mehanizacije proizvodnega procesa, gledišč in stopnje poudarka strokovnega izpopolnjevanja in odgovornosti in pa od ponudbe za zaposlitev določenih poklicev. Zanimivo je, da zlasti ameriški sistemi močno cenijo delovne izkušnje in odgovornost in manj delovne pogoje, medtem ko nekateri evropski sistemi, vključno z jugoslovanskim, močneje poudarjajo naprezanja in delovne okoliščine. Za ilustracijo navajamo nekaj primerov:
Bedaux Nemčija	Boveri Brown- Švica	JUS Jug.	EMO Celje
43,5	50	40	38,6
8,4	11	23	23,3
41,5 6,6	30 9	19 18	19.5 18.6
samezne	vrste	nenormalnih	
lovnih pogojev, v nekaterih sistemih pa so ti posamezni težji pogoji dela, zajeti v eni sami oceni, medtem ko je skoraj praviloma kriterij »nevarnost nezgod« vedno posebej obravnavan.
Pri analitski oceni delovnih mest je vedno treba razpolagati z detajlnim poznavanjem delovnih operacij in drugih zahtev na posameznem delovnem mestu. Zato je običaj, da se pred izvedbo ocene izvršijo detajlni popisi delokrogov delovnih mest. V vsakem primeru pa to ni nujno. Npr. delovni pogoji v nekem oddelku so običajno za vsa delovna mesta (npr. temperatura, vlaga) enaki. Nadalje šolska izobrazba je običajno zahtevana s posebnim aktom v okviru sistematizacije delovnih mest, delovne izkušnje se s popisom delovnih mest niti ne dajo ugotavljati, pač pa se te ugotavljajo bodisi na podlagi delovnega staža na delovnem mestu, deloma pa na podlagi dokazil o uspešnosti ali neuspešnosti pri izvedbi večjih poslov v preteklosti t. i. delovna reputacija. Delovna izkušenost se meri tudi na osnovi raznih strokovnih prispevkov v strokovnem časopisju oz. strokovni literaturi in podobno. Zaradi tega je zaradi poenostavljanja postopka pametneje, da se izvedejo detajlni popisi za nekatera najbolj markantna delovna mesta v oddelku oz. fazah proizvodnje ter se v primerjavi s temi ključnimi mesti ocenjuje delovna mesta, kjer se dela v podobnih ali skoraj enakih pogojih.
Posebno pa je treba poudariti, da je detajlni popis delovnih mest obsežno delo, ima pa domala trenuten značaj, ter se zato sistemi analitične ocene delovnih mest, če je le mogoče, izogibajo teh detajlnih popisov. Delovni procesi se v sodobni organizaciji dela neverjetno hitro menjajo. Ce že pri tem ne gre za kompletne ukinitve ali izpostavitve celih oddelkov ali delovnih mest, pa je vsekakor zelo dinamično delegiranje posameznih obveznosti iz enega delovnega mesta na drugega. Iz lastne izkušnje vemo, da opisi delovnih mest, ki smo jih izdelali pred osmimi leti, ne morejo v ničemer več služiti kot osnova za oceno. Skoraj ni delovnega mesta, ki bi še iz tistih časov ostal z enakimi obveznostmi, enakimi delovnimi pogoji in enakimi strokovnimi zahtevami. To velja za najvišja, pa tudi najnižja delovna mesta. Je pač tako, da živimo v zelo dinamični dobi.
Tone Novak
(Nadaljevanje prihodnjič)
Papirniški pihalni nrkester ima vednn nove naloge
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Redno dvakrat tedensko, neprekinjeno čez vse leto, se slišijo zvoki pihalnih inštrumentov v prostorih nad kolesarnico, kjer se godbeniki pod vodstvom Franca Grebenska vadijo in utrjujejo v glasbi. To so člani papirniškega pihalnega orkestra, ki se učijo za nastope, ki jih imajo skoraj toliko, kolikor je tednov v letu.
