Izhaja vsak Četrto k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. Ur 30.- NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 179 TRST, ČETRTEK 14. NOVEMBRA 1957, GORICA LET. VI. SE O TRCMUNSKI ZADEVI IN DRUGEM DRUGI POZIV NA VIDEMSKEGA NADŠKOFA MSGR. ZAFFONATA Versko življenje v Beneški Sloveniji naj se uredi, ne »kot bo mogoče", temveč po predpisih vesoljne Cerkve - Naj bo konec nacionalizma! Ker je novi nadškof Giuseppe Zaffonato imenoval za župnega upravitelja v čisto sio venskem rojstnem kraju pok. Ivana Tninka, v Trčmunu, duhovnika, ki- ne obvlada jezika vernikov, se je po>l a stil o Slovencev tu" in onstran meje veliko ogorčenje. Od vseh strani so prispeli in še prihajajo protesti, na ikiatere se je nadškof čutil moralno pri tnoranega odgovoriti. Preitekli četrtek je Kat. glas v Gorici oh javil njegovo pismo, v katerem se škof hrani takole: župnik v Trčmunu je po zakonu še vedno Slovenec Franc čičigoj, ki pa službuje v Švici lk'O'1 dušni pastir med ondotni-mi izseljenci. Ko se bo g. Cieigoj tvdpovedal župniji, ho razpisan natečaj za Trčmun. »Ce bo prosil za župnijo kak duhovnik .‘slovenskega jezika in ga bo odobrila sinodalna komisija,« pravi škof, »ho zadeva dobro rešena. Ker je pa lakih duliovnilkov mnogo manj 'kot takih iduihovnilj in ker je dušnopa" sl irska služba v lem kraju izredno revna, bo Irehai, če ne bo primernega prosilca, poskrb' beli, kot bo mogoče«. PROBLEM JE NEPRIMERNO GLOBLJI Pismo, Iki je predloženo naši in inozemski javnosti v razmislek, je zelo važna listina, ker iz nje izhajajo smernice, katerih se je namenil držati msgr. Zaffonato pri dušno-pastirskem upravljanju slovenskega ljudstva v obmejnih krajih Italije. Iz besed novega nadškofa je najprej razvidno, da misli, ko se bo razpisala župnija v Trčmunu, dati prednost prosilcu »slovenskega jezika«. To obljubo jemlje naše ljudstvo z zadoščenjem na znanje. Kaj pa, če ne ho takega prosilca? V tem primeru, poudarja msgr. Zaffonato, ho treba pač »poskrbeti, kot bo mogoče,« se pravi poveriti dušno pastirstvo v slovenskem kraju duhovniku neslovenskega jezika. Besede zvene na prvi pogled zelo logično, kot da šlkof res nima druge izbire. In njegovo ravnanje bi tudi bilo povsem pravilno, toda samo pod enim bistvenim pogojem, da namreč tujerodni duhovniki — tu ne gre le za Trčmun — opravljajo dušno pastirstvo po predpisih vesoljne Cerkve, to je v jeziku vernikov. Tuji duhovniki bi morali hiti obvezani, da se, preden nastopijo službo, nauče jezika ljudstva, med katerim bodo živeli in delovali. To je za prave kristjane talko samo po sebi umljiva stvar, da o njej med njimi ne more biti najmanjšega dvoma ali spora. Saj gre za predpis, veljaven o-d nekdaj za vse katoličane na svetu. Značilnost naših razmer pa je ravno v tem, da se ta brezpogojna pravica, ki jo Cerkev priznava tudi črncem v Afriki, neštetokrat grobo in po načrtu taji in jemlje Slovencem v videmski nadškofiji. Kaj pravi 'k temni msgr. Zaffonato? Kaj namerava ukreniti, da se neznosno stanje v škofiji, za katero nosi pred Bogom odgovornost, spravi v sklad z načeli vesoljne Cerkve? BESEDE PAPEŽA P1JA XI. Na lo splošno in najvažnejše vprašanje nam novi nadškof na žalost ni dal nobenega jasnega in nedvoumnega odgovora. In vendar vsakdo ve, da zahteva, Iki jo stavijo slovenski katoličani, ni miti najmanj sporna. Za danes naj zadostuje, da povemo, kaj je o tem mislil pok. papež Pij XI. Ko je v aprilu 1. .1928 sprejel nemškega škofa iz Osnabriicka dr. Berninga, kateremu je bila poverjena vrhovna slkirb za versko oskrbo nemških izseljencev v vzhodni in južni Evropi, je Pij XI. izrekel stavek, ki je našel velik odmev v mednarodni javnosti: »Fero- nauk in sploli dušno pastirstvo v materinem jeziku je naravna in nadnaravna prhvica katoličanov.« Kaj sledi iz tega? Da sta verouk in dušno pastirstvo v materinem jeziku pravica, ki jo je dal Beneškim Slovencem sam Stvarnik in katere,jim zato ne sine in ne moTe vzeti nobeno oblastvo na svetu. Po' nauku Cerlkve jim te pravice ne more vzeli niti škof niti vesoljni cerkveni zbor niti sam papež. Še manj seveda katerakoli vlada ali država. Vsaka odredba ali zakonski predpis, uperjen zoper uporabo materinega jezika v ver* s|kem življenju, je po nauku Cerkve neveljaven, brez sleherne vrednosti ter ne veže vernikov v njihovi vesti. Pravica, ki nikoli ne zastara Zelo važno je nadalje, da pravica do ve1-ronauka in dušnega pastirstva v materinem jeziku, ker jo je dal Beneškim Slovencem sam Bog, nikoli ne zastara, lvdoir se hoče o tem prepričali, zadostuje, da prebere 27. člen obstoječega Cerkvenega zakonika. Prav nič ne pomaga nacionalistom, ako se sklicujejo na to, da se v raznih vaseh Beneške Slovenije že dolga leta ne opravlja več dušno pastirstvo v ljudski govorici in da so se verniki na lo že navadili. 'l aka navada lahko lraja lahko že več ko 40 lel in cela stoletja, toda ker je v nasprotju z naravnim 'in božjimi pravom, se po naulkm Cerkve nikoli ne more spremeniti v veljaven zakon. Je samo dokaz, kako dolgo se že godi vernikom krivica in kako je že skrajni čas, da se krivica odpravi ter uveljavijo v verskem življenju spet krščanska načela. Saj lo je vendar bistvena lin glavna naloga Cerkve in njenih predstavnikov. NACIONALISTIČNI PRIGANJAČI Pravice do dušnega pastirstva v materinem jeziku vesoljna Cerkev, kol vidimo, ni mogla zaščititi z .močnejšimi jamstvi zakonske in moralne prirode, kot je storila. Poglavitno je le lo, da njeni zastopniki predpise v dejanskem življenju res spoštujejo, ne pa, da tudi oni podlegajo najpoguhnejši bolezni naše dobe: krivičnemu in nasilnemu ter zato poganskemu nacionalizmu. In to se na žalost dogaja že desetletja ravno v videmski nadškofiji. Krivic, ki jih je slovensko ljudstvo doživelo v teh časih v cerlkvenem življenju, je toliko, da bi se z njimi dala napolniti cela debela knjiga. Ko je Mussolini 1. 1933 stegnil svojo hudodelsko roko na Kristusovo Cerkev ler prepovedal čez noč v Beneški Sloveniji vse pridige, molitve, pesmi in ve-rnnauk v jeziku vernikov, smo bili v deželi priče pravcate žaloisrre: naša in inozemska javnost sla prisostvovali težki in pretresljivi borbi, ki jo je majhna četa slovenskih katoličanov morala za naravno in božje pravo vodili suma proti surovi sili in krivici fašizma. Vodili so jo sami, ker jih je njihov nadpastir msgr. Nogara pustil na cedilu. To so bili tisti temni časi, ko je nadškof molče i-rpel, da so dejansko oblast nad slovenskimi duhovnijami prevzeli namesto njega fašistični tajniki, orožniki in kvestorji, grozeči našimi duhovnikom z izgnanstvom in .drugimi kaznima, če se ne ujklonijo krivici in nasilju. Podpora, Iki jo je nudil msgr. Nogara preganjanim Slovencem, je bi" la le »talen nasvet, naj se vdajo, da se s tem »izognejo hujšemu zlu«. Ko sc je 1. 1943 fašizem končno zrušil, so bili slovenski katoličani prepričani, da so se z njim zrušile tudi vse krivice v Cerkvi. In res so se v Beneški Sloveniji začele vsepovsod obnavljati pridige, molitve, pesmi in veronauk v jezilku ljudstva. Tedanja vlada, ki ji je načeloval nekatoliški politik Patri, se je s tem popolnoma strinjala. NOVICE Z VSEGA SVETA Mir, ki sloni na strahu Ob 40. obletnici bolj še v iške revolucije sta Hruščev in Eisenhower imela vsak svoj go" vor, ki zelo nazorno osvetljujeta sedanji položaj človeštva. Ilruiščev je v dolgem govoru proslavljal uspehe Sovjetske zveze in zlasti velieal napredek in silo ruske tehnike, onenetu pa ostro grajal »napadalno Atlantsko skupnost« zapadnjakov. Še bolj jasno je govoril našteti nik Žulkova maršal Mali novski, obdolžujoč Združene države in njihove zaveznike, da »ogražajo človeštvo z nevarnostjo atomske vojne«. Značilno je, da je bil govor, ki ga je istočasno imel Eisenliower na ameriški televiziji zelo slične vsebine: umetna satelita, ki sry ju Rusi pognali okoli zemlje, pomenita sicer »uspeh prvenstvene važnosti«, toda vsa politika, ki jo vodi Sovjetska zjveza, dokazuje, da »90' njeni osvajalni nameni ostali nespremenjeni«. Dolžnost zapadnjakov je, da zastran lega še bolj izpopolnjuje svoje obor roževanje, čeprav so danes še vedno močnejši od Rusov. Strahotno orožje Amerika, je rekel Eiisenhower, razpolaga danes z več ko tridesetorico raznovrstnih atomskih izstrelkov, katerih uničujoča moč se vidi že po naslednjem: 4 bataljoni, opremljeni z izstrelkom Corporal, predstavljajo enako napadalno silo »kot celokupno topništvo, uporabljeno za časa druge svetovne vojne«. Prezreti pa ne smemo tudi napredka našega letalstva. En sam bombnik B-52 nosi s seboj toliko »rušilno' moč, kolikor so je imeli v letih druge svetovne vojne vsi bombniki dkupaj vzeji«. Kar smo navedli, je le drobček iz Eisen-howerjevega govora. S kakšni strašnim orožjem razpolaga pa Rusija, je pokazal 7. novembra vojaški mimohod na Rdečem trgu v Moskvi. V »prevodu so strokovnjaki opazili 38 atomskih izstrelkov razne oblike in velikosti. Dva sta bila 6 metrov dolga in 1 meter debela. Medcelinski ali prekoeeanski izstrelek je bil dolg 20 do 25 metrov. Kakšna^ je rušilna sila tega jedrnega orožja, Rusi niso povedali, ker smatrajo to za strogo tajnost. Kdaj bo konec tekme? Iz gornjega vsekakor izhaja, da živimo v času, ko velesile druda drugo strašijo s gro«. nim orožjem., ki so ga izumile ter brez pre-stanka izpopolnjujejo in množe. Vliti hočejo- druga drugi strah pred posledicami nove vojne. Zdi se jim, da s tem na sprotnika najbrž drže na uzdi, da ne bi lahkomiselno prešel v napad. Naj že vnaprej ve, kaj mu grozi. Mir v svetu sloni torej dandanašnji na medsebojnem strabu. To je osnovna oznaka trenutne svetovne politike. Narodi vseh dežel se pa s tako politiko ne morejo strinjali. Kar zahtevajo, je, da se velesile začnejo že enkrat razoroževati ter