Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za in se ra te se plačuje po 20 vin. od gamond-vrste zavsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Uprav ništvo „11 ir a44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVI.	V Celovcu, 30. novembra 1907.	Štev. 50.
Današnja številka obsega 6 strani.
„Prepir.“
V Celovcu se je oglasilo časnikarsko dete. Na Koroškem smo že precej vajeni otrok, ki se jih oče sramuje in jih pred svetom zatajuje, zato nas tudi ta novorojenček ni iznenadil. Krščeno to dete še ni bilo, sešli pa so se razni botri in so novemu bitju dali ime „Korošec“. Ker je vsak Celovčan Korošec, bi tega ne bilo treba posebej v imenu lista poudarjati ; toda ker so tega fantka prinesli črez mejo iz Kranjskega semkaj in se bo alimentacija zanj plačevala bržkone tudi izven Koroške, zato bi bil lahko kdo sumil, da on ni domačin, ampak privan-dran tujec, in zato se je moralo že v imenu poudarjati, da je vendarle „Korošec“, četudi kranjskega pokolenja in na Kranjskem rojen.
Vsaka stvar na svetu ima svoj namen. Kadar se porodi otrok, nam ni treba vprašati: „Kaj pa je tebe treba bilo?“ Našel bo svoje delo, svoj kruh, svojo čast, ali svojo kazen. Pri novem slovenskem listu bi sicer tudi ne povpraševali: Zakaj je tebe treba bilo? Našel bi tak list svoje delo in — plačilo. Zato bi o listu naj raj še molčali. Ali mladi junak si je zavihal že svoje rokave in stopil v bojno pozituro — proti „Mir u“! In zato mu mora vsaj sedanje „Mirovo“ uredništvo nekoliko odgovoriti. Novi list naznanja svetu svetovna važno novico:
„»Mir« je premalo odločno naroden, premalo gospodarsk, preveč oseben, pač pa v polni meri vnet za verow . . „»Mir« je zaostal41 . . je «visoko pisan list visokih gospodov" . . zato „je potreba po dobrem listu tem najnujnejša" . . „tak list bo »Korošec«".
Do zdaj so naši rodoljubje bili mnenja, da se je z vso silo boriti zoper vsenemško stranko in njene časnike: „Bauern-Zeitung“, „Štajerc“, „Fr. Stimmen" in dr. Mladi celovški junak vidi nevarnost drugod! Le „Mir“ je nevaren, ker je «premalo naroden, premalo gospodarsk — pač Pa polni meri vnet za vero". Zdaj ubogi grešnik «Mir" ne ve prav, kaj je večji greh v
očeh mladega «Korošca", ali prvo ali drugo, skoraj bi rekli drugo, kajti liberalna misel bila je že spočeta, ko je „Mir“ še uredoval g. Ekar, ki je bil narodno gotovo do skrajne mere odločen !
Novi list se huduje nad «Mirom", ker mu je ta baje premalo naroden, sam pa se že naprej prikupuje Nemcem in se jim laska, ko piše: «Spoštujmo tudi svojega nasprotnika, če je tudi Nemec, ako se nam le približa s poštenim orožjem in ne zavratno." Mladi «Korošec" bi bil rad diplomat, zato je naredil ta velik kompliment proti Nemcem, misleč, da mu bodo zaploskali in glasno hvalili njegovo modrost. Toda «Freie Stimmen" so mu vkljub temu dale svojo brco. Prav tako! Kdor se za Nemci slini, drugega ne zasluži.