Pihalni orkester je že star, saj bo čez dve leti praznoval 70-let-nico obstoja. Mnogo se je v njem spremenilo, mnogo članov izmenjalo in pod mnogimi naslovi je deloval; zdaj pod okriljem Papirnice Vevče in lahko trdim, da tako velikega obsega delovanja še ni imel v vsej svoji zgodovini. Kljub današnjemu moderniziranemu življenju, ko smisel za društveno delo močno upada, sorodna društva propadajo ali pa le životarijo, je z vevškim orkestrom ravno obratno. V zadnjih letih mu je uspelo doseči tudi rekordno število članov. Vse to je orkester dosegel s pravilnim delom odbora, in ker vsi člani ljubijo glasbo in kolektivno delo, Papirnica Vevče pa jim nudi tudi materialno pomoč.
Danes ima pihalni orkester 43 članov, od tega so trije samo odborniki, eden je častni član, drugi pa aktivno igrajo v pihalnem orkestru. Zanimiva je starostna struktura članstva. Najmlajši član je star 14 let, najstarejši pa
— to so pretežno mlajši, drugi pa so samouki. Tudi po letih aktivnega članstva je velika razlika, tako že najmlajši sodeluje v orkestru 2 leti, najstarejši Rešek Srečko, pa bo letos praznoval 50 let aktivnega dela v pihalnem orkestru. Tako različna struktura članstva pa niti malo ne moti pri delu. Ravno obratno. Če si med njimi, imaš vtis, da je to ena sama velika družina.
Vse bolj pa ovira delo različen čas zaposlenosti. Kar 8 jih dela v izmenah, 4 pa delajo v deljenem delovnem času, to je 30 "Vo članov se ne more udeleževati vaj in nastopov. Za orkester je to velika ovira, ker ima v svoji sestavi 23 samostojnih inštrumentov, ki morajo biti vsi zasedeni, da orkester sploh lahko nastopa. Zaskrbljujoče pričakuje orkester uvedbo deljenega delovnega časa, ker ima več kot 50 '“/o nastopov na delovni dan.
Pri svojem delu pa niso ostali samo na Vevčah, ampak so si našli dobre tovariše v Metliki in sosednji Avstriji. V Metliki vsako leto obiščejo tamkajšnji pihalni orkester, kjer skupno izvajajo promenadni koncert. V Avstriji pa si izmenjavajo gostovanja s pihalnim orkestrom Grat-kornske papirnice pri Grazu. Poleg teh gostovanj pa ima doma še okrog 40 nastopov letno in to ne glede ali je praznik, delov-
Lepo je, kadar zazvenijo akordi godbe med hišami na Vevčah
66 let. Tudi po izobrazbi so si precej različni. Prevladujejo poklicni delavci. Šest je vajencev oziroma učencev, 6 s srednjo izobrazbo, eden pa z visoko strokovno izobrazbo, kar je redek pojav pri pihalnih orkestrih. Člani so vsi z območja naše občine, zaposleni pa v različnih podjetjih. 13 jih je v Papirnici, Vevče, 3 so naši upokojenci, dijaki in vajenci so pretežno iz papirniških družin, drugi pa so zaposleni v različnih podjetjih v Ljubljani in okolici. S priznano glasbeno izobrazbo je zelo malo članov. Eden ima srednjo glasbeno šolo, 14 jih je končalo nekaj letnikov nižje glasbene šole
nik, ali je lepo ali slabo vreme, saj si ne moremo predstavljati proslav, praznovanj, da ne bi tudi slišali ubranih zvokov pihalnega orkestra.
Poleg orkestra obstajata še dva zabavna ansambla, ki jih v večini sestavljajo člani pihalnega orkestra. Prvega z imenom »Amores« vodi Kresnik Viki, drugega »Mladi prijatelji« pa Lenasi Miro. Tudi ta dva imata mnogo nastopov, največkrat pa jih slišimo ob praznikih, kot so: 29. november, dedek Mraz, Novo leto, 8. marec itd., ko s svojimi poskočnimi melodijami poskrbita za veselo razpoloženje vevških papirničarjev.