uporabijo neznanske milijardne zneske davčnega denarja raje v socialni in gospodarski blagor ljudstva. Vsi državniki sicer trde, da hočejo le mir in nič drugega kot mir, toda pogubna lekma v oboroževanju gre kljub temu z največjo naglieo naprej. Kdaj bo tega konec? Skrajni čas je že, da se delitev človeštva v dva sovražna, oborožena tabora spravi s sveta. BOLEČINE FRANCIJE Novi, 38-letni ministrski predsednik Gail-lard, sloji pred lakirni težavami kot malo kateri njegovih predhodnikov. Ker je en mesec trajajoča vladna kriza padla ravno v čas, ko se je začel majati francoski frank, je medtem zašlo državno gospodarstvo v velikanske stiske. Primanjkljaj v proračunu znaša silni znesek 800 milijard. Prvo, kar je Gaillard sklenil storiti, je . da na en mah zniža zgube za eno četrtino. Skrčiti se je namenil javne izdatke in takoj povišati davke. Za sedaj samo na predmete, ki prebivalstvu niso neob-liodno’ potrebni, tako pristojbine na ure, nakit, preproge, porcelanasto posodje, električne priprave, televizijske prejemnike, na slaščice, likerje in slično. Vpeljali hoče tudi 20-odstoten dodatni davek na dobičke trgovskih in industrijskih družb v I. 1957. Tako mislil spraviti skupaj 200 milijard, s čimer seveda niti zdaleč ne bo še mogel kriti ogromnega primanjkljaja. Francija bo morala iskati velika posojila tudi v inozemstvu. V tem se je vojna v severni Afriki razširila iz Alžerije več sto kilometrov proti jugu na puščavo Saharo, kjer so francoske petrolejske družbe ravnokar začele črpati nafto. Arabci so napadli in pobili približno polovico pri vrelcih zaposlenih uradnikov, inženirjev in delavcev. Vseh teh težav in nesreč je kriv francoski nacionalizem, nesposoben sporazumeti se Z alžirskimi domačini v duhu popolne enakopravnosti, brez katere danes nikjer ni vec mogoče trajno rešiti sporov med različnimi narodi. DOBER FANTEK Dne 20. novembra bodo v Rimu proglasili za otroka najboljšega srca v državi pastirčka Nikolaja Longa iz kraja Cervara blizu Foggie. Ta je v tem letu izvršil najlepša dela usmiljenja. Do šole ima’fantek 8 kilometrov in spotoma je treba prebresti nevaren hudournik. Nikolaj je ob slabem vremenu prenašal celo leto vse sošolce čez narasli potok, da niso izostali od pouka. Popoldne je pa moral na pašo, kjer se je obenem pridno pripravljal za šolo1. Postal je odličnjak. Dobro srce in marljivost sta zdaj javno poplačani. Krivično obsojeni Slovenci V torek je tržaško sodišče izreklo razsodbo v zadevi dvanajstorice Ricmanjcev, obtoženih. da so pod zavezniki preprečili učiteljici Fontano! otvoriti v vasi prvi razred italijanske ljudske šole. Okrivljeni so bili obsojeni vsak na 4 mesece in 10 dni ječe, in da morajo poravnati sodne stroške. Sodna obravnava in njen zaključek sta napolnila vso slovensko javnost s srditim, upravičenim ogorčenjem. Zakaj? Najprej zato, ker je učiteljica Fontano! pred sodiščem sama izjavila, da ji ni 10. nov. 1954 v Ricmanjih nihče storil nič žalega in da se je g. Vladimir Pregare, ki je govoril z njo v imenu staršev, obnašal mirno in brez sleherne nrržnje ter ji zagotovil, da se ji ne bo zgodilo nič hudega, ker Ricmanjci nimajo nič zoper njo. Jezni so le na oblastva, ki nočejo dovolili domačinom slovenskega otroškega vrtca, češ da ni prostora, sedaj pa je naenkrat v istem poslopju dovolj prostora za italijansko šolo. Footanotova kljub temu ni stopila v učilnico, ampak se je raje vrnila v Trst. Zakaj? Ker je menila, je rekla na sodniji, da bi ji ljudje lahko vendarle to preprečili. Sile ji torej ni delal nihče, ampak bi ji lahko delal. Sodniki so potemtakem obsodili Ricmanjce na zapor zastran dejanja, ki ga niso izvršili. Libera Žuljan — Giulian Obravnava je nadalje odkrila, da Ricmanj-ei niso prišli na zatožno klop niti na zahtevo učiteljice Fontano! niti višjih šolskih ob" lastev, temveč na ovadbo domačinke Libere Žuljan, Doročene z italijanskim delavcem Mascijem. To je bila lista mater, ki je edina v Ricmanjih vpisala svojega otroka v laško šolo. lirž zatem se je izselila iz vasi, češ da njeno življenje tu ni več varno. Policiji je predložila grozilno pismo, ki ga je baje našla na pragu svoje hiše. Pisanje jr z icln policiji sumljivo yprv ševala se jo, ali ne gre morda za simulacijo ali pretvarjanje obeli Maserjevih, da bi prišla do udobnega stanovanja bolj blizu mesta, ki sta ga pozneje res dobila, in povrhu še lepo podporo v denarju od gen. komisariata v Trstu. Stvar se je videla sumljiva tudi preiskovalnemu sodniku. Kako to, je zapisal, da sla zakonca »šele po 11 letih bivanja v vasi spoznala, da sta žrtvi preganjanja neke teroristične organizacije?« Mascijeva v vasi res ni bila priljubljena, toda to ni »imelo s politiko nobene zveze«, je zapisal preiskovalni sodnik. Priljubljena ni bila zavoljo svojega značaja. Tako' je mater svojega moža, ko je prišla na obisk v Ricmanje, vrgla na cesto. Revice so se usmilili slovenski vaščani, jo vzeli pod streho in oblekli ter zbrali zanjo še denar, da se je lahko vrnila domov v Italijo. In edino na pričevanje te Mascijeve so sodniki naslonili svojo obsodbo. Odbili pa so, da bi pripustili kot priči v korist Ricmanjcev dolinskega župnika in ondotnegO župana! Druge plati zvona sodniki niso hoteli poslušati. Samo po sebi se razume, da so odvetniki Tončič, Kukanja, Agneletto in llologna vložili zoper krivično' obsodbo priziv, NOVICE KAKO JE V ALBANIJI Medtem !ko so skoro vse druge države že davno odpravile nakaznice na živila, so Albanci ves čas po vojni kupovali hrano po obrokih in cenah, ki jili je določala vlada. Nakaznice je Etn v er Hodža ukinil šele 1. novembra, a obenem zvišal cene potrebščinam za 20 do 40 odstotkov. Večje plače bodo delavci in uradniki prejemali šele za novo leto. Medtem naj dva meseca pridno stiskajo pas. JEZ PRI ASSUANU Med Naserjeve življenjske cilje spada, kot znano, izgradnja velikanskega jeza ob Pia-vem Nilu pri Assuanu. Z vodo, ki hi se m nabirala, naj bi se namakale razsežne pu_ ščavske ravnine ter spremenile v plodnje nji-ve, tako da bi bila Egipčanom za vselej zagotovljena zadostna prehrana. Amerika je bila svoj čas Naserju obljubila, da mu bo pomagala delo izvršiti, a je zatem posojilo preklicala. To je bil razlog, da je Naser podržavil družbo Sueškega preko" pa, češ da bo jez zgradil z dobički iz prevoznin. Posledica je bil vojaški napad Franco-zov, Angležev in Židov na Egipt. Naser je, kot beremo, odločen svoj načrt izvesti ter je poklical na pomoč Japonce. V Egipt bo prišlo 41 japonskih inženirjev iz železarsko — jeklarske stroke, da pomagajo pri gradnji jeza in obenem' izšolajo Egiptu domače tehnike. Dela bodo trajala 12 let ter se pričnejo prt hodrje leto. LAJKA IN FIDO O psički Lajki, ki se vrti v umetnem satelitu okoli zemlje, piše in govori ves svet. Ljudje se sprašujejo, kakšna je usoda lepe in ljubke živali. Lajka je na žalost že mrtva, ker se ni spustila v svojem zabojčku na zemljo v času, ki so ga bili ruski učenjaki izračunali. V pričakovanju, da se utegnejo zmotiti, so ji zamešali v poslednji obrok hrane strupa. To so naredili, da hi lepa Lajka ne poginila počasi od lakote ter pri tem dolgo trpela. Prihraniti so ji hoteli nepotrebne muke in bolečine. Ali se bo vrnila diomov vsaj mrtva, ne vemo. Italijansko časopisje piše pa te dni razen o Lajki o psu Fidu iz občine Borgo San L o-renzo pri Florenci. Njegovega gospodarja, ki je bil delavec, so med vojno zasule bombe in se ni več vrnil. Fido ga je pa hodil kot vedno vsak dan čakat k avtobusu in to dela nepretrgoma že 13 let. Fidova neomajna zvestoba je tako ganila prebivalstvo, da so mu v nedeljo na županstvu podelili zlato svetinjo. Zvečer je žival šla s kolajno zopet čakat gospodarja. Ko ga. ni bilo, je Fido žlaostno povesil glavo in se vrnil potrt domov. Tolika zvestoba je ljudem žal skoro nepoznana. POTNI LISTI Pred rimsikim senatom leži zakonski načrt, po katerem naj bi se veljavnost potnih listov podaljšala na 'dobo 5 let. Če državljan izpolnjuje vse zakonske pogoje, je v hi d a dolžna mu izstaviti potni list. Želeti je, da bi osnutek stopil čimlprej v veljavo. DOBER DIPLOMAT 'Srednjeameriška republika Salvador je odpoklicala svojega poslanika v Veliki Britaniji, ker so mu dokazali, da je tihotapil — zlate ure. OBLETNICA ESPERANTA Letos obhajajo 70-lelnico jezika esperanta, ki ga je sestavil varšavski zdravnik dr. iSamenhof. Ko je 1. 