Še eno očitanje ima novi list proti «Miru". Pravi, da je „Mir“ visoko pisan list visokih gospodov. Ne vemo, kdo pravzaprav krpuca «Korošca", ker gospodje svoja imena skrivajo, kakor gad noge — vendar pa lahko trdimo, da je v naših vrstah več resničnega demokratičnega duha kakor pa pri «Koroščevih" frakarskih liberalcih. Sicer pa je znano, kdo stoji za «Mirom" in kdo ga urejuje; mi se prav nič ne skrivamo, ljudstvo nas po osebah in po našem delu pozna in dobro ve, da smo bili vedno le njegovi zvesti služabniki in svetovalci, ki smo se vedno samo tam silili naprej, kjer je bil boj najbolj vroč in nevarnost za naše ljudstvo največja. Naj le še gospodje okrog «Korošca" pogumno stopijo na plan, zakaj bi se tako strahopetni ' skrivali in slepe miši lovili — le na dan, le na plan, da ljudstvo vidi nas in — vas! Potem se bo tudi hitro spoznalo, v katerem taboru se nosovi — višje nosijo!
Iz «Koroščevega" programa torej povzemamo:
1.	«Korošec" ne napoveduje boja nemško - liberalnim listom, tudi ne «Štajercu";
2.	pač pa obeta, da se bo z vso silo vojskoval zoper „Mir“ in, kakor že prva številka kaže, zoper naše katoL-politično društvo in voditelje sedanje slovenske koroške politike.
Jasno je tedaj, kaj pravzaprav «Korošec" hoče: Napraviti med koroškimi Slovenci raz-
dor in prepir, uničiti naš list „Mir“, ki ga je še ustanovil nepozabni oče koroških Slovencev Andrej Einspieler, in vzeti sedanjemu političnemu vodstvu ugled pred ljudmi in mu iztrgati vajeti iz rok ter tako barčico koroške slovenske politike zasukati v liberalno vodo. -v^-_
Ne «Korošec" ampak «Prepir" lìi^é moral imenovati ta list, ker očitno’šamo' prepir išče z rodnimi brati v trenotku, ko nas samo sloga in disciplina more oteti in nemškega navala rešiti.
Dolžnost stranke, ki je pri zadnjih volitvah tako veličastno nastopila je: Varovati slogo, v slogi je moč. Velikih uspehov zadnjih volitev, uspeh, iz katerega imamo pričakovati preporod slovenske Koroške, sta dosegla le dva moža, dr. Brejc in Grafenauer. Posam-nikom na deželi semtertja razmere niso dosti znane, zato morajo voditeljem zaupati — če jih nočejo izgubiti.
Možem, ki so govorili tolikokrat na shodih, ki so tvegali zdravje, da, življenje v boju za katoliško narodno gibanje na Koroškem, tem je ves narod dolžan vsaj toliko spoštovanja, da se ne vsede na limanice prvemu agentu, ki pride z novo robo in pravi javnosti, da bo le on rešil narodi
S kakšnimi sredstvi bo «Korošec" Korošce reševal, je že v prvi številki pokazal — popolnoma po receptu lažiliberalnih listov. Podtaknil je namreč posl. Grafenauerju besede, kakor da bi bil Grafenauer sam za ustanovitev novega lista. Resnica je pa le, da se je Grafenauer jako odločno in jasno izrekel zoper vsak novi list, rekoč, da še enega lista ne moremo vzdržati, in da bi bilo boljše, da bi gospodje tisti denar, ki ga imajo za novi list, dali rajši za zboljšanje in razširjanje «Mira"! To je rekel Grafenauer — «Korošec" pa se je debelo zlagal ! Komaj je iz lupine izlezel, pa se že tako očitno in nesramno laže ! Kaj šele bo, če je že začetek tak ! In v isti sapi se še hvali, da ne pozna nobenega hinavstva!
Pa tudi to očita «Miru", da je preveč oseben. Tega pa ne pove, da je ,,Mir“ moral sam sebe in svoje pristaše braniti, ko so jih
Podlistek.
Narodni boj na severu.