Zaključna gradnja okoli novega bazena sredi maja 1968. Cez slab mesec bo že poln kopalcev
Eden prvih samskih domov v Sloveniji, grajen pred skoraj 100 leti, preurejen pozneje v družinska stanovanja, je porušen. Umaknil se je novi trgovini
IZ OBRATA MEDVODE
Poročilo
kadrovske službe
V času od marca do maja so se zaposlili:
1. Maruška Šink, kemijski tehnik — analitik.
Iz tovarne so odšli:
1.	Janez Žagar, šofer — nabav-Ijač,
2.	Franc Jenko, pripravljavec kemikalij,
3.	Karol Kavčič, pomočnik sekalca lesa.
Tovariš Lado Jelen je od 2. aprila t. 1. v. d. direktorja tovarne.
Polde Maček, predsednik občinske skupščine Moste-Polje je priredil sprejem za hokejiste Slavije, ki so se plasirali v zvezno hokejsko ligo
Lojzetu v spomin
MEDVODE, APRILA — V drugi polovici aprila je nenadoma umrl Lojze Plešec, star komaj 47 let. Po dvaindvajsetih letih delovne dobe ga je bolezen toliko pri' zadela, da je bil lansko leto invalidsko upokojen. Zadnja leta je delal pri izžemalnem stroju kot drugi pomočnik. Tudi prejšnja leta je v tovarni opravljal težka fizična dela, kljub slabemu zdrav-iu> da, bi lažje preživljal številno družino. Čeprav ga je bolezen vidno zmagovala, je bil vedno dobro razpoložen in družaben. Zapustil je pet otrok, od katerih ima najmlajši komaj 6 let. Žena se pri številni družini ni mogla zaposliti ter je družina živela v zelo skromnih razmerah, ki pa se bodo z Lojzetovo smrtjo še poslabšale. Tovarna je ob Lojzetovi smrti dodelila družini 100» N din pomoči.
Dobrega delavca Lojzeta Plešea bomo ohranili v trajnem spominu!
Pepca nas je za i/edno zapustila
Skoraj dvajset let je Pepca Ščopulovič-Bergant marljivo prebirala in štela papir. Zla usoda pa je hotela, da je v prometni nesreči zgubila življenje, ko si ga je šele ustvarila.
Njen spomin nam bo ostal nad vse drag, domačim pa izrekamo iskreno sožalje.
Zahi/ala
Najlepše se zahvaljujem vsem članom kolektiva Tovarne celuloze Medvode za tolažilne besede, poklonjeno cvetje, denarno pomoč ob težki izgubi moža Alojzija Plešea, kakor tudi za vse, kar ste dobrega storili meni in moji družini v težkih dneh.
Iskrena hvala!
Medvode, 15. V. 1968.
Žalujoča žena Jožefa Plešec z otroki
Pri žrebanju prvomajske križanke v 5. številki Našega dela so bili izžrebani naslednji reševalci:
prva nagrada 50 N din. Polde Trtnik,
druga nagrada 30 N din, Mimi Dmilrovič,
tretja nagrada 10 N din, Ada Babnik, Hilda Gradišek, Maksa Dimnik.
Člani DS rudnika kaolina Črna so nas obiskali prejšnji mesec. Med drugim so si ogledali tudi muzej in spomenik na Urhu
Smučarsko tekmovanje ek 125-letnici
Papirnice Vevče
VEVČE, MAJ, JUNIJ — Dne
11. maja se je zbralo na plazu Pod Prisankom približno 50 tek-movalcev-smučarjev iz tehle kolektivov: Celuloza, Medvode, Kar-tonažna tovarna, Ljubljana, Papirnica, Vevče, Saturnus, Tiki in Žito, Ljubljana.