1887 objavil načrt o novem mednarodnem jeziku, se je podpisal s psevdonimom dr. Esperanto in od tod ime. Največja esperantska knjižnica, ki ima sedež v Londonu, je ugotovila, da je bilo doslej napisanih ali prevedenih v ta umetni jezik nad 30.000 del. TAKO JE SKRIL... Vdova po rajnem Aga Khanu že več tednov obupno išče, v katero banko je njen mož naložil 100 milijonov dolarjev. V oporoki jih samo omenja, ne pove pa, kje so. Nekaj podobnega se je pripetilo bivšemu jugoslovanskemu kralju Petru. Po očetu Aleksandru je dedoval milijone, ker pa ne pozna gesla, po katerem se zavrti umetna ključavnica, trohnijo milijoni' v blagajni neke švicarske banke. LEP SKOK Svetovni višek v skakanju s padalom je postavil Francoz Jean Couple, ki se je brez kisikove krinke spustil na zemljo z višave 7.500 metrov. Prosto je padal, zadržujoč dih, do 500 m nad zemljo. Pot je preletel v 2 minutah in 23 sekundah in srečno pristal. Prihodnjič namerava skočiti z višine 15 km. PREMALO MOŠKIH Katoliški duhovniki v Avstraliji so se zavzeli za večje naseljevanje žensk v deželo. Nesorazmerje med ženskami in moškimi povzroča naraščanje prostitucije ter je tudi (Nadaljevanje s 1. strani) Doživeli smo pa na žalost, da se s tem niso strinjali tisti italijanski dušni pastirji, ki so se bili medtem priselili v slovenske kraje, kjer so vse cerkveno življenje potujčili. Ti možje se še danes srdito protivijo, da bi se v njihovih duhovnijah uporabljal v verskem življenju jezik ljudstva, kakor izrecno zapovedujeta izjročilo in nauk Cerkve. Jezika. vernikov se Ikratkomalo nočejo naučiti in, če ga tudi znajo, se ga nočejo posluževali. Za resničnega kristjana to niso dušni pastirji, temveč navadni nacionalistični priganjači. DEDIŠČINA MSGR. NOGARE Kar ti duhovniki delajo, je nepretrgano, vsakodnevno teptanje naravnega in božjega prava, kot je Pij XI. označil pravico katoličanov »do veronauka in dušnega pastirstva v materinem jeziku«. Grešili so težko nad slovenskimi verniki v dobi pok. Nogare in dan na dan težko grešijo tudi pred očmi novega nadškofa Zaffo-nata. Cerkvenopolitične razmere, nastale v videmski škofiji, se ne tičejo torej samo pokojnega Nogare, temveč neposredno in živo tudi novega nadškofa. S stališčem, da kar je insgr. Nogara nare- krivo, da gre ogromnega denarja iz Avstralije v tujino, kamor pošiljajo naseljenci podpore svojcem. ZDRAVILNO KIHANJE Sovjetska zdravnica Shubladze je, kot beremo, iznašla lek proti azijski. Gre za poseben prašek, ki ga je treba njuhati. S krepkim kihanjem se rešiš prehlada in bolezni. VSAKO URO 5000 OTROK Iz letopisa Združenih narodov je razvidno, da umrljivost po svetu nenehno pada, ker se povsod izboljšujejo zdravstvene razmere. Zato se je število zemljanov v lanskem letu zvišalo za 43 milijonov. Če se bo naraščanje tako nadaljevalo, bo leta 2000 dvakrat več ljudi na svetu, kot jih je danes. VsaJko uro se rodi na zemlji 5000 otrok. KOLIKO JE ŠE NEPISMENIH Po najnovejših uradnih podatkih je na svetu še 700 milijonov ljudi ali 44 odstotkov prebivalcev, ki ne znajo citati in pisati. Najhuje je v Afganistanu, Saudski Arabiji in nekaterih krajih Afrike, Ikjer znaša število nepismenih še 95 do 99 odstotkov. Sledi Indija z 80 do 85 odstotki, Bolivija jih ima 67, Portugalska 4*4, Grčija 25, Bolgarija 24. V Rusiji je nepismenih samo 5 in pol odstotka, v Franciji 3 in pol, v Združenih državah pa samo 2 in pol. DOBER VEDEŽ V Italiji grafologija ali vedeževanje iz pisave precej dobro nese. Grafolog Sergio Co-lassi je tako obogatel, da je moral iskati knjigovodjo in blagajnika. Izmed 22 kandidatov je izbral tistega, ki se inu je na podlagi pisave zdel najbolj pošten. Tri tedne po nastopu službe je zaupanja vredni blagajnik zginil z vedeževo blagajno vred. dil, je pač narejeno ter se ne da več spremeniti, se mi nikakor ne morem« strinjati. Priznavamo sicer, da je dediščina, ki jo je prevzel insgr. Zaffonato, zelo težka in da se vse krivice ne dajo naenkrat odpraviti, toda smo mnenja, da morajo biti odpravljene. Saj hi drugače morali priti do zaključka, da novega nadškofa prav malo vznemirja, ali se njegovi duhovniki drže predpisov Cerkve, ali pa še danes gazijo z nogami naravne in božje pravice slovenskih vernikov. Kdo je n. pr. odgovoren za to, kar se danes godi v Gorenji vasi? Ondotni duhovnik ne dovoljuje v cerkvi slovenskih molitev in s Slovenci noče govoriti v njihovem jeziku, čeprav ga razutne. Pri kom naj se verniki pritožijo zoper toliko sramoto? In kje naj iščejo pomoči zoper tiste dostojanstvenike iz videmske kurije, ki še danes priporočajo dušnim pastirjem v slovenskih farah, naj se ne uče jezika vernikov? Edino le pri insgr. Zaffonatu, ki je za ver slko> stanje v škofiji odgovoren. Od novega nadškofa pričakujemo, da bo uredil razmere v Beneški Sloveniji ne tako, »kot bo mogoče«, temveč samo tako, kot ustreza dušno-past irskim predpisom Cerkve ter naravnemu in božjemu pravu, Ikii je kakor za vse katoličane tako tudi zanj nedotakljivo in sveto ter i> vesti brezpogojno obvezno! Drugi poziv na videmskega nadškofa msgr. Zaffonata Zle [ti,'ti !t 'T'i2,ublet*fjfi ŠEMPOLAJ V kratkem bo podjetje Telve po prizadevanju občinske uprave postavilo javne telefonske govorilnice v Šempolaju, Mavhinjah m Vižovljah. Za našo vas bodo telefonsko celico namestili v gostilni g. Grudna. Vaščani in prebivalci bližnjih vasi pa še vedno čakamo, da nam zgrade primerno stavbo, kjer bomo lahlko čakali na prihod avtobusa. To potrebo občutimo predvsem sedaj, ko se je pričelo slabo vreme. NABREŽINA Po dolgem pričakovanju lahko poročamo, da so oblastva končno odobrila načrt doma za onemogle ter obenem že oddala dela na dražbi. Stavbo bo zgradilo podjetje Vici ni iz Trsta, medtem ko; je načrt izdelal ing. Ločičnik. V poslopju bo mesta za okrog 40 oseb, ki bodo imele na razpolago lične spalnice, obednico, manjšo dvorano in kapelico. Za gradbena dela je določenih 40 milijonov. Te dni je tehnični urad v Trstu izdelal načrt novega občinskega kopališča, ki ga nameravajo zgraditi nedaleč od starega sredi vasi. Gradnja poslopja stane 8 milijonov. PROSEK V ponedeljek smo obhajali praznik domačega zaščitnika sv. Martina. Izredno lepo vreme je la dan privabilo v vas zares veliko množico meščanov, prebivalcev bližnjih vasi in tudi precej ljudi z jugoslovanskega Krasa. Živahno je bilo zlasti olkrog stojnic, kjer so prodajali vsakovrstno poljsko' orodje, kuhinjske priprave ter razno drugo blago. Semenj prašičev pa se letos ni prav do' bro obnesel. Zvečer so gostje napolnili vaške gostilne, kjer so točili novega in starega »prosekarja«. SV. KRIŽ V zadnjem dopisu smo izrazili svoje nezadovoljstvo, ker so' oblastva proti pričakovanju vseli vaščanov stavila na razpolago novo šolsko poslopje samo italijanskim učencem. V dopolnilo dodajamo, da je v novi šoli tudi popoldansko poučno zabavišče (ri-creatorio), v katerega močno vabijo tudi naše otroke. Doslej pa niso naleteli na noben odziv. V starem šolskem poslopju imajo letos pouk vsi slovenski razredi, talko da tudi učencem 5. razreda ni treba več hoditi v oddaljeno »Lego«. DEVIN Te dni so delavci Selada in podjetja Telve končali polagati telefonski vod med Devinom in Nabrežino. Ob devinski šoli so medtem sezidali novo telefonsko centralo, tako da bodo že pred ‘božičnimi prazniki mnogi vaščani lahlko imeli telefon v hiši. Za ta dela so potrošili nad 12 milijonov lir. Oblastva so pred kratkim tudi odobrila načrt nove greznice, ki pojde od vaškega trga do zadnjih hiš na cesti za Sesljan ter od šolskega poslopja do Plesove restavracije. Za to napeljavo je določenih 2 milijona lir. S sredstvi iz občinskega gospodarskega načrta so prejšnji mesec izvršili nekaj važnih del v devinski cerkvi. Postavili so nova vrata, odpravili en stranski oltar ter vso cerkev prepleskali. Dela so stala 750 tisoč lir. MAVHINJE Zaradi dveh primerov škrlaitinke je občinska uprava prejšnji teden odredila, naj se za dva dni1 prekine pouk v tukajšnjem otroškem vrtcu. Medtem so morali vse poslopje razkužiti. V ponedeljek se je že spet začel redni pouk. SESLJAN Tehnični urad v Trstu je konec prejšnjega ledna odločil, da je treba nadaljevati gradnjo nove poti od sesljanskega nadvoza do stare ceste za Cerovlje in Mavhinje. Dela so bila, kot smo poročali, prekinjena, ker se lastniki zemljišč, uprava državnih cest in občina niso mogli zediniti, kod naj cesta pravzaprav gre. Sedaj so končno sklenili, naj se pot zgradi po prvem načrtu, ki ga je izdelala ANAS (uprava državnih cest). Zdi GORIŠKI OBČINSKI SVET Na zadnji seji gorišlkega občinskega sveta, ki je bila v sredo prejšnjega tedna, so- svetovalci razpravljati o obračunu za leto 1956. Obračun izkazuje primanjkljaj, ki ga bo občina krila s posojilom. Občanski svet je imel v preteklem letu 23 sej, upravni odbor pa 65. Odbor je izdal 1408 ukrepov in določb; vseli Ikazni je bilo lani 4882, od teh 3.500 prometnih. Davki, zlasti družinski, so dali 58 milijonov dohodkov, trošarina 360 milijonov; za svoje bolnike je občina izdala 77 milijonov. S pobiranjem smeti je občina imela 20 milijonov stroškov in 9 milijonov dohodkov. Od nas se je lani izselilo11196 oseb, priselilo pa se jih je 1125; volivcev je 31. dec. 1956 bilo 28.534, in sicer 15.145 žensk in 12.600 moških. Župan dr. Bernardi« je nato omenil važnejše dogodke iz leta 1956, med njimii praznovanje 40. obletnice zedinjenja z Italijo ter uradni obisk državnega poglavarja Gronchija. Zapel je še slavospev zmagi svoje stranke pri občinskih voltivah 16. dec. 1956. Sledila je razprava, ki so se je udeležili svetovalci dr. Pedroni, dr. Zuccalli (saraga-tovec) in Battello (komunist). Od teh omenimo le Zucealllja, ki je zahteval, da mora občinska uprava bolj varčevati z javnim de" narjem. Obsodil je zlasti strošek 700 tisoč lir za umetne ognje. Od Slovencev sta manjkala dr. Kacin in g. Šuligoj; dr. Sfiligoj je izjavil, da nekatere izdatke odobrava, a da se z mnogimi ne strinja. Zato se bo glasovanja vzdržal; g. Bratuž pa je izjavil, da bo glasoval za obračun. Glasovanje je takole izpadlo: za obračun je od 30 svetovalcev glasovalo 24, med njimii 20 krščanskih demokratov, g. Bratuž im trije misovoi; šest svetovalcev se je glasovanja vzdržalo, in sicer dr. Sfiligoj, Pedroni, Pizzul, grof Attems, Battello in en saragalovec. G. Bratuž je utemeljil svoj glas, češ da je občina storila prav lani nekaj koristnega tudi za slovenske občane, pri čemer je mislil zlasti na napeljavo vodovoda na Oslavje in Štmaver. se, da so načrt odobrile vse prizadele stranke. FERNETIČI V dopisih iz naše vasi smo že nekajkrat poudarili, da je zaradi čedalje večjega ob" mejnega prometa nujno čimprej namestiti v eni izmed tukajšnjih gostiln javno telefonsko govorilnico. Te naprave bi se ne posluževali samo vaščani, temveč tudi številni turisti in poslovni ljudje, ki nas vsak dan sprašujejo po telefonu. Ker je repentaborska občina, kot smo slišali, asfaltirala vse svoje poti, upamo,'da bo vsaj v bodočih gospodarskih načrtih določila vsoto denarja, ki je potrebna, da tudi naša vas dobi telefonsko govorilnico. I MLADINA PROSVETNEGA DRUŠTVA LONJER — KATINARA uprizori v nedeljo, 