Pri nas bi nemškutarji najrajše pometali vse svetnike in križe iz cerkve in znamenj in postavili na njih mesto kar žive Dobernige, Seifrice, Pinteriče in druge take «svetnike". Mi smo pač mehak narod, prav lipovega lesa in čim bližje smo meji, kjer se začne nemščina, tem mehkejši smo. Ali je pa to res potrebno? Ne! In da veš, da imam prav, poslušaj, kako so že ugnali Nemce drugi narodi celo na Nemškem, kjer imajo vendar vso drugo moč kakor pri nas. Leta 1864 so morali Danci prepustiti Prusom deželo Slesvig. Ta dežela je večinoma nemška, le na severnem robu, ob danski meji, je okrog
150.000	ljudi, ki govore danski jezik, ki je nekako tako soroden nemškemu, kakor recimo češki našemu. Leta 1866 so sicer Prusi obljubili, da bodo ta kos dežele vrnili Dancem, toda 1. 1878 je Avstrija rekla, da noče terjati, da bi se to zgodilo, in oni danski Slesvičani so zdaj vedeli, da jim ni pomagati in da morajo ostati pod vlado «pikelhavbe", in so se vdali. Mirno so živeli kakor je dolžnost podložnikom in so plačevali davke, dajali sinove v vojske in hodile v šolo ter se tam učili seveda v danskem jeziku, v svojem mate-rinem jeziku. Ti praviš «seveda" - na Pruskem je pa nekaj drugega «seveda", tisto, kar je pri naših Nemcih tudi «seveda". — Prišel je pa tako velik šolski bog pruski, ministerijalni ravnatelj
ljudskih šol z imenom Kugler in je priganjal ministra, da naj se od 1. 1888 dalje v vseh ljudskih šolah v Šlesvigu uči le v nemškem jeziku. Minister ga ni hotel takoj slušati, vprašal je državne in cerkvene oblasti šlesviške, vse so ga svarile, da naj nikar ne ugodi Kuglerju — a bilo je zaman. Kugler je trdil, da je treba le na vso moč in brez usmiljenja ravnati, pa bo nemška šola iz vseh Dancev v Šlesvign naredila Nemce. Minister se je vdal in šole v Šlesvign so postale namah nemške, materini jezik pa so s surovo roko pahnili iz šole! No, Danci so se bili pač že poprej radi učili nemški ; toda, da bi se pa draga jim materina beseda kar tako meniničtebinič metala med smeti na ulico, tega pa niso hoteli trpeti. Zdaj so se spomnili zopet svoje stare domovine, danske države, in so terjali : Vrnite nas Danski, nočemo biti pruski! Vedno bolj se je širila ta agitacija po deželi, se je raztegala na shodih, ponavljala v časopisih. Vlada je prišla v zadrego, ker ni mogla kar tako zadušiti Dancev, te danske «iredente". Začeli so tirati iz dežele vse, ki so bili na sumu, da so danskega mišljenja; zadosti je bilo, če te je kdo naznanil, brez dokaza je moral pobrati kopita in iti črez mejo, če tudi je bil posestnik, četudi si bil ugleden mož in odslužil vojake. Ce je tvoj ded ali oče si leta 1864 pridržal pravico, da sme biti po svoji volji ali Prus ali Danec, zdaj so te vendar ritirali. Mnogo ljudi je prišlo na beraško palico, uredniki listov pa v zapor za leta in mesece. Ali vkljub tej prav pruski sili se Danec ni vdal ; čimbolj ga je zatiral Prus, tembolj ga je črtil Danec, tembolj se mu je tožilo po domači, danski vladi,
tembolj so pa tudi Danci razširili po svetu novico o pruskem trinoštvu. Francozi, Angleži, Amerikanci so čitali taka poročila in so izvedeli, da Nemci res niso taki angeli, kakor se zde — samim sebi ! Pa tudi pametni Nemci so se začeli hudovati, češ, ali je to pravica, ali se pravi tako spoštovati človeka, če ga zatiraš in podiš z doma, z rodne zemlje? Ce smo mi tako surovi, ali bodo naši otroci imeli blažje srce? Kako nas bo sodil svet? Ali bodemo tako res mogli prisiliti Dance, da nas ljubijo? — In prepričali so se res, da so vse sile zaman ! Videli so. da so vsi sosedje postali neprijatelji pruske Nemške, in bali so se, da jim utegne še kdaj tista mala danska država biti nevarna. Prišel pa je cesar tudi v žlahto z danskim kraljem in tudi to je pomagalo, da so črez dvajset let nehali preganjati Dance in upati je, da se spokore tudi glede šole in Dancem zopet dovolijo danski učni jezik. Kakor pri nas se borijo za to v prvi vrsti tudi tam gori duhovniki. Šestinšestdeset pastorjev je že prosilo, da se poučuje danščina vsaj po dve uri na teden, in sicer zato, da bode mogoče čitati danske verske knjige in s pridom učiti veronauk. — Dolgo pa še bode ostal srd na obeh straneh, dolgo še bodo bolele Danca vse surovosti, vse psovke, vsa škoda, vse trpljenje, kar ga mu je napravila — pruska vlada. Danci pa — ta mala kopa ljudi, malo več samo kot je nas koroških Slovencev — so zmagali. Ali se bi pa morda mi koroški Slovenci vdajali? Ne, in nikdar ne! Saj nas bodrijo tudi še drugi trpini pod prusko vlado — bratje Poljaki. Tri milijone in pol jih je. Črez 500 milijonov mark so že izdali Prusi, da pokupijo najboljša
Naročujte edini koroški slovenski list »Mir«!