Naša tovarna letos praznuje 125-letnico obstoja in za to priložnost je priredila smučarsko tekmovanje, na katero je povabila pogumne tekmovalce iz omenjenih kolektivov. Zbrali so se stari znanci, ki so se že večkrat pomerili v močeh in spretnosti na belih strminah. Na istem plazu je lansko leto osvojila ekipni prehodni pokal ekipa naše tovarne v postavi: Vengust, Pirkmaier, Pavšič. S tem, da smo osvojili pokal, smo »prismučali« tudi dolžnost, da letos organiziramo tako srečanje. To smo izvedli v okviru svečane obletnice, vreme pa nam je pri tem stalo ob strani, saj je bilo na dan tekmovanja zelo lepo in sončno. Tekmovanje je dobro uspelo, organizacija je bila brezhibna. Pri tem ne moremo mimo požrtvovalnega dela celotnega organizacijskega odbora, ki je s tem dokazal,, kaj zmore enoten kolektiv. Zanimivo je, da imamo v našem kolektivu mnogo navdušenih planincev, saj si je
tekmovanje ogledalo samo iz našega kolektiva za cel avtobus ljudi, drugi pa so prišli z lastnimi vozili.
Tekmovanje se je začelo ob 10. uri. Prvi tek je bil nekoliko zahtevnejši, vendar strmina ni bila taka, kot pri drugem. Vsaka najmanjša napaka je tekmovalca lahko veljala dober plasma ali pa celo diskvalifikacijo. Videli smo precej neprijetnih padcev, toda na srečo doktorju Moškonu ni bilo treba posredovati. Precej je bilo tudi smešnih prizorov, saj tekmovalci, poleg tekmovalnega duha, premorejo tudi precej dobre volje. Gledalci so bodrili tekmovalce, posebno še nekaj metrov pred ciljem.
Po tekmovanju je bilo kosilo za vse tekmovalce v koči na Gozdu, ob 14. uri pa razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, kolajn in nagrad. Zadnji tekmovalec je dobil tolažilno kolajno — klobaso v znak priznanja za junaško tekmovanje in zato, da si bo do prihodnjih tekem nabral dovolj moči.
Po razglasitvi so se tekmovalci in gledalci zavrteli kar na travi za kočo ob zvokih ansambla »Dobri prijatelji«.
Oglejmo si še rezultate:
Rezultati tekmovanja
I. starostni razred:
Ime in priimek	Podjetje	Skupni čas	Mesto
Franc Hočevar 		Celuloza	1,18,0	i
Andrej Pirkmaier		Vevče	1,24,4	2
Jože Pirc		Žito	1,25,5	3
Vito Poljanec		Saturnus	1,27,0	4
Sašo Kralj		Saturnus	1,30,6	5
Matija Radelj		Saturnus	1,31,6	6
Jože Južina		Tiki	1,35,5	7
Franc Lenarčič		Tiki	1,37,0	8
Marjan Pavšič			Vevče	1,40,4	9
Tone Kunšič		Saturnus	1,52,6	10
Anton Demšar			Tiki	1,54,2	11
Andrej Bonča		Tiki	2,00,8	12
Roman Brus		Tiki	2,05,2	13
Silvo Černe		Vevče	2,10,2	14
Tomo Merklin		Tiki	2,10,3	15
Božo Kremžar		Tiki	2,29,5	16
Matija Pavlič		Tiki	2,54,0	17
II. starostni razred:			
Albin Vengust		Vevče	1,24,2	1
Milan Berlič		Tiki	1,31,4	2
Franc Marguč		Saturnus	1,33,8	3
Drago Jarc		Gost. Moste	1,37,8	4
Viktor Jarc 		Saturnus	1,38,0	5
Drago Lipicar		Žito	1,41,0	6
Milan Žirovnik		Kartonaža	1,52,3	7
Dimitrij Kobilica		Saturnus	1,54,6	8
Milan Bekš		Saturnus	3,36.5	9
Ženske I. starostni razred:			
Metka Jarc		Saturnus	1,26,8	1
Rezultati ekipnega tekmovanja papirnic za trajni pokal
Udeleženci: Celuloza Medvode, Kartonažna tovarna, Ljubljana, Papirnica Vevče.
Prva ekipa: Papirnica Vevče:
Allpin Vengust............1,24,2
Andrej Pirkmaier ....	1,24,4
Marjan Pavšič.............1,40,4
Skupaj....................4,29,0
Tekmovalci Celuloze Medvode in kartonažne tovarne niso ekipno prispeli na cilj.