17. novembra, ob 18. uri v prosvetni dvorani v RICMANJIII Petrovičevo veselo vaško trldejanko »PLOHA« IZ SOVODENJ Na praznik vseli svetili je umrla 76-lclna mati g. profesorja Dragotina Butkoviča, ki je bila doma z Banjšic. Po smrti moža ni poznala več pravega zdravja; pred zadnjimi prazniki pa je revica še nesrečno padla, kar je pospešilo njeno smrt. Pokopali smio jo v ponedeljek. Na zadnji poti so jo spremili domači g. župnik in pet drugih duhovnikov ter mnogo vaščanov. Pokojnici naj sveti večna luč. Njenim preostalim izrekamo globoko sožalje. V soboto so v Malnišču (naselje, hi šteje tri hiše) v prisotnosti župana slovesno prižgali električno luč. Napeljava luči v zadnje tri hiše naše občine, Iki je doslej še niso imele, je bila združena s precejšnjimi stroški, ker so oddaljene 300 metrov od glavnega voda. Martinov večer smo Sovodcnjei veselo obhajali s polento in »pičulatom«, kar so radi delali že naši pradedje. Sovodenjcii se močno zanimamo za prosto cono, ki jo bomo uživali za nadaljnjih 9 let. Nekateri vaščani smo se zato udeležili tudi tiskovne konference, ki jo je v torek prejšnjega tedna imel v Gorici poslanec Nenmje-ve stranke Marangone iz Vidma. Hvaležni smo mu, da je v poročilu mied drugim poudaril, da bi v upravnem odboru te ustanove morala biti zastopana tudi naša občina ter biti obenem deležna sorazmerno prav tolikih dohodkov kot Gorica. V 10 letih proste- cone so bile Sovodnje teh dohodkov po krivici oropane, čeprav se naša občina nahaja v še težjih denarnih težavah kot Gorica. Nekdo je na tiskovnem razgovoru omenil, da so Sovodnje jirej spadale pod Miren in da so bile deležne dohodkov tamkajšnje bogato razvile usnjarske industrije, česar danes ni več. Ker je naša občinska uprava pravočasno naredila potrebne korake pri vladi v Rimu, upamo, da se bo to važno vprašanje v kratkem ugodno rešilo*. V zadnjem času se naše gospodinje - perice zelo pritožujejo’, da je voda v Soči umazana žiJopibi isf'tiblst> Dopisi iz Goriške (Nadaljevanje s 4. strani) in pomešana z raznimi (kislinami. To se verjetno dogaja, ker spuščajo v Sočo ostanke iz podgorske tovarne. Stvar bi se uredila, če bi ostanke Izločali ponoči, ko ob breigu ni peric. IZ DOBERDOBA Konec oktobra je zapustila ta svet 83-let-na Karolina Gergolet, poročena Lavrenčič. Bolehala je dalj časa. K večnemu počitku jo je spremljalo mnogo vaščanov, ivaj je plemfc nito pokojnico vse spoštovalo. V tem tednu smo pa položili v grob 80-1 etin ega cerkovnika Miroslava Rebulo. Naj v miru počivata. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Doberdobci z napetostjo pričakujemo, Vdaj bodo v naši farni cerkvi zabučale nove orgle. Delo se le počasi nadaljuje. Podjetje Waliček, ki jih izdeluje naim zagotavlja, da leži krivda pri nemSkem podjetju Jagen, katero zaradi ogromnih naročil iz drugih dežel ne more pravočasno dobaviti vsega blaga. OBMEJNI PBOMET Na vseh prehodih, preko katerih je dovoljeno prekoračiti mejo s prepustnico, je v oktobru odšle v Jugoslavijo skoro 24 tisoč italijanskih državljanov, na Goriško pa je prišlo 53.752 Jugoslovanov. IZ ŠTEVERJANA V predzadnjem dopisu smo poročali, da je g mr iško mesto končno pristalo na podaljšanje oslavskega vodovoda do Števerjana. Na^a občina bo dnevno prejemala 400 lil vode in ne 400 kub. metrov, kol smo zadnjič pomotoma napisali. Ker je ne bo dovolj, je občinska uprava odredila, naj strolkovnjaki ugo'ove, ali se v jugozapadnem, predelu občine ne nahaja kak izvirek. Sedaj upajo, da ga boido našli na Kresovniku. Čujemo, da se je pred več dnevi pri nas miudil predsed-ni'k Vzhodno-furlanskega vodovoda g. Bres-can, ki je domačim občinskim možem obljubil, da bodo strolkovnjaki omenjeno delo v kratkem izvršili. Če bomo imeli srečo, bo vsa naša občina v doglednem času preskrbljena z zadostno količino zdrave vode. S ten, bo srečno dokončana 40-letna borba štever-jancev za lasten vodovod. Z velikim zadovoljstvom smo zvedeli, da je prejšnji teden imel naš župan daljši govor z g. prefektom. Župan miu je najbrž pojasnil potek zadnje seje našega občinskega sveta, na ikateri so svetovalci med drugim razpravljali o občinskem uradništvu, kii ga je treba na Vsak način skrčilti. Dosildj je iiradništvo letno požiralo 3 in pol milijona lir rednih dohodkov. Takega bremena se mora naša revna občinska uprava čimprej otresti. Če pa je prefektura drugačnega mnenja, naj sama plačuje nekaj uslužbencev. Občinslki svet je obenem razpravljal o obnovitvi pogodbe za pobiranje občinske tTO-farine v letih 1958-62. Kakor običajno, so se tudi letos nasi va' ščani na vernih duš dan zbrali pred spomenikom padlih in se poklonili spominu na žrtve obeh krutih svetovnih vojn. Na spomenik so položili tri lepe vence. Ob žalni svečanosti je imel lep nagovor mladi podžupan g. Ciiril Terpin, pevci pa so se oddolžili spominu padlih z dvema žalostinkama. IZ RUPE Pred nekaj dnevi so pri nas začeli kopati temelje novi papirnici, o kateri smo pren' kratkim poročali. Predvidevajo, da bo v njej zaposlenih 60 delavcev. Nekaj jih bo pripeljalo s seboj podjetje, ki ima glavni sede* v Milanu, nekaj bo Nemcev, ostale pa bodo poiskali med domačimi prebivalstvom. Nova tovarna bo zgrajena na desnem bregu Vipave, tako da bo lahko izkoristila vse olajšave, ki jih prosta cona nudi pri nabavi strojev in surovin. IZ JAMELJ Te dni je podjetje iz Verone napeljalo do gostilne Pahor telefonsko žico; pravijo', da bo goriška Telve v kratkem postavila v gostilni javno govorilnico. Jameljci to koristno napravo težko pričakujemo. Zato prosimo Telve, da s svojim delom pohiti. Obljubljajo nam, da začne v kratkem pri nas poslovati novo delovišče, Iki bo zaposlilo okoli 30 delavcev pri popravljanju ceste od Bonetov do Doberdoba. IZ PODGORE Pred kratkim smo poročali, da je mestna uprava spet nakazala prispevek ik. obnovi Že dolgo sem nameraval pokramljati s profesorjem Bekarjem; ne kot s širokodušnirn »batjuško«, s katerim sva pogosto cestovala v študentovskih letih tja proti šišenskemu kolodvoru k pesniku Krasa Srečku Kosovelu. Hotel sem s prijateljem Milanom spregovoriti o njegovi besedi in pesmi. Priložnost mi je dala njegova šestdesetletnica. Puste nedelje popoldne je bilo, ko sem prisopihal v zadnje nadstropje Abujeve hiše na Komu, kjer si je ta drugi poet Krasa našel sonono, čeprav še vedno bohemsko urejeno stanovanje. — Kako si zašel sem gor? sem ga vprašal. — »Hoo, prav, da si prišel,« se je veselil in odpah- nii kup knjig z edinega stola. »Veš, tu je kot na visokem gradu v Eckehardu. Knjeginje pa ni, da bi ji epiko pel. Danes je epika spet na pohodu; mlajši tržaški pisatelji so epiki. Pa tudi moj Kras je ves epski.« — Ali nisi sploh nič epskega spesnil? — »Pač. Epske utrinke, Smrt Koclja, Bitka pri Už- horodu, Neznanim davnim knezom Karantanije. Do- ANTON AŠKERC — PESNIK (Kip N. Pirnata) podgoiske cerkve, ki ga je odobrila tudi že prefektura. Danes lahko sporočamo, da je goriško podjetje Bra.ndolin že pred več dnevi pričelo s popravljalnimi deli. V prvi vrsti gre za prepotrebno prekrivanje strehe na pročelju, ob zvoniku in okrog cerkve. Podgorski verniki smo za to prepotrebno delo mestni upravi1 in njenemu poglavarju dr. Bernardisu iz srca hvaležni. Prav bi bilo, da se zdaj primerno poveča tudi razsvetljava v bližini cerkve. * * * OPOZORILO MALIM KMETOVALCEM Pokrajinska uprava je s sodelovanjem Kmetijskega nadzorništva razpisala dvoletni nagradni natečaj za kmetovalce. Natečaja se lahko udeleži, kdor namerava preurediti hleve, zgraditi nove gnojnične jame, avtomatična napajališča itd. Razdelili bodo skupno 2 milijona 800 tisoč lir nagrad. Prva nagrada znaša 100 tisoč lir. Sledijo: dve nagradi po 80 tisoč, štiri po 60 tisoč, deset po 50 tisoč, petnajst po 40 tisoč, dvajset po 30 tisoč in trideset po 20 tisoč lir. Nagrade prejmejo kmetje, ki imajo do 8 ha zemlje v ravnini ali do 10 ha v Brdih ali na Krasu. Prošnjo je treba napisati do 30. novembra na posebni tiskovini, ki jo dobite pri pokrajinski upravi na korzu Italia in pri Kmetijskem nadzomištvu ter njegovih poslovalnicah na podeželju. Izboljševal-na dela pa morajo biti izvedena do 30. nov. 1958. Morebitna pojasnila dobite pri pokrajinskem glavnem tajništvu • na korzu Italia št. 19. sti je še v rokopisu.« — Začel si pa menda z eseji? — »Res: Rousseau in vzgojni cilj naše dobe. Ne misli, da sem njegov pristaš. Narava ne osrečuje vedno, duša pa večno. Zato občudujem pedagoška in filozofska dela Leva Tolstoja. Njegovo »Kraljestvo božje je v nas« mi je odkrilo maksimo »ne proti-vi se zlu«! Premočrtna skrajnost je bila Tolstoju ob koncu življenja v pogubo. Treba se je izogibati skrajnosti. Na, pa sva zašla kar v golo filozofiranje,« se je prekinil, ko sem ga vprašal ali ima še kaj drugih esejev. »Esej o Plotinu, o Goethejevem Faustu, o Croceju; Eseni in odmevi v moji pesmi.« — Kdaj si začel pa s poezijo? — »Vzporedno s filozofijo in pedagogiko, da se tako izrazim.« — Tvoja pesem po mojem ni toliko lirična. — »Je, ko se razpišem o našem Krasu, o naših svetiščih, kjer me mistika zanese skoro v epos. Vendar pa vedno bolj razmišljam o globinah, ki so v nas. Ob pesmi filozofiram, rad bi učil dobroto in svobodo, da bi ne bili hlapci nikomur, še Bogu ne, ker njegovi smo — otroci.« — Kje so izšle tvoje prve pesmi? — »V Vrtcu, Angelčku, Zvončku, Lučki z neba, Pri porodu in v Lepi Vidi Srečka Kosovela.« — Kakšen vtis pa je pustil v tebi rajni Srečko? — »Tih, skromen, saj se spominjaš tistih nedeljskih popoldnevov. čista intuicija ga je bila, naiven, kot da ni slabih ljudi na svetu. Do dna mu skoro ne moreš.« — Kaj pa druge tvoje pesmi? — »Objavil sem v Domu in svetu spev »Kristus in Roma«. Prav rad poromam v pesmih na naša božja pota. Imam zbirko filozofskih pesmi »Kristus in Kras«. Sedaj pišem »Molitve«; pesem mi prehaja v molitev, ki ozdravlja duše.