ravno tisti liberalci, ki so zdaj pristaši „Korošca“, na najgrši in najpodlejši način po liberalnih časopisih osebno napadali in sramotili. Naj nihče ne misli, da bomo mi klofute mirno sprejemali in v žep devali — vajeni smo vse pošteno vračati, kar se nam posodi. Sicer pa naj „Korošec“ le samega sebe malo bolj natanko ogleda, opazil bo, da je že prva njegova številka polna osebnih napadov zlasti na dr. Brejca, ki je skrivnostnim „Koroščevceml< menda najbolj na poti !
Edini odgovor na nastopanje novega lista in njegovih varihov naj bo:
1.	Naročujte si glasilo katoliško-političnega in gospodarskega društva — to je „Mir!“
2.	Pazite na vsaki dom, kamor prihaja „Šta-jerc“, ali „Bauern-Zeitung“. Prigovarjajte sosedom, naj opuste te liste — in na njihovo mesto naročujte — „Mir“!
3.	Pazite na socijaldemokratsko časopisje, ki vam posestnikom revolucijonira posle: daj aj te svojim hlapcem in delavcem — „Mir“. Le ta in edino on kot list, ki poudarja tudi versko stran, bo zabranil razširjanje pogubne soci-jalne demokracije.
4.	Gospodarski napredek terja gospodarskega znanja: V tem oziru se naš „Mir“ lahko meri z vsakim listom. To so priznali strastni naši nasprotniki. Kdor hoče temeljitega gospodarskega pouka — naj naročuje „Mir“.
5.	Kdor hoče narodni napredek koroških Slovencev, naj ga išče tam, kjer se je že napredka doseglo, naj ostane, ali naj postane naročnik „Mira“,za katerim sta voditelja koroških Slovencev dr. Brejc in Grafenauer.
„Korošec“ nam napoveduje boj, on je šel med naše najkujše nasprotnike, ki jih podpira v njihovem boju zoper nas, zato velja za njega ravno tisto, kar za „Štajerca“ in „Bauern-zeitung":
Nazaj z njim! Proč z njim!
Spominjajte se šentjakobske šole.
Iskrena prošnja.