Rezultati ekipnega tekmovanja
za prehodni pokal sindikalnih podružnic Ljubljana Moste-Polje
1. mesto je dosegla prva ekipa Saturnusa:
Metka Jarc................1,26,8
Vito Poljanec.............1,27,0
Sašo Kralj................1,30,6
Skupaj....................4,24,1
2.	mesto: Papirnica Vevče:
Albin Vengust.............1,24,2
Andrej Pirkmaier ....	1,24,4
Marjan Pavšič.............1,40,4
Skupaj....................4,29,0
3.	mesto: Saturnus, 2. ekipa:
Matija Radelj.............1,31,6
Franc Marguč..............1,33,8
Viktor Jarc...............1,38,0
Skupaj....................4,43,4
4.	mesto: Tiki, 1. ekipa:
Milan Berlič .............1,31,4
Jože Južina...............1,35,5
Franc Lenarčič ....	1,37,0
Skupaj....................4,43,9
5.	mesto: Tiki, 2. ekipa.
Ekipa Žita ni prispela na cilj. Upamo, da bomo tako srečanje priredili še kdaj.
Andrej Pirkmajer sprejema čestitke za osvojeno drugo mesto
Nogometaši „Slavije" spomladi
v prvih kolih 66,6 % uspeh
VEVČE, MAJA — Se nekaj tekem in nogometaši v SNL bodo odšli na zaslužen počitek. Se pravi, prvenstvo prihaja že v zaključni del. Do sedaj je bilo na sporedu že 6 spomladanskih kol. Mnoga moštva so imela že do sedaj pokazati svojo formo, si izboljšati položaj na prvenstveni lestvici in pokazati kar najboljši nogomet. Čeravno za oko ne tako lep nogomet, pa vendarle lahko trdimo, da so tekme v spomladanskem delu vsaj po doseženih visokih zmagah zanimivejše. Favoriti v zgornjem delu lestvice so večkrat napolnili mrežo slabšim nasprotnikom. Bilanca vevških nogometašev v jesenskem delu ni bila kaj pohvalna, saj je moštvo pod pričakovanjem zasedlo mesto le v sredini lestvice. Tudi trenutni pogled (v času, ko to pišemo) na lestvico kaže Slavijo na šestem mestu, kar ni neuspeh. Pri tefn moramo upoštevati, da so razlike v točkah minimalne, kar daje velike možnosti za ugodno uvrstitev ob zaključku tekmovanja.
Spomladanski start je bil letos za Slavijo presenetljiv. Po treh zaporednih zmagah se je moštvo kar naenkrat znašlo med kandidati za najvišje mesto. Po gladki zmagi sredi Kopra (2:0!), je Slavij a v derby srečanju v Šiški
tesno izgubila z Ljubljano (2 : 3), s čimer je bila borba za najvišje mesto praktično zaključena. Kljub temu lahko z zadovoljstvom ocenjujemo prvih šest spomladanskih tekem, v katerih so Vevčani zabeležili tele rezultate:
Nova Gorica : Slavija 0 :1 Slavij a : Rudar	4 :1
Koper : Slavija	0 : 2
Ljubljana : Slavija 3 : 2
Slavija : Kovinar 4 : 0 Mura : Slavija	3 : 1
Tabela
Slavija 6 4 0 2	13 :7	8
Če upoštevamo, da je Slavija težke tekme že odigrala, do konca pa je še pet prvenstvenih kol, lahko pričakujemo ob zaključku prvenstva boljšo uvrstitev kot v jesenskem delu.
Toni Židan
Smučarsko tekmovanje pod Prisankom so spremljali številni »navijači'-
40 let
IZ OBRATA VEVČE
,*m0r
Marjan Pavšič na progi
in več vestnega dela
Nadaljevanje s 5. strani
življenje in usodo delavcev v tovarni sredi domačega okolja, katere ime in pomen se je vraslo v njihovo življenjsko vsebino.
Kako gledate sedaj ob koncu Vaše delovne dobe na čas in prilike, ki so za Vami?