« — Si začel tudi kaj v prozi? — »Saj si mi prav ti dal neke zasnove za povesti o goriškem gradu in Celjanih, o puntarjih. Dramsko sliko »Oporoka Ivana Gradnika« so že igrali v Mirnu. Imam trilogijo »Svetboh«, ki sega do celjskega Ulrika III. Snujem povest o goriški »Sinji kneginji«. — Ali pišeš samo v eni zvrsti? — »Ne; današnje življenje projiciram v preteklost in preteklost v naše dni. Dosti bi še imel povedati; polno je načrtov, pa včasih nas življenje pretrdo kuje...« Mrak je legel na goriški Koren, ko sva stopila na cesto. Na Sveti gori so se vžgale prve lučke, s Krasa je toplo zavelo. Večni Logos in vonj domačije naju je objel. R. B. Obisk pri poetu Krasa f&Gmej}faa tfl&veniia - Hanal&ha flolUtrt IZ GORENJEGA TARBIJA Odiklar je novembra 1956. leta umili nepozabni župnik Aleksandeir Tomazetič, je našo župnijo upravljal župnik iz Štoblanka. Z njim suno vsi bili zadovoljni in v dulhovnem pogledu je bilo za vse dobro poskrbljeno. Videmska nadškofija nam je medtem hotela vsiliti duhovnika, ki ni znal niti besedice Slovenski. Vaški predstavniki so pa takoj nastopili pri nadškofu in mu odločno’ izpovedali, da ne ib od o sprejeli duhovnika, ki ne zna jezika vernikov. Saj bi njegovo dušno pastirstvo bilo brezplodno, ker v vasi vsi govorijo le slovenski in ker vsi znajo moliti ter peti tako, kakor so jih naučili prejšnji duhovniki in starši. Nadškof se je sicer skuša! izgovarjati, češ da za to mesto nima nobenega slovenskega duhovnika, toda naši zastopniki so mu izjavili, da so pripravljeni počakati, dokler ne ho zapel nove maše Ikiaik domačim. iNadipastir je nato preklical svoj namestitveni odlok. Nekoliko pozneje se je pri nas zglasil nelki laški duhovnik, ki si je ogledali cerkev in župnišče. K njemu so takoj pristopili domači možje in ga vprašali, če zna vsaj za silo slovenski. Ko jim je odgovoril, da ne, so mu prav odkrito povedali, da ga ne morejo sprejeti. In res ni prišel. Končino je nadškofija sedaj imen ovala za župnika g. Emila Cenčiča, ki je doslej služboval v Karniji. Duhovnik je po rodu Slovenec in dobro zna slovenski, saj je iz Črnega vrba doma. Na tretjo nedeljo v oktobru, ko obhajamo pri nas praznik »Matere božje na jezeru«, smo ga zelo slovesno sprejeli. Nadejamo se, da bo pravi oče izročenih mu ov-čič, kakor je bil skozi 50 let njegov prednik gospod župnik Tomažetič, ki ga ne bomo nikdar pozabili. IZ REZIJE Prvo nedeljo v oktobru je bilo v Belem potoku, najbolj oddaljeni rezijanski vasi, veliko slavje. Ta dan so namreč dvorili ntr vo mlekarno. Blagoslovil jo je videmski nadškof. Svečanosti soi se udeležili dva kanonika in predstavniki pokrajinske uprave s predsednikom na čeliu. Ta nekdaj nedostopna vas sestoji iz preprostih hišic, v katerih bivajo pastirji in gozdarji. Hišice se nahajajo na obronkih Kanina in so druga od druge zelo oddaljene. Središče vasice je cerkvica sv. Antona z nekaj hišami; vas je gotovo najrevnejša ne samo v rezijanski občini, marveč v vsej videmski pokrajini in morda v Italiji, šteje 400 oseb, a doma jih je prav malo, saj so skoro vsi moški v tujini. Doma so le starčki in ženske, ki se trudijo, da med škalami naberejo čimveč sena za svojo živino. In vendar so ti ljudje tako navezani na rodno grudo, da se nikakor ne marajo združiti z občino Brdom, do katere imajo 16 km dolgo pot. Brdo je najbližja vas, do katere je bila po prvi vojni zgrajena cesta. Ostati hočejo pod občino Rezijo, četudi vanjo ne vodi nobena cesta. Po zadnji vojni so jim cerkveni ■predstojniki poslali lastnega duhovnika g. Vita Ferinija, ki jim. je postal edini učitelj in svetovalec. Po njegovem prizadevanju so v Belem potoku dobili šolo, otroški vrtec, telefon in sedaj še mlekarno. Župan Letič se je ob otvoritvi mlekarne zahvalil dušnemu pastirju za trud, ki ga je imel, da je tudi najbolj zapuščena rezijanska vas prišla do vsaj nekoliko boljših gospodarskih razmer. IZ RAJBLJA Ko smo zadnjič poročali o- položaju v našem rudniku, smo izrazili upanje, da se bodo razmere morda v kratkem spremenile na boljše, Iker sta dva poslanca pismeno pohvala ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, naj končno posreduje, da se urede odnosi med delavci in upravo rudnika. Prejšnji teden je pa prišel v Rajbelj socialistični poslanec Marangone iz Vidma in se podrobneje pozanimal za borbo delavcev. To je storil zato, da bi1 v Rimu učinkoviteje branil njihove koristi. Delavci prav gotovo ne bodo nehali stavkati, čeprav rudniška uprava grdo zlorablja bližajočo se božično dobo, ko vsak človek potrebuje več denarja, da bi zlomila odporno silo delavstva. Predstavniki sindikatov v Vidmu so zato pozvali vse svoje organizacije, naj s prostovoljnimi prispevki v denarju in živežu podpro rudarje in njihove družine. IZ ŽABNIC Tudi letos se je na rožnovensko nedeljo zaključila priljubljena svetovišarska božja pot. Prejšnja leta je bilo ta dan na Sv. Vi-šarjah veliko romarjev, letos pa zelo malo., ker je sneg že močno pobelil hrib in vse planiine ter gozdove do Žabnic. Ves oktober je bilo piri nas precej mrzlo, čeprav smo imeli tudi nekaj lepih dni. Sv. Viišarje je letos obiskalo mnogo romarjev. 'Največ je bilo Slovencev, drugo mesto so zavzeli Nemci, na tretjem so pa Furlani. Z gradnja vzpenjače je že dobre napredovala, stavbe, ki so bile potrebne, so že dovršene. 11 V im c us i (Usoda Habsburžanov) R. B. Gorje, če je le za pičico pogrešila! Takoj je bila tašča Zofija nadnjo. Dan po poroki so se sprejemi in pred-stavljenja neprenehoma nadaljevali. Mlada cesarica je že bila utrujena in živčna ter si je hotela malo odpočiti. Pa prinohni v sobane tašča z opomini, da je cesarica rojena za podložnike, ne pa zase. Kljub ugovorom jo cesar odpovedali sprejeme in se je s soprogo odpeljal na sprehod v Prater. Tudi tukaj ni vesela množica Dunajčanov dala miru mladi cesarici, ki se je nato po sili morala zapreti v svoje sobane. Saimo zadnji dan poročnih dni je Sisi ugajal. V Pratru so priredili veliko ljudsko sla- 1 vje, pri katerem je nastopili umetnik in cirkuški jahač Renz. S krasnimi konji je izvajal razne točke jahalne umetnosti. Elizabeti je pa bilo že v krvi strastno veselje do lepih konij; tudi sama je bila že zdoma izvrstna j ah allka. Zait o ni čudno, da jo je mož komaj odtrga! od cirkuškega nastopa. Obljubiti ji ie pa moral, da ji bo predstavil mojstra Renza. Borba za pivo In čevlje Ko so podrli po mestu zadnje slavoloke in pometli vse ceste, je bilo praznikov konec. Po viseli kronovinah so časniki pisali o prelepih dneh, o lepoti .mlade cesarice in o neizmerni vdanosti vseh državljanov mlademu vladarskemu paru. Vsa ta čustva je povezal v vezano’ besedo dunajski gimnazijski ravnatelj Ferdinand Schubert. Skomponiral je »Molitev na tri glasove za našega ljubljenega cesarja Franca Jožefa.« Izvod so prodajali po- 3 groše. V nekaj tednih je bila »molitev« razprodana, saj jo je vsak dober državljan brž tekel kupit, da ga ne bodo zapisali v črne bukve. Ravnatelj Schubert je s himno tako obogatel, da si je kupili lepo posestvo. Od vse cesarske poroke je imel on največ dobička. Sisi je saima ostala v zlati kletki. Njen mož je bil preveč zaposlen, da bi se zanjo zanimal. Že pri skupnem družinskem zajtrku se je začel dnevni križev pot. Tašča Zofija je znala prav umetno, kakor z iglico hinavsko in neopazno zbadati. Namigovanja in ukazovanja je pa cesarica težko prenašala. Čeprav še dekle, je že imela svojo osebnost, trdno voljo in željo po svobodi. Prav zaradi teh lastnosti je trčila ob taščo, ki se je bala, da ji bo ta »šestnajstletni froc« iztrgal na dvoru vajeti in vpliv na sina iz rok. Navodila stoletja stare španske etikete so segala celo do želodca. Elizabeta je bila še od doma vajena popiti pri kosilu čašo črnega monaikovskega piva. V začetku so ji tudi na dunajskem dvoru postregli g pivom. Ko je pa. tašča menila, da se jc nevesta že dovolj uživela v divoirnc razmere, je piva na mizi nekega dne zmanjkalo. Ko ga je cesarica zahtevala, jie pristopila prva dvorna dama z opravičilom: »Avstrijska cesarica ne sme piti piva, španska etiketa to pijačo prepoveduje«. Toda Elizabetina trma je dosegla svoje in po nevihti v čaši piva je ona zmagala. Čez nekaj dni se je začela borba za čevlje. Cesarica jc nekega jutra zahtevala, naj ji dajo včerajšnji pa.r, ki ji je bil posebno všeč. Prva sobarica jo je pa takoj poučila: »Avstrijska cesarica sme vsak par čevljev samo enkrat obuti.v. V boju za čevlje je šlo teže kot pri pivu. Sobarice in vsa služinčad so imele cesaričinih 365 parov čevljev za svojo posest; pod roko so jih po enem dnevu rabe prodajali plemiškim gospem. Po' cesaričini trmi naj bi torej ta vir dohodkov usahnil? Po dolgotrajnih zakulisnih spletkah in dogovorih je Elizabeta vendarle dosegla, da sirne en par čevljev tudi več dni obuti. Tako se je tudi to velevažno državno vprašanje rešilo. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ptiniihlvli (Ob novi krstni predstavi Slov. narod, gledališča) Če upoštevamo, v kakšnih škripcih se nahaja slovenska dramska ustvarjalnost v domovini, potem moramo pozdraviti v dejstvu, da je SNG začelo svojo letošnjo sezono z delom tržaškega avtorja, vsekakor prvovrsten kulturni dogodek. Josip Tavčar je bil doslej naši kulturni javnosti znan kot dolgoleten požrtvovalen urednik dijaških Literarnih vaj, pred letom dni pa je njegovo ime stalo med uredniki zbornika Tokovi. Razen tega se je večkrat oglašal po radiu kot dramatski kritik. Zdaj je iz te kul-turne čakalnice stopil na »oder«: predstavil se je s svojim prvencem, z dramo Prihodnjo nedeljo, s snovjo iz našega tržaškega življenja. Oglejmo si na kratko to snov. Delali bi krivico našim starejšim učiteljem, ko bi hoteli videti njihovega predstavnika v slovenskem učitelju Srečku Dolinarju, glavni osebi drame, čeprav je njegova življenjska zgodba na zunaj skoraj tipična: tudi on je bil namreč pod fašizmom prestavljen globoko dol v Italijo in tudi on se je takoj po vojni vrnil v svoje rodno mesto. Čemu se je vrnil? Vprašanje, ki bi bilo za resničnega učitelja njegovih let odveč, se v drami vsiljuje. Zakaj Srečko Dolinar kljub zrelim moškim letom pozna izključno samo en življenjski problem, ki ga razjeda do obupa: kako obogateti, da bi sebe in družino iztrgal iz proletariata na raven gospode z »vilo«, »avtom« itd. »Povejte mi: zakaj ni med Slovenci velike gospode?