Sv. božični praznik, praznik ljubezni se približuje. Kateri verni kristjan se ne spominja z gorkim sočutjem v jaslicih v zimskem mrazu ležečega božjega deteta! In to božje dete je pozneje imenovalo vse reveže in trpine svoje brate. Večina 214 našo „Narodno šolo“ obiskujočih otrok so otroci ubogih staršev, ki za približajočo se zimo nujno potrebujejo obuvala in tople obleke. Vdano podpisano šolsko vodstvo namerava tudi letos, in sicer na kvatrno sredo, dne 18. grudna t. L, v korist ubogih naših šolskih otrok napraviti slavnostno božičnico. V ta namen se obrača do vseh slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z is-
posestva in tam naselijo luteranske Nemce. Prepovedali so poljski pouk v šoli, prepovedali uradnikom in učiteljem celo doma govoriti poljski, poslali poljske učitelje in uradnike na Nemško, na njih mesto pa poslali nemške — ali kaj so dosegli? Vzbudil se je ponižni Poljak in iznebil se je zadolženi grajščak svojega posestva za drag denar in si kupil boljšo grajščino ali hiše po mestih ; pustili so Poljaki nemške obrtnike in trgovce, da so morali iti proč, delati dajo pri domačinih, ki se vedno bolj množe in bogate. In poljska dekleta? Čuj, slovensko dekle! Poljska dekleta ne marajo poljskega uradnika ali učitelja, češ, da so pomagači pruski — svobodnega poljskega mladeniča si izbirajo za moža! — Tako je prusko nasilstvo vzbudilo tudi Poljake; pruska kletev se je prevrgla v blagoslov za Poljake.
Darilo za mirne zakonce. Na Angleškem obstoja 400letna navada, da dobita zakonska, ki se leto po poroki nista nikoli sprla ali da bi se bila razšla, od grofa Essex za darilo debelega prašička in sodček piva. V štirih stoletjih se je mogla ta dobrota podeliti le štirim družinam, in sicer leta 1510, 1777, 1826 in letos 1907, dasi bi debel prašič moral biti še sam na sebi jako izpodbudilno sredstvo. Zakon torej ni nobena lahka stvar.
Zahtevajte po vseh gostilnah „Mir“!
kreno prošnjo, da blagovolijo mu tudi letos poslati obilnih darov v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do božične slavnosti že zelo kratek in imajo čč. šolske sestre z nakupom in razvrstitvijo božičnih daril silno veliko posla, tedaj usoja se vdano podpisano šolsko vodstvo še ponižno prošnjo dodati, da naj bi se darovi blagovolili mu prav kmalu poslati. Za vso dobrotljivost se že v naprej presrčno zahvaljujemo.
Y Št. Rupertu pri Telikovcu, dne 18. listo-pada 1907.
Vodstvo »Narodne šole“.
Katoliški shod na Dunaju.
Mladeniška organizacija.
O mladeniški organizaciji govoril je dr. Krek: Kaj hoče delavsko gibanje? Delavec hoče najprej kruha, noče pa samo dovolj življenskih pripomočkov, ampak hoče tudi stalnost, noče imeti kruha le za trenutek, ampak za celo življenje. V delavčevem življenju je danes samo eno stalno in to je kriza. Njegova delavska pogodba je odvisna od gospodarskih, da celo od vremenskih okoliščin. On je „prost“. On je nesvoboden ravno zato, ker je „svoboden“, ker je zakon svobodne delavske pogodbe postal temeljna postava našega gospodarskega življenja. Delavec se bojuje v času, v katerem se hoče živeti brez dela ; on se bori za čas, v katerem bi lahko delal, da bo lahko živel in v katerem oni, ki ne bodo hoteli delati, tudi ne bodo mogli živeti ! Tako postane delavčev gospodarski boj — moralni boj. — Kaj naj vrše mladinske organizacije v delavskem gibanju? Zgodovina človeštva nam pripoveduje, da je bil glavni činitelj razvitka kulture ogenj. — Mladinska org anizacij a naj da delavskemu gibanju ognja! Mladinska organizacija naj bo mlad Prometej, ki v delavskem gibanju goji ogenj upanja, poguma in požrtvovanja. Ogenj upanja se razneti ob krščanskem svetovnem na-ziranju, žari iz vere v večno pravičnost. Svet se primerja pokopališču in moderna