Če zrem nazaj po glavnih dogodkih, ki jih človek doživi v dolgoletnem službovanju v tovar-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana
—	Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida
—	Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
ni, bi omenil:	slabo poslovno
konjunkturo, ustavitev papirnih strojev, odpustitev delavcev, štrajk, mobilizacijo, vojno, kapitulacijo in okupacijo. Sledila so leta boja za osvoboditev in po osvoboditvi napori, da se je lahko tovarna uspešno vključila v nove naloge.
Moj odgovor ne bi bil izčrpen, če ne bi omenil vrle vevški gasilske čete, katere član sem bil in ki ravno v tem času praznuje 90-letnico svojega obstoja.
Želimo Vam mnogo zadovoljstva v nadaljnjih letih, zanima pa nas, če se bo Vaša zveza s tovarno popolnoma prekinila?
Ko bom odhajal s svojega delovnega mseta, je razumljivo, da mi bo ostala tovarna po vsem tem v trajnem in vsebinskem spominu in odnašam iz nje spoznanje, da je človek na svojem mestu, s svojim zadovoljstvom, sestavni del življenja in uspevanja neke tovarne.
Kadrovsko poročilo za mesec april 1968
Prišli:
Tomaž Vindišar, praktikant v proizvodnji.
Odšli:
Anton Habič, odšel na lastno željo,
Hasan Grošič, samovoljno zapusti delo,
Pavel Groznik, odšel na lastno željo.
Poročili so se:
Leopold Lokar s' Tatjano Kocjančič,
Husein Silahič z Minko Mujič.
Čestitamo!
Rodili so se:
Pavlu Končarju, hči Dragica,
Francu Jemcu, hči Helena,
ing. Petru Jerihi in Andreji, sin Borut,
Zlatku Kodiču, hči Helena,
Juraju Kapitanu, sin Slobodan,
Jožetu Kurentu, hči Majda.
Čestitamo!
Qn In aktiunega dela prostovoljnega
gasilskega društva Papirnice Vevče
VEVČE, MAJ, JUNIJ — V
poletnih mesecih leta 1878 je bilo ustanovljeno naše IGD, ki praznuje letos že 90 let aktivnega dela na področju požarne preventive.
Društvo je bilo ustanovljeno na iniciativo delniške družbe »Ley-kam Josef Sthal«, katere sedež je bil takrat na Dunaju. Družba je imela predvsem koristi od gasilske organizacije zaradi tega, ker je že takrat plačevala nižji procent zavarovalnine. Prav ta procent je spodbujal takratne lastnike, da so organizirali po svojih tovarnah gasilske organizacije. Za vodstvo društva je takratna družba postavila predsednika in poveljnika, ostale člane odbora pa so volili na ustanovnem občnem zboru. Po zapiskih, ki so ohranjeni še iz leta 1881, je razvidno, da je društvo po prvih treh letih delovanja imelo v svojih vrstah 30 aktivnih članov, ki so bili za tiste čase dokaj dobro opremljeni. Oprema je bila sestavljena le iz tistega najnujnejšega materiala, ki so ga uporabljali predvsem za gašenje požarov na, področju tovarne in njenih stanovanjskih objektov. Samo podjetje pa takrat ni bilo zainteresirano za širši okoliš požarnega varstva.
Po daljšem razdobju in razširitvi podjetja se je članstvo iz leta v leto večalo in tako zasledimo v knjigah, da je že leta 1902 drušvo štelo približno 50 aktivnih članov. Po spominu naj-starejših članov, še živečih na Vevčah in v okolici, je bila aktivnost društva v prvih 20 letih obstoja na primerni višini. Gasili so začetne požare, reševali pri poplavah in drugih elementarnih nezgodah. Iz zapisnika seje takratnega upravnega odbora je razvidno, da so že v letu 1885 načrtno postavljali sinteze bodočega dela in budnosti pred morebitnimi nesrečami v sami tovarni.
Takratno preventivno delo članov društva je imelo predvsem interes va'rstva tedanjih zgradb, ki so bile vse iz lesenih strešnih konstrukcij. Prav zato je bila tudi strojna oprema v stalni nevarnosti pred požarom.