« — To je v tej drami hamletski kompleks Srečka Dolinarja. Torej: prazni intelektualec z najbanalnej-šim malomeščanskim kompleksom, zaradi katerega se tudi ne more vdati v to, da bi se njegova hčerka , Katja poročila s »socialistom«, uradnikom Francem Veljakom? Vsekakor, takšnih kreatur ne manjka v življenju. Le, da Srečko Dolinar gre v svojih sanjah tako daleč, da se mu mora gledalec prizanesljivo nasmehniti. Totocalcio, v katerega se je v svojem pohlepu po bogastvu zapičil, mu tnora vreči nekako okoli pol milijarde, številka, ki bi bila še takemu lakomnežu malce preveč. Vsekakor, avtor si je lahko v Dolinarju zamislil prav tako kreaturo le kot karikaturo. Toda v tem primeru si je težko razlagati vzdušje prave žaloigre, na katero delo očitno meri. Da bi namreč neki učitelj, ki navsezadnje ima družino, stanovanje in delo, zaradi tiste nedosežene pol milijarde delal tragedije v hiši, izčrpaval tam vso svojo človeško problematiko (in ne smemo pozabiti, da gre za intelektualca!) brez najmanjšega posluha za dogajanje okrog sebe (in Trst je bil po vojni eno vozlišč svetovne politike!) — to je za psihološko verjetnost tega lika morda malo preveč. SVOJEVRSTNO SLOVENSTVO Zato ,smo se tudi prej vprašali, čertiu se je pravzaprav vrnil iz Rima, če zanj ne obstoji nobeno ne narodno ne politično udejstvovanje ne prijateljstvo ne družba, ampak samo tisti listek, ki naj bi mu prinesel milijone. In če je doslej živel samo za to, da bi postal nekoč velik gospod, milijonar v »marmorni palači«, je spet vprašanje, kako je mogel vzgojiti sina Ludvika v zavednega Slovenca. Saj ta prav zaradi svojega slovenstva ne dobi dovoljenja za uvozno podjetje. A ta sin, propadel študent, je spet svojevrsten Slovenec, ko zaradi tistega dovoljenja očita očetu in materi njih slovensko vzgojo. Skratka, malo nemogoča slovenska družina, posebej če upoštevamo, da Srečko Dolinar, ki ga je morala prignati v Trst le ljubezen do rodne zemlje, vidi nedopovedljiv polom v tem, da bi se hčerka poročila v Ljubljano. Se več, hčerka ne more izprositi od njega niti dovoljenja, da bi skočila v Ljubljano samo za en dan in prenočila v Slonu, kakor dela po vojni že na tisoče Tržačanov, ne samo Slovencev. In mnogi med njimi so gotovo vsaj tako malo komunisti kot Srečko Dolinar. Vsekakor se je avtor sam zavedal, da je s »slovenstvom« te učiteljske družine nekaj narobe, ko ji je postavil nasprotje v Valentinu, Katjinem bratu, delavcu. Tudi on je seveda »socialist«; čeprav bi bralca mikalo vedeti kaj več o tem, ko pa si pod tem imenom predstavlja lahko marsikaj, od stalinov-ca do desnega socialnega demokrata. Verjetno bo Valentin nekje na sredi: zakaj v tem dobrodušnem in malce omejenem človeku, kakršen je, si težko i predstavljamo zagrizenca. Spet vprašanje: je Valcn-1 lin res predstavnik našega tržaškega delavca, ki je na splošno vse prej kot kakšen pepček? Mogoče bo še najboljši predstavnik sebi podobnih sin, dijak Ludvik, tržaška barabica, ki si po svojem finančnem polomu ne more izmisliti nič boljšega, ko da se pobere v Avstralijo. Tukaj je avtor dejansko dregnil v našo stvarnost z motivom, ki ga naši pisatelji še niso obdelali. Vsekakor je treba avtorju priznati hvale vredno težnjo po zdravi modernosti. S tem, da je prikazal našega razumnika v kompleksu, ki se ga je navzel od nezdravega okolja, je tudi opozoril na važen moralni problem. Razen tega je pokazal dobro obvladanje odra, kar za prvenca vsekakor ni malo. Igralci pri tej igri niso imeli lahkega dela. Rado Nakrst se je uspešno boril z vlogo, ki ni bila kos njegovim velikim darovom, ko je moral dvigati v žalo-igro Dolinarja. Lik Dolinarjeve žene Katje v zasedbi Leli Nakrstove je bil dokaj bled, brez potez. Miha Baloh je kot dijak Ludvik vsekakor pretiraval. Lukeš je verno podal malce omejenega Valentina. Isto je reči o Mariji Bogdane Bratuževe in o Veljaku Staneta Starešiniča. Posebno omembo zasluži mlada Ncda Mijotova kot Marta. Režiser Babič bi bil mogoče mnogo bolj posrečeno zasukal vso stvar v komedijskem tonu s tem, da bi napravil iz Dolinarja kaj drugega kot tragičnega junaka, za kar pa Dolinarjeva vsebina ne zadošča. Sceno je okusno napravil Jože Cesar. Igro smo videli pri ponovitvi. A naj zabeležimo, da se je po krstni predstavi-razvila prav prisrčna slovesnost, ko so bili igralci in še posebej avtor deležni dolgega ploskanja. Ob koncu naj navedemo še, da bi iz igre lahko izpadle nekatere fraze, ki utegnejo raniti katoličana. Mislimo, da je to še najbolj v prid gledališču samemu. u. f. — o — SLOVSTVENI NATEČAJ Organizacija Pro civitate Christiana (Za krščansko družbo) je povabila vse pisatelje k posebnemu natečaju. Napisali naj bi dramo, ki vsebuje kot vodilno misel »Ljudje potrebujejo Kristusa«. Nagrada znaša en milijon lir. Značilno je, da manjkajo v današnjem času književna dela z versko tematiko. Umrl je Clemente Rebora V samostanu Monte Calvario v Domodossoli je umrl te dni eden najboljših sodobnih italijanskih pesnikov, duhovnik Clemente Rebora. Njegovo poezijo cenijo kot eno najbolj iskrenih pesniških izpovedi našega časa. Zanimiva je njegova človeška usoda. Rodil se je leta 1885 v Milanu in sodeloval kot študent in kot mlad profesor pri florentinski reviji Voce, ki je založila tudi njegovo prvo pesniško zbirko. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na fronti, nato pa se je vrnil na šolo. Poučeval je v Milanu in Comu. A morda ga je vojna notranje tako p:etresla, da se ni več znašel v svetu. Leta 1930 je stopil v samostan in postal duhovnik. Iz ponižnos'. tudi ni hotel več pesniti, pisal je samo še nabožr e pesmice za ljudi, ki so ga za to prosili. Ko pa je pred nekaj leti zbolel, je -pet prijel za pero, k čemur so ga vzpodbujali tudi njegovi predstojniki, ter objavil zapovrstjo tri knjižice pesmi. Ena izmed njih je nosila značilni naslov Canti delLinfermita, to je Bolezenske pesmi. Pod tem naslovom so izšle nekaj dni pred pesnikovo smrtjo tudi njegove zbrane poezije. Nekatere nove slovenske knjige V zbirki Knjižna polica Državne založbe Slovenije je izšel roman Ignaca Koprivca z naslovom Hišg pod vrhom. V romanu je skušal prikazati sodobno problematiko kmečkega prebivalstva v Slovenskih goricah, kjer je on dema. Obravnava medsebojno razmerje gruntar.ev in kočarjev, ustanavljanje zadrug in podobno. Zaključek je tragičen. Andrej Hieng je izdf.l pri založbi Obzorja v Mariboru zbirko novel z naslovom Usodni rob. Odlikujejo se po močni izrazitosti, fantastiki in izvirnosti snovi. Hieng rad razglablja v svojih novelah tudi o etičnih vprašanjih. Tone Seliškar je objavil novo mladinsko povest z naslovom Indjanci in gusarji. Dogaja se med otroki ljubljanskih predmestij. Izšla je pri Mladinski knjigi z ilustracijami Janeza Vidica. Pri isti založbi je izšla v prevodu zbirka krajših povesti hrvaške pisateljice Andjelke Martič Jezero na planini. Povesti -o namenjene mladini. Prevedel jih je Janez Gradišnik. IVAN PREGEU HUDO ZBOLEL Iz Ljubljane poročajo, da je hudo zbolel pisatelj Ivan Pregelj. Bil je že dalj časa bolj slabega zdravja, vendar ni izgubil vedrosti. Želimo mu čimprejšnjega izboljšanja. Hudo bolan je tudi pisatelj Ferdo Kozak. Tudi njemu želimo skorajšnje okrevanje. KULTURNE VESTI * Poročajo, da so v Budimpešti obsodili na tajnem procesu romanopisca Tiborja Deryja na šest let ječe, dramatika Juliusa Haya, pesnika Zoltana Zelka in pisatelja Pala Tardosa pa vsakega na dve leti. Obtoženi so bili sodelovanja pri lanskem uporu. De-ry je poleg Lukacsa najreprezentativnejša osebnost sodobne madžarske književnosti. V budimpeštan-skih literarnih krogih so sprejeli obsodbo z olajšanjem, ker so se bali, da bodo obsodili Deryja na smrt. * V švicarski kliniki Hirslanden je umrl skladatelj priljubljene operete Pri belem konjičKU Ralph Be natzky v starosti 70 let. Bil je zadnji veliki predstavnik dunajske operete. Rojen je bil v Budjovi-cah na češkem. * Izšel je Zgodovinski časopis, ki ga lstno izdaja Društvo slovenskih zgodovinarjev. Nosi pa šele letnico 1955, ker je zaradi raznih tehničnih in drugih težav zaostalo redno izhajanje, v časopisu sodelujejo najboljši slovenski zgodovinarji Mi'ko Kos. Bogo Grafenauer, Franc Zvvitter, prof. Zontar iz Kranja in drugi. * Izšle so knjige Prešernove družbe, med njimi tu di nova povest Miška Kranjca. * Državna založba Slovenije je izdala v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev deveto knjigo Stritarjevega zbranega dela, ki vsebuje del njegove korespondence. Knjigo je uredil in opremil z zanimivimi literarnozgodovinskimi in živ- ljenjepisnimi opombami dr. France Koblar. * v Parizu je umrl prof. La Croix, ki je bil pred vojno lektor za francoščino na ljubljanskem vseučilišču in štel med slovenskimi romanisti obilo prijateljev. * Cankarjeva založba je izdala v svoji zbirki Svetovni roman slovito zgodovinsko povest flamskega pisatelja Jana van Dorpa: črni lev na zlatem po lju. Prevedel ga je Rudolf Kresal. Knjiga šteje čez 500 strani. * V pariški galeriji Daniel-Cordier je prirejena razstava abstraktnih slik nekega mladega