literatura je napolnjena pesimistično s to mislijo, ker ji manjka vere na oni grob, ki so ga našli na veliko nedeljo praznega. Mladinska organizacija naj da delavskemu gibanju ogenj poguma. Čas, v katerem živimo, je sposohen iztrgati iz srca ne samo upanje, ampak tudi pogum. Slabost označuje naš čas: Moderni človek, slab človek! Veren človek, v zavesti, da je on središče stvarstva, ima pogum, ki ne more opešati. Kako more veren človek, ki se zaveda, da ga Bog v pravičnem boju podpira, omahovati? Mladina je posebno požrtvovalna. Naš egoistični svet noče o žrtvah, o upih ničesar slišati. Protiutež egoizmu, ki je vzrok socialnega nereda, je v požrtvovalnosti mladine. Mladenič misli nase šele nazadnje in je najprej pripravljen delati za skupnost. Zato lahko rečemo, da more pričakovati delavsko gibanje od daru, ki ga prinaša mladina, najlepših sadov. Neobhodno je potrebno za vsakega, ki se hoče bojevati za vero, da pomisli, da moramo izvojevati boj na zemlji, ker samo na tej podlagi se more razvijati duševni svet. Mladinska organizacija gleda navzgor in išče od tam svežih moči ter podpira one, ki gledajo na zemljo. Mladinska organizacija je važen člen v verigi krščanske organizacije in naj obsega vse stanove. Na Kranjskem, kjer živimo sredi mladinske organizacije, smo dosegli skoro vzor združitve delavske mladine s kmečko in ono, ki študira. In težko se dobi dežela, kjer bi bila ta organizacij a bolj razvita.
0 katoliškem èasopisju.
O katoliškem časopisju govoril je na Dunaju o. V. Kolb S. J. „Katoliški časniki so vojaštvo, ki ga pošiljamo v boj za naše najdražje svetinje, da jih reši bližajoče se pogube. Vojaku, ki gre v boj, se mora dati pa tudi živeža, tako mora ljudstvo skrbeti za svoje časnike, če noče samo propasti na duši in telesu.
Na zadnjem katoliškem shodu se je sklenilo, ustanoviti „Pijevo društvo'*, ki bi pospeševalo časnikarstvo. Ustanovili so se po raznih deželah pododbori tega društva: V St. Poltenu, Linču, Briksenu, Inomostu, Bregencu, Celovcu, v Gorici itd. 50°/o društvenih doneskov se porabi za domače časnikarstvo, 500/0 P a se mora odposlati centrali.
V Avstriji izhaja nad 23 socialdemokratskih časnikov, ali potem ne bo mogoče, izdajati 30 do 40 katoliških, in to brez doplačevanja, če
se nam posreči iz krščanskih hiš spraviti ven strupeno mrčes?
Društvo ima namen boriti se zoper slabe časnike, agitirati za dobro časnikarstvo in poskrbeti za sredstva, ki jih potrebuje katoliško časopisje. „Pijevo društvo" je društvo boja, da se obranimo črez ves svet razširjene zveze „Alliance Israelite".
Izraelska zveza: Kaj hoče?
Ta zveza „Alliance Izraelite" dobila je v oblast tudi slabe časnike v Avstriji, ter s slabimi časniki hoče ljudstvo vladati. Krščansko ljudstvo hočejo Židje nravstveno izpriditi in vzeti mu vero, na krščanskih razvalinah pa hoče zgraditi nov Sion. Zato hočejo slabi časniki povsod cerkev potisniti iz javnega življenja, ter hočejo, da se židovstvo povsod postavno varuje. Kristusov nauk je tem ljudem nespamet in zmota, kar pa talmud ukazuje, jim je sveto. Krščanske duhovnike napadajo kot „farje“, lastni rabinarji pa so jim nedotakljivi; svoje praznike držijo, nedeljo in praznik pa hočejo odpraviti; svoje otroke poučujejo v Mojzesovih naukih, krščanski pouk krščanskih otrok pa bi radi prepovedali; svoj zakon držijo, krščanskega pa razdirajo; svoje mrliče pokopavajo po verskih načelih, krščanske pa hočejo vse sežgati. Če se jih napade, imenujejo napad «brutalnost", sami pa dan za dnem zasramujejo krščanstvo! Dà, židovstvo hoče krščansko vero zatreti! Zato se druži z vsakomur, ki napada krščanstvo, zato hvali vsakega odpadnika, hvali vsako krivico, ki se krščanstvu stori, hvali rop, hvali tatvino, če se je kradlo cerkvi.
