244
Novičar iz raznih krajev.
„Peet-Ofn. Ztg.a piše, da v prihodnjem potovanji Njih Veličanstva presv. Cesarja po Ogerskem se bojo poprej določeni dnevi nekoliko spremenili; presv. Cesarica ne bo šla več ž Njim. — C. k. ministerstvo je sklenilo, da kakor za to leto ima tudi za prihodnje tarifa za oprostenje od vojaščine (soldatov) pri 1500 goldinarjih ostati. — Domovinski listi, kteri po novi postavi ne morejo več za popotnice veljati, morajo vsled c. k. ministerskega ukaza vprihodnje po lastnosti osebe, za ktero je domovinski list narejen, štempljani biti. — Koliko se da v mali loterii zaigrati, vidimo iz sodniške preiskave tistega uradnika dunajske banke, od kterega je „novičaru pred nekimi tedni povedal, da je kašo te banke za več stotavžent goldinarjev okradel. 27. dan t, m. je stal pred sodbo, in zvedilo se je zdaj, da je od februara leta 1855 do letošnjega majnika v 2 malih loterijah zastavil 1 milijon in 541.000 gold., dobil je nazaj 1 milijon in 191000 gold., tedaj jena zgubi ostal za 350 000 ffold.   —  Papirnatih desetič ne izda-
jajo ces. kaše več. — Ni povsod takošna suša kakor je pri nas; v severnih Tirolih, na Salcburškem in pa gornjem Štajarskem, toda le do Bruka, imajo dežja se preveč. — V Ješelnici blizo Stare Oršave je 14. dan t. m. strela 3 osebe ob enem ubila: 22 let staro ženo, ki je koruzo osipala in pod oreh bežala, dva možaka pa na polji kakih 20 sežnjev od oreha. — Cisto nova pa zlo važna novica je hud punt In-dijanov v izhodnji Indii zoper Angleže. Angleži imajo v Indii velike posestva in so tako rekoč glavarji teh dežel, ktere vladajo ali po svojih lastnih oblastnikih ali pa tudi po mahomedanskih knezih, kteri pa so jim podverženi. Sedaj so se Indija ni na več krajih — pravijo na podpih bivšega kralja Audhskega — zoper ptuje vladarje (Angleže) spuntali; lord Kanning hoče berž najmanj 40.000 vojakov iz Angležkega na pomoč imeti, če ne, bo slaba. Angležko ministerstvo je v hudi zadregi — v Indii punt, v Kini pa tudi, in Francozi jim nočejo pomagati, kakor se je izperva govorilo. Ker je cesar Napoleon že terdno obljubil, da pride v O s borne, angležko kraljico obiskat, bo obljubo spolnil, — kraljica angležka pa ne bo šla se na Francozko razveseljevat, kakor je bilo namenjeno, ker bi se ji utegnilo za zlo vzeti, da za veselicami gre, ko je der-žava v hudi stiski. Angležka in francozka vlada si niste več tako dobre kakor nekdaj, ker tudi zavolj Mol-dave in Vlahije ste si navskriž, in še zlo. V Moldavr so bile 19. junija volitve; izšle so se zoper voljo Francozov za ločitev omenjenih dežel; tega — pravijo — francozka vlada, čeravno so bile volitve prav po postavi, ne bo terpela, ter bo od turške vlade terjala, naj prekliče volitve. Klopčic ta je tedaj še tudi dosti zamotan.