ruskega slikarja, ki pa je ostal brezimen. Slike je pritihotapil iz Sovjetske zveze neki udeleženec Svetovnega medinskega kongresa v Moskvi. Slikar je sin nekega visokega sovjetskega funkcionarja. * v mestnem arhivu v Cremoni so odkrili najsta rejši rokopis odlomkov Ciceronovega dela Brutus. Spis je iz začetka 9. stoletja. * Ignac Koprivec je objavil roman iz Slovenskih goric Hiša pod vrhom, ki ga pa kritiki niso bogve-kaj pohvalili, ker se Koprivec ne more znebiti čr no-belega pisanja, kateremu je zapadel že v začetku svoje književne poti in ki je prišlo najbolj do izraza v njegovi knjigi novel Sestanki. * Izšla je prva številka tretjega letn*ka čzsepisa Jezik in slovstvo, ki je sicer namenjen bolj slavistom, a obravnava tudi splošne literarne zadeve ter je nedvomno ena najbolj zanimivih današnjih slovenskih revij. Ima zelo dobre sodelavce. GOSPODARSTVO CVETNI PRAH — ČUDOVITA HRANA Znanstvo, ki proučuje prehrano, je odkrilo, da je cvetni prali izborno dopolnilo naše prehrane zaradi treh svojih čudovitih lastnosti: cvetni prali olajšuje in pospešuje rast, urejuje presnavljanje v črevesju in, ikar je še največ vredno, zadržuje staranje. Kako pospešuje rast? Pomislite samo na ličinke čebel, ki ne dobe druge hrane kot cvetni prah, premešan z nekaj medu in vode. S to' hrano pomnožijo' ličinke v šestih dneh za 1500-krat svojo težo! Z nobeno drugo snovjo iz rastlinskega ali živalskega sve-la mi mogoče doseči takih uspehov. Preden so skušali nuditi cvetni prali tudi ljudem, so' napravili mnoge poskuse na mi-fiili. Veliko število teli ni dve leti dobivalo druge prehrane kot nekaj cvetnega prahu z malo vode: počutile so se izborno, kakor je bilo razvidno iz njih razvoja, razmnoževanja in obnašanja. Ne x>oznamo nobene druge hrane, ki bi za tako dolgo dobo zajamčila zdravo in redno življenje. Nato so cvetni prali nudili tudi ljudem in v la namen so' ga v ZDA porabili 2.000 kg. Uživali so ga otroci, odrazili in starčki. Uspehi so hilii izredni, čemuir se ni čuditi, saj cvetni prah vsebuje beljakovine, tolšče in sladkorje, in sicer v lahko prebavni obliki. Ima pa tudi rudnine, vitamine A, D, E in C, vse vitamine skupine B, razne hormone, dražila in kvasila ter najrazličnejše kisline. Vse to uravnoveša navadno prehrano, ki je prevečkrat enostranska, tako da se prej ali slej pojavijo zile posledice. Cvetni prali je obenem studenec živahnosti, saj v nekaj dneh kar poživi preutrujene osebe. Z njim dosežejo izredne uspehe zlasti telesno’ zaostali otroci: začnejo se redno razvijati, dobijo tek in željo' po hrani, poveča se njih teža in postanejo živahnejši. Anemija ali slabokrvnost je v glavnem odvisna od pomanjkanja rdečili krvnih telesc. Natančen poslkus je dokazal, da se v enem kub. min krvi rdeča krvna telesca pomnožijo za 800.000 krat, če slabokrven človek en mesec zaužije dnevno po eno čajno žličko cvetnega prahu. Urejuje presnavljanje Cvetni prah razkužuje ves prebavni ustro--in s tem odpravi prebavne težave, poživi leno1 črevesje ter odstrani zapeko, za katero trpi tako ogromno ljudi. Pomaga, da se iz črevesja izločijo nepotrebne snovti, ki se neredko začnejo kvasiti — fermentirati — in povzročajo driske in mnogo drugih črevesnih bolezni. Znanstveniki so pri poskusih z mišmi ugotovili, da v njih iztrebkih ni bafk-terij, ako so uživale cvetni prali. Pojav so natančneje preučili in končno dobili iz cvetnega prahu poseben antibiotik, to je sredstvo za uničevanje bakterij, katerega danes že predpisujejo’ za zdravljenje črevesja. Zadržuje pojave staranja Če je kri zdrava in je prebava v redu, se telo ne zastruplja. Zato tudi izostanejo znaki staranja, ves telesni ustroj ostane milad in čil. Od kod cvetni prah? Cvetni prah služi za oplojevanje ženskih cvetov, iz ikateriih se razvije plod. V naravi je tega prahu mnogo in večino prenaša vsepovsod veter. Mnogo ga je na koruzi, na zastavicah, to je na moškem delu koruze. Tega pa čebele ne zbirajo. Cvetni prali je namreč zelo različen po sivoji siesitavii. Mnogo prahu, katerega zbirajo čebele, je na kostanju. maku, repišču, na vrbah, detelji in še na 20 drugih /asilinah. Manjše količine pa dobimo na skoraj vseh ostalih. Čebele ga zbirajo za prehrano mlade zalege. Količkaj močna čebelina družina ga porabi letno okoli 50 kg. Čebelam pa ga človek krade. V la namen nastavi ob vhodu v panj posebne pa.-ti, kjer ga čebele odložijo, ko se obremenjene vračajo’ z obiskov tisočerih cvetov domov. Tako ga človek dobi na s!o-line kg. Vdihovanje cvetnega prahu je človeškemu zdravju škodljivo in povzroča tako' imenovano seneno mrzlico (pollinosis). Zato ga ne smemo vdihavati, ampak ga za-uživati med ostalo hrano. Kuhati ga ne smemo, ker s tem zguhi mnogo dragocenih lastnosti. Najprimerneje je, če ga uživamo s kakšno tekočino takoj, zjutraj n. pr. s kavo, mlekom, čajem, sadnim sokom, jogurtom ali piodobnim. S cvetnim prahom si je človek našel novega zaveznika v boju proti boleznim in drugim nevšečnostim. Gotovo je, da bo srednja starostna doba potisnjena nekoliko navzgor, če ho cvetni prah na razpolago tudi navadnim smrtnikom. V naravi ga je zelo mnogo, samo zbirati ga je treba, kar pa ni vedno enostavno. DVE GOVEJI PASMI V Italiji imamo rodovnike za več govejih pasem, med drugimi za črnošekaslo, liol-štanjsko’ ali frizijsko pasmo, ki jo uradno ipnenujemo »frisona italiana«. S lem imenom pa mnogi živinorejci niso zadovoljni. V ta rodovnik so namreč hoteli vpisati vse črno-šekaste krave, ne glede na njihov izvotr. Večina je pa bila uvožena iz Holandske, po vojni so jih začeli uvažati tudi iz ZDA in iz Kanade. Enotnemu rodovniku so se zaceli upirati vsi vplivnejši živinorejci, ki so uvozili črno-šekasla goveda iz ZDA in iz Kanade. Ti trdijo — in z njimi tudi mnogi izvedenci — da spada črnošekaslo govedo evropskega izvora k eni pasmi, govedo ameriškega izvora pa k drugi. Goveda ameriškega izvora so namreč znatno' težja in tudi več molzejo, posebno pri rodu »Carnal ion«. Črnošekasta goveja pasma šteje danes v Ilaliji nekaj nad l milijon glav. Vanjo spadajo v zadnjih letih vse mlečne rekorderke. Letna proizvodnja 8.000 litrov mleka, ki jo da ena krava, ni nobena redkost. To govedo je seveda zelo zahtevno lako glede na krmo kakor na nego in zalo ni primerno iza naiše razmere. t/lil hi ti ftV © čtt f no ? CŠportni preg/ec) KOLESARSKA SEZONA 1957 Letošnja sezona je bila ponovno uspešna za hitre in vztrajne belgijske kolesarje. Belgijci so pokazali svojo premoč na skoraj vseh pomembnih dirkah. Na prvo mesto so se uvrstili v tekmah za svetovno prvenstvo in za pokal Desgrange-Colombo. Končna uvrstitev posameznikov je naslednja: t. De Bruyne (Belgija) 90; 2. Impanis (Belgija) 76; 3. Nencini (Italija) 70; 4. Bobet (Francija) 58 in 5. Plankaert (Belgija) 48. Lestvica posameznih držav je naslednja: 1. Belgija 593; 2. Francija 358; 3. Italija 316; 4. Španija 80 in 5. Nizozemska 43. Najuspešnejši kolesar Belgije je hitri De Bruyne, za njim prideta Van Looy ter Derycke. Poleg svetovnega prvaka Van Stenbergena so se letos posebno odlikovali Impanis, Van Daelc, Vannitsen, Kerk-hove, NoyelIe, Desmet, Vlaeyen in Plankaert. Stava 11 - PO NAŠEM BO TAKO!? - Stava 11 1. 17. novembra 1957 ALESSANDRIA - LANEROSSI X 2. BOLOGNA - JUVENTUS X 2 3. GENOA - ATALANTA 1 4. INTER - UDINESE 1 X 5. LAZIO - MILAN X 2 6. NAPOLI - ROMA 1 X 7. PADOVA - SAMPDORIA 1 X 8. TORINO - SPAL 1 9. VERONA - FIORENTINA 1 X 10. BRESCIA - TRIESTINA X 11. CATANIA - BARI 1 12. LEGNANO - BIELLESE 1 13. PRO VERCELLI - CARBOSARDA 1 R. CAGLIARI - VENEZIA X R. CATANZARO - REGGIANA 1 Najboljša Francoza sta mladi Anquetil, zmagovalec dirke Tour de France^ ter vztrajni Luison Bobet, ki je letos dosegel prccej uspehov. Omeniti je treba tudi ostale kolesarje, kot so Darrigade, Fore-stier, Privat in francoski prvak Huot. Italijani niso bili letos posebno nevarni in so se opomogli le v drugi polovici sezone. Cast italijanskega kolesarstva je branil le mladi Baldini. Ostali kolesarji, razen Ncncinija in Sabbadina, so vsi globoko razočarali. Španijo je častno zastopal Poblet, Gaul pa Luksemburško. Presenetil nas je Avstrijec Christian. Nizozemci in Švicarji so letos ponovno nazadovali. Angleži in Nemci nimajo še prvovrstnih kolesarjev, ki bi lahko uspešno posegli v borbo za prva mesta. ZASLUŽENA ZMAGA JUGOSLAVIJE V nedeljo je v Beogradu jugoslovanska nogometna reprezentanca porazila (4:1) Grčijo. Zmaga Jugoslovanov je popolnoma zaslužena in razmerje golov bi bilo lahko večje, saj je napad zapravil več ugodnih prilik, lokrat je nekoliko popustila obramba, posebno Belin, Spajič ter Boškov. Najboljši igralec je bil napadalec Petakovič. Uspeh proti grški enajstorici daje precej upanja za srečanje z Romunijo, ki bo v nedeljo v Beogradu; tekma bo dokončno odločila, kdo bo prihodnje leto igral na švedskem. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Be-ara; Belin, Crnkovič; Boškov, Spajič, Krstič; Petakovič, Mujič, Milutinovič, Zebec in.Pašič. Gole so zabili: Vujič v 6., Krstič v 9., Mujič v 60., Petakovič v 66. minuti za Jugoslavijo in Nestoris v 22. minuti za goste. ŠPORT PO SVETU Nogomet — V nedeljo je Madžarska z lahkoto odpravila (5:0) Norveško in si s tem zagotovila nastop v finalni skupini. Prejšnji teden si je zagotovila udeležbo v finalnem tekmovanju tudi Škotska, ki je na domačem igrišču premagalo Švico z izidom 3:2. V Istambulu je španska B enajsterica zaigrala neodločeno (0:0) s Turčijo in tako osvojila Srednjeevropski pokal. Lestvica je naslednja: 1. Španija B (8) 13; 2. Francija B (10) 12; 3. Italija B (9) 9; 4. Turčija (7) 7; 5. Grčija (8) 6; 6. Egipt (10) 5. ...PREDEN STA Sl VELIKANA OPOMOGLA OD PRESENEČENJA, 60 NASI TRI3E Zmm 2E LE’ TELI VISOKO NAD MOTOEM... WZI. ZVITOREPEC , ČEMELI SE Ml ‘ L SEZUVA V. rmi\ o FANTA 7^“ PRIMITA SE . mei: ~ UIHIHIUI.GLE} GA N0,KA3 SE Tl 3E PA SAN3AL0? TAKO Sl , SE PREMETAVAL, DA Sl SE V I VODO PRE= ►_________ KUCNIL I! . J S »“‘S! f"'S r SEM SAN3AL* \ ( TO ^E NEMOGO- \ V. ČE! NIMAŠ UR,= - MLLA?' K1E I V JE 1AKOTNIK? NE VEM, O KATEREM KRMILU GOVORIŠ . VEM LE TO, DA Sl PRESPAL VSE POPOLDNE .6L£3, KOLIKO SEM MEDTEM NALOVIL.