V Parizu je dejal prostozidar Kuk (Cooq): «Vero je treba uničiti, kajti ona je neko zlo, ki ga je treba izruti iz vesti, iz srca, iz spomina, treba je vzgojo prenoviti, ako je bila verna, in v tem smislu je treba vplivati na ženske in otroke. Dolžnost je napraviti ženske prostomiš-Ijenke in vzgajati mladino prosto od vsake vere."
To je tudi cilj slabih časnikov v Avstriji.
Ljudstvo hočejo nravstveno izpriditi. Zakrament sv. pokore imenujejo nemoralen, liberalno časopisje pa je polno ostudne razuzdanosti ! Kako brezverci kričijo, če se iz javnih razložb odstranijo nesramne podobe! Sami pa prodajajo dekleta razuzdanosti in prodajajo mladini naj-nesramnejše podobe, hoteči jo tako izpriditi. Nedolžne redovnice se dolže vseh mogočih hudobij, a kaj objavljajo židovski listi?
Dobro le za kristjane.
Žid Aš je zložil neko nesramno glediško igro. Direktor Adler židovskega gledišča v Novem Jorku je ni hotel sprejeti. Nato mu je Aš odgovoril: «Uvidim, da imate prav, ta igra ni za židovsko gledišče. A za kristjane bo!" Kristjani segajo po gnoju, ki je že Židom pregrd! Kam smo prišli, da se o nas tako govori?
Krščansko ljudstvo hočejo nravstveno izpriditi, izprijen narod pa nima več obstanka.
Gmotno propadanje.
Židovska zveza hoče krščansko ljudstvo tudi gmotno uničiti. Liberalni časniki so v službi ljudi, ki so obogateli, ker so kristjane v siromaštvo spravili. Ona dela kurze na borzi, ki delajo na eni strani milijonarje, na drugi berače, ona daje in jemlje državam kredit. Ti ljudje nasprotujejo, če se hoče pomagati ubogim, oni hočejo, naj se jim izroči cerkveno premoženje, in molče o milijonih, ki jih imajo Židje. Ti ljudje in njihovi časniki hočejo gmotno uničiti kristjane, hočejo kristjane napraviti sužnje.
Branimo se.
Temu zlu nasproti pa se vedejo krščanski narodi kakor zamorec nasproti žganju. Žganje ga uničuje na duši in telesu, in vendar proda zadnje, kar ima, da si ga kupi. Tako plačuje naše katoliško ljudstvo s svojimi milijoni časnike, ki ga zastrupljajo in sramotijo.
Proč s slabimi časniki iz krščanskih rok in krščanskih hiš! Ti časniki so najnevarnejši, naj-silnejši sovražnik, ki ljudem jemlje najprej vero in potem še kruh od ust, da jih končno požene kakor berače iz domovine. Ne dajajte več denarja, da bi krmili to zverino. Kdor podpira slabe časnike, je nasprotnik krščanske vere, je nasprotnik nedolžnosti, ta uničuje blagostanje. Kdor plačuje take časnike, je zaveznik ljudi, ki sramotijo Boga, je zaveznik lažnivcev, goljufov, oderuhov.
Kdorkoli hoče krščanskemu ljudstvu dobro, mora v vseh jezikih nesti v vse dežele bojni klic:
«Slabi časniki so naš sovražnik, oprostiti se hočemo lažnivega časnikarstva!"
A ni dosti, zmetati slabe časnike iz hiše, mi moramo tja spraviti dobrih listov.
Kakšni časniki so v gostilnah ?