Po spominu nekaterih še živečih 80-letnikov je stal tedanji gasilski dom na prostoru, kjer je danes zidarska delavnica, bil pa je seveda mnogo manjši kot današnji. V tem domu se je tedanje članstvo redno zbiralo in reševalo problematiko, ki jo je zahtevala takratna delniška družba.
Po izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je večina članstva odšla v vojsko. Takratno vodstvo podjetja se je v tem času
posluževalo za to delo italijanskih in ruskih ujetnikov. Avstrij-sko-ogrska armada je imela interes, da obdrži nekaj budnih mož za primer požara oz. napada, predvsem zaradi tega, ker je imela tedanja vojaška komanda del bolnice v stari papirni dvorani na desnem bregu in jo je bilo treba varovati.
Po spominu našega najstarejšega člana Jožeta Miheliča, ki je še vedno aktiven, je bil sredi poletja 1916 velik požar. Tedaj so
pogorele vse zgradbe, razen papirnega stroja in kotlarne na levem bregu Ljubljanice (takratna Janezija).
Takoj po končani prvi svetovni vojni je podjetje postopoma prišlo v last delniške družbe bivše ljubljanske kreditne banke, ki je imela prav tako velik interes za izpopolnitev gasilske organizacije iz istih razlogov kot prejšnja delniška družba, kiv je društvo ustanovila. Skrbeli so predvsem za izpopolnjenje gasilske opreme in vzgojo gasilskih kadrov. Tudi ta delniška družba je določila predsednika in poveljnika društva, ki sta bila odgovorna za požarno varstvo. Sele leta 1922 je takratna tovarniška gasilska organizacija pridobila dovoljenje lastnikov, da lahko pomagajo prostovoljnemu gasilstvu v akcijah, ki so se odvijale na teritoriju bivše občine. Aktivnost članstva se je s tem razširila, predvsem pa pomladila. Zanimivo je dejstvo, da je takratno vodstvo podjetja vključilo v gasilske vrste tehnično inteligenco, ki se je morala obvezno aktivno vključiti
v gasilske vrste. Inženirji in tehniki so bili vključeni v gasilske vrste predvsem zaradi izpopolnjevanja strokovnosti številnega članstva in preventivnega dela. Takratna gasilska organizacija se je zaradi razširitve svoje dejavnosti vključila na prostovoljni podlagi v bivšo gasilsko »Župo«, v kateri so bila organizirana vsa industrijska in prostovoljna gasilska društva.
Tov. Mihelič se spominja, da je bil 1927. leta večji požar, ko je
do tal pogorela embalažna delavnica ter skladišče lesa. Predvsem zaradi hitre intervencije prostovoljcev in Mestne gasilske brigade so obvarovali vse ostale lesene zgradbe. Tudi 1936. leta v poletnem mesecu je pri rekonstrukciji papirnih strojev na desnem bregu prišlo do večjega požara, pri katerem je pogorela celotna lesena konstrukcija nad skladiščem surovin in priprave lepil. Ta požar je prišel lastnikom podjetja zelo prav. Izplačana je bila cela zavarovalna premija, za katero so potem naredili novo ostrešje železobetonske konstrukcije.
Iz zapisnikov zasledimo, da je bila prva motorka nabavljena šele 1930. leta druga pa 1937. leta.
V času med drugo svetovno vojno je aktivnost društva skoraj prenehala, to pa predvsem zaradi odhoda članstva v koncentracijska taborišča, NOV in drugam. Od strani uprave podjetja pa so bili posamezni delavci določeni, da na izmenah tvorijo desetino za varnost. Požarov v tem času je bilo veliko, razen sabotažnih, zaradi katerih so določeni objekti popolnoma omrtveli.
Takoj po osvoboditvi 1945. leta je društvo ponovo zaživelo z nekaj bivšimi predvojnimi člani in mlajšim kadrom, ki se je vključil v proizvodnjo takoj po vojni. Društvo je vse do danes delalo na popolni prostovoljni podlagi, podjetje pa je skrbelo za nabavo potrebnega materiala in opreme.