ŠE LAKOTNIKA ja BI NASITIL!.. ^ ^ PRIM0DN3I TEDEN CITA3TEMAS0 . NOVO SUKA« ^«fa NICO: \> UUUU, SEM ŽE TOl AH,PUSTI TISTO!..NI HOTELO LETETI, PA SEM VSE SKUPA1 PUSTIL IN IZU = MIL VOZILO, S KATERIM SE SICER LAHKO VOZIM SAMO PO SUHEM, VEN DAR.... NO, TAMLE ! /v ^ ^ LAKOTNIR?! Sl LE PRIŠEL , ZA NAMA ? ^ Sl Z K LETALOM? <3nnfD[inMn» trrrffil UONEC HllltlVtltt fcttCfl - vi tu lirt bi teta E. Vtallace . A. S. »Že vem, že vem,« je ikiraitko odrezal Clifford. ■Segel je v žep in privlaka! debelo listnico. Odštel je deset bankovcev po 9lo šterlingov in jih je dal mojstru. »Pogodbe ne bomo pisali,« je pristavil. »Danes je sreda; prihodnji tordk bodo pripeljali pohištvo. V vsako- sobo postavite peč in naj venomer gori. da se bo vse posušilo. Morda me ves teden ne bo doma. Tu je moija telefonska številka... Še nekaj; hočem tudi lelcfon, žiee pa naj bodo v zemlji, in sicer precej globoko položene... Kače lahko zlezejo toidi pod zemljo...« Po teh besedah je spet slkočil na mol ovilo in je odcijazil iz-predi oči strmečih zidarjev. Naslednje jutro je deževalo. Padal je droben dež, ki je kazal, da ne !»o prenehal do mraka. Talko vsaj je prerokoval Tomaž, mehanik v hiši Nairthovih, ki je imel za tlakomer svoj revmatizem. Štefan, ki se je ved>no’ hvalili, da vreme nanj nič ne vpliva, je pa bil tega dne mračen in potrt. »Po vsem tem,« je premišljeval, ko se je vozil v svoj urad, »ni mam sicer nikalkega vzroka biti potrt. Saj mi je smrt bedaka Jožeta prav zdaj popravila vse kosti.« Toda tisti Olifford Lvne, ta je malce nevaren. I)a! Črna pika, kakor je (povsod, kadar začne kaj dobro iti. Misel na dediščino je pa ikmalu pregnala vse temne misli. Začel je delati načrte za poroko, ker le potem bo prišel v posest vseli tistih milijonov. Stopil je v urad že precej dobre volje; njegova tovariša s!a ga že pričakovala v zasebni pisarni. Major Spedwell je udobno zleknjen kadil. Ferdinand Legat je stal s čelom naslonjen na šipe edinega okna ter opazoval polzeče dežne kapljice. »Halo, fantje!« je pozdravil Štefan. »Čemu taki otbrazi?« Legat se je obrnil: »In kaj je tebi. da si tato vesel?« Nari h ni še pomislil, ali bi obvestil tovariše o sreči, iki mu je padla kot z neba v naročju. Z vsemi tistimi milijoni iai lahko poslal oba tovariša k vragu in začel drugo, bolj pošteno življenje. Vendar ga je veselje prevladalo: »Joe Hraj je mrtev,« je zmagoslavno vzkliknil. »Večji del premoženja je zapustil meni!« iSkoraj vgriiznil se je v jezik ter je sam pri sebi preklel svojo neprevidnost. TEDENSKI KOLEDARČEK 17. novembra, 18. novembra, 19. novembra, 20. novembra, 21. novembra, 22. novembra, 23. novembra, nedelja: Gregor ponedeljek: Odon torek: Elizabeta sreda: Feliks četrtek: Dar. M. petek: Cecilija sobota: Klemen VALUTA - TUJ DENAR Dne 13; novembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 625—627 lir 23,70—24,20 lir 80-85 lir 125—131 lir 1580—1650 lir 147.50—148,50 lir 12—15 lir 145.50—146,25 lir 708—710 lir 4850—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 17. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slušna igra: Saint Grenier-Brumere: »Hotel 'Pri dobrem počitku’«, komedija v 3 dej. Igrajo člani Rad. odra; 20.30 Iz opernega sveta; 22.00 Nedelja v športu; 22.35 Armando Sciascia s svojim orkestrom. Ponedeljek, 18. novembra, ob: 12.00 Iz lovčevih zapiskov: »Vidra«; 19.00 Narodne grške pesmi; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Kako organiziramo dnevnik — tehnični del«; 20.30 Gia-como Puccini: »Gianni Schicchi«, opera v 1 dej.; 21.30 Orkester Melachrino; 22.20 Schumannove in Schubertove skladbe. Torek, 19. novembra, ob: 12.00 Predavanje: »Nepoznana Irska«; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »Obletnica madžarske revolucije«; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: dr. Janko Jež: »Matija čop in njegova doba«; 22.30 Šostakovič: Simfonija št. 5. Sreda, 20. ndvembra, ob; 12.00 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Klavirski mojstri; 19.15 Šola in vzgoja: dr. Anton Kacin: »Kako vplivajo gmotne razmere na našega dijaka«; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Judita Romanova: »Koraki naprej in nazaj«, drama v 1 dej. Igrajo člani Rad. odra, nato | Strauss: »Tako je govoril Zaratustra«, igra Orkester ' tržaške filharmonije. četrtek, 21. novembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi M. A. Bernonija; 18.30 Z začarane police: Marija Polak: »Pravljica o usmiljenem drevesu«; 19.15 Radijska univerza: Izumi v zgodovini civilizacije: »Kolo in plinska turbina«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Iz zgodovine Vikingov: »Pesmi skaldov«; 22.00 Nove knjige in izdaje: Mika Waltari: »Etruščan«. Petek, 22. novembra, ob: 12.00 Predavanje: »Kanadski St. Moritz«; 13.30 Glasba po željah; 18.55 Male vokalne zasedbe; 19.15 Znanost in tehnika: »Michael Faraday«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 O glasbilih: »Starinska godala in violina«, predava prof. Pavle Merku; 22.15 Večerne melodije. Sobota, 23. novembra, ob: 12.00 Življenja in usode; »Daniel Bovet, Nobelov nagrajenec za medicino«; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: »Psihologija dela«; 17.00 Vivaldi: Koncert v A-duru; 18.00 Oddaja za najmlajše: Sonja Pahor: »Janko in Stanko«. Igrajo člani Rad. odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Dramatizirana zgodba: Stanko Majcen-Jože Peterlin: »Sončni zaton«. Igrajo člani Rad. odra; 21.45 Hačaturjanov: Masciuerade, suita; 23.00 Nokturni. naših krajih pride pa to sredstvo le malo v poštev. Pa še drug razlog je, da namažemo pozimi debla z apnom, in sicer posebno v krajih, kjer je v gozdovih mnogo male divjačine. Divjačina namreč v hudih zimskih mesecih ne dobi dovolj hrane po gozdovih, posebno glodalci, t. j. zajci, ki kaj radi glodajo lubje sadnih dreves. Da preprečimo to škodo po zajcih, namažemo debla z apnom ter jih na ta način zavarujemo pred glodanjem. VPRAŠANJA IN ODGUVnm Vprašanje št. 412: Kako naj shranim čebulo preko zime, da mi ne bo gnila in ne bo prezgodaj po gnala? . Odgovor: Nekaj je odvisno od sorte, več pa od dozorelosti čebule in kako z njo ravnamo. Čebula mora dozoreti v zemlji, kar pomeni, da jo izrujeino šele, ko listi ovenejo. Izruti pa jo moramo ob suhem vremenu. Nato napravimo iz nje svežnje, katere obesimo kam pod streho, ali pa jo položimo v zabojčke iz redkih deščic, tako da ima zrak od vseh strani prost dostop do čebule. Hraniti jo moramo v suhem in prepihnem prostoru. Če bo vreme zelo toplo, bo pa kljub temu pognala. Trgovci na debelo hranijo čebulo v posebnih hladilnicah. Vprašanje št. 413: Mnogi namažejo pozimi debla in debelejše veje sadnih dreves z apnenim beležem. Ima Ii to kakšen pomen? Odgovor: Mnogi mislijo, da apneni belež uničuje glivične in živalske škodljivce na sadnem drevju. Res je le, da se na ta način uniči na drevju nekaj plesni in lišaja, živalski škodljivec pa nobeden. Namazati debla in debelejše veje sadnega drevja z apnenim beležem ima pomen le tam, kjer redne pomladanske slane oškodujejo prezgodnje pomladansko brstje. Apneni belež zadržuje namreč prezgodnje brstenje in v tem tiči njegov glavni pomen. V ŽENSKI KOTIČEK O GLAVOBOLU Glavobol muči na svetu vsak dan milijone ljudi, ki pogoltnejo, da se vsaj za nekaj ur znebijo bolečin, milijarde tablet na leto. Glavobol ne uničuje lc delovne sposobnosti človeka, marveč ubija tudi njegovo iniciativo. Pripisovati ga moramo največ preobremenjenosti z delom, dolgemu zadrževanju v zatohlih prostorih brez zadostnega kisika in' pomanjkanju potrebnega spanja. Vzroki glavobola, trdijo nevrologi, najpogosteje niso v glavi, marveč v ledvicah, želodcu, pljučih itd. Tudi oči ga nema-lokaterikrat povzročajo. Pri naštevanju vzrokov ne smemo pozabiti še na,vreme in na življenjske pogoje v velikih mestih s čedalje večjim hrupom. Vzrok utegne biti tudi v pomanjkljivem hranjenju možganov. Da možgani pravilno delujejo, potrebujejo glutaminsko kislino. Ker je zdravil proti glavobolu zelo mnogo, jih ne kaže jemati na lastno pest. Treba se je posvetovati z zdravnikom, da ugotovi, od kod prihaja. PET PRAVIL O PREHRANI 1. Jej zmerno, toda redno in točno ob dnevnih obrokih. Jed dobro prežveči, kajti dobro prežvečeno je napol prebavljeno. 2. Glej, da je hrana razner lika. Telo mora namreč prejemati vse vrste potrebnih snovi. Zaužij, če je mogoče, pri vsakem obroku nekaj svežega sadja, zelenjave ali kak sadni sok. 3. Jej manj maščobe! Človek je ne potrebuje več kot 75 g dnevno. Saj nekatera hranila že sama po sebi vsebujejo maščobo. Ce moreš spij dnevno pol litra mleka. Jej tudi več polnozrnatega kruha. 4. Pri sestavi jedilnika naj se gospodinja ozira predvsem na družinske člane, ki so bili ves dan v šoli, pri težkem delu itd. 5. Glej, da bodo miza in jedila privlačna. Okusno in veselo lice mize pospešuje tek. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst. ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 »A, tako!« se je oglasil Legat’ s sarkastičnim glasom. »In kdaj bos imel milijone v žepu?« »Mislim, da čez nekaj mesecev.« »Čez, nekaj mesecv? Prekrasno bo, dragec moj!« se je oglasil major e pepelnatim obrazom. »Prav danes me je odvetnik opozoril, da je Ireba imeti petdeset lisoč dolarjev v blagajni do- jutri zj/utraj. Do ju-tri! Razumeš?« »Treba jih bo najti,« se je vmešal Legat. »Sicer pa [tri tej