Društvo se je takoj po končani drugi svetovni vojni vključilo v prostovoljno gasilstvo in posamezni člani so opravljali vidne funkcije v občini ter okrajni gasilski zvezi. Nekateri člani našega društva opravljajo take funkcije še danes.
Da se je gasilska organizacija ohranila in množično ter kvalitetno napredovala skozi vse burne čase, gre zahvala predvsem njenemu požrtvovalnemu ter nesebičnemu delavskemu članstvu, ki je društvo obdržalo na ravni prostovoljnega gasilstva.
Za nenehni napredek društva in njenega dela gre predvsem zahvala posameznim članom, ki so s svojim vplivom vseskozi pravilno vodili društvo, ne glede na težak razvoj, ki so ga imeli pri
svojem delu. Pri tem imajo precej zaslug še danes živeči člani, ki v tedanjih časih niso štedili naporov, da so s svojim delovanjem vnašali svoj vpliv v delo društva in tako mnogo prispevali k temu dolgoletnemu obstoju. Danes živijo še naslednji člani, ki so imeli največ zaslug v gasilskih vrstah na Vevčah.
Alojzij FINK, iz Zg. Kašlja, aktivni član 40 let,
Ivan ZUPANČIČ, z Vevč, aktivni član 40 let,
Ivan TRTNIK, z Vevč, aktivni član 25 let,
Ivan ERBEŽNIK, z Vevč, aktivni član 20 let,
Jože MIHELIČ, še aktivni član že 37 let,
Karel LORBEK, še aktivni član že 27 let.
Z delavskim upravljanjem tovarne se je društvo preosnovalo v prostovoljno gasilsko društvo tako, da je tudi v organizacijskem pogledu dobilo status in prilagoditev potrebam socialističnega družbenega upravljanja. S tem se je društvo tudi mnogo okrepilo. Samoupravni organi tovarne od takrat naprej nudijo vse možnosti za razvoj tega prepotrebnega aktivnega dela na področju požarne preventive.
Danes ima društvo ustrezno iz-vežbane operativne desetine, ki so sposobne v vsakem času poseči v akcijo. V bodoče bo vodstvo društva moralo posvetiti več pozornosti strokovnim dvigom članstva, pri katerem bo potreb-
no vključiti v naše vrste inženirje in tehnike, ki bodo kos bodočim zahtevam gasilstva, predvsem zaradi ostrejših predpisov.
Vse dosedanje delo dokazuje, da je gasilstvo močan element našega socialističnega upravljanja. Gasilska organizacija sloni na trdnem temelju tovarištva, požrtvovalnosti in pomoči, kadar gre za obvarovanje imetja in življenja.
Ker novi tehnološki procesi v naši tovarni ter urbanizaciji zahtevajo večji napredek tudi v gasilski tehniki, strategiji, taktiki in izboljšanju preventivnih ukrepov, bo delo v bodoče zahtevalo večjo aktivnost. Za vse to pa potrebujemo več strokovnega kadra, več pomoči iz vrst tehnične inteligence. Rešitev in napredek v tem smislu bomo morali odpraviti sami in obenem moramo spodbuditi interes za vključevanje mlajšega kadra v naše vrste.
Ker ima gasilska služba tudi pomembno mesto v civilni obrambi in pri drugih reševalnih akcijah ob različnih nesrečah, je treba poskrbeti za množičnost, tehnično opremljenost in gasilske enote postopoma razviti v mobilne reševalne enote, ki bodo sposobne v določenih primerih samostojno delovati.
J. V.
Ta številka je tiskana na prvem domačem premaznem papirju, imenovanem Papir za umetni tisk. Njegovo komercialno ime je »Emona«. Osnova tehta 77 g/m-, na vsaki strani pa je naneseno po 20 g premazne snovi.
Nekateri drugi novi papirji pa so: »Slavija A« na brezlesni osnovi, »Siavija B« rahlo lesovinski, »Avala A«, in »Avala B«, »Emona B«.
V načrtu je še izdelava »Vemit« papirja za ilustracije.