Kako pa je s katoliškimi časniki? Na kolodvorih, v gostilnah, v kavarnah ponujajo se izključno le slabi listi! Kaj pa bi se natakarju zgodilo, ko bi zidu prinesel „Reichspošto“, ali ,,Vaterland“ (katoliška časnika)? Kadar pa katoliku prinese „Prešo“, ali „Arbeiterzeitung“ — bo dobil še napitnino! Koliko je katolikov, ki še vedo ne, da so katoliški časniki tudi na svetu. Katoliki morajo spoznati, kakšna sramota je za nje, če se jim ponuja židovski „šund-“ in „šand-“ list. Ako že novodobni pogani in Židje terjajo povsod svoj časnik, naj še katoliki prisilijo javnost, da se ozira tudi na njihove liste.
Zakaj so dobri časniki?
Mar se smemo zadovoljiti, če se nam iz sveta vedno le to pripoveduje, kar ugaja Židom, in vse zamolči, kar Židom ni po volji? Ako nimamo dobrih listov, kdo nam bo razkrival tajne nakane prostozidarjev? Kdo bo zavračal laži, obrekovanje, zasramovanje, ki so mu izpostavljeni zlasti voditelji krščanskega ljudstva? Dajte katoliške časnike odstraniti, in nikdo ne bo več pravil ljudstvu o navdušenih govorih ljudskih voditeljev, peščica voditeljev, peščica nasprotnikov zakona in krščanske šole se bo smejala vsem peticijam. Želje, pritožbe, stokanje ljudstva, vse se vtaplja v brezglasnih solzah, če ni časnikov, ki bi prinašali poročila o ljudski bedi! Javnost izve le, kar puste v javnost priti najzagrizenejši ljudski sovražniki.
Brez dobrih časnikov so milijoni katoliškega ljudstva kakor razkropljena armada, vsaki oddelek nasprotnik lahko zmaga. Brez časnika ni složnega dela pri volitvah, brez časnika si nikdar ne vemo pravočasno najti pomoči, brez časnika nimamo sodnika, ki bi brez ozira povedal, kaj je prav, kaj ne. Brez časnika niti duhovni, niti svetni voditelji ne morejo govoriti z ljudstvom.
Denar, ki daš za dobri časnik, je dar na oltarju vere in ljudskega blagra.
Dober časnik je straža za vero, je branitelj krščanske šole in družine, je varih verskih vaj. Katoliški časnik je branik za samostane in redovne hiše, za katoliške zavode in domove, kjer se goji ljubezen do bližnjega. Katoliški časnik je straža miru.
Kdor ima še kaj srca za te blaginje, naj nastopi z navdušenjem za dobre časnike !
Treba požrtvovalnosti.
Za velike časnike se pa potrebuje veliko denarja. Velik židovski dnevnik na Dunaju stane na leto 3 milijone kron! Katoličanom pa je treba enakih listov, židovski časniki služijo si pri tem milijone, mi pa povrh plačujemo, ker nimamo dosti naročnikov. Zato si moramo svoje časnike tako izpopolniti, da bomo imeli mi tisti dobiček, ki ga zdaj dobiva židovski milijonar.
Le če bodo imeli dobrih časnikov, bodo avstrijski katoliki prišli do prave veljave; na število, na davke katolikov se ne ozira nikdo. Le to v javnosti kaj velja, kar časnik zagovarja. Po ničemurnih časnikih se je pa omogočilo, da nas vlada peščica tujcev, da nam ta daje postave, da nam jemlje naše pravice, da nam hoče vzeti cerkveno premoženje, da nas izključuje od boljših služb, da katolik skoraj ne pride več kot profesor na univerzo! Izmed židovskih časnikov imajo naročnikov: „Kronenzeitung“ 180.000, „Neues Wiener Journal“ 80.000, „Extrablatt“ 60.000, „Neue Fr. Presse1' 45.000, „Tagblatt“ 60.000! Kjer živi toliko židovskih listov, mora tudi za katoliško časopisje biti prostora !
Da se napreduje, naj se nalaga ljudem nek bojni davek. Pij X. piše: „Dolžnost vsakogar je, da, resna obveznost, priti na pomoč katoliškim časnikom."
Čas sramote je minul. Pij evo društvo zbira že 20 mesecev sem in je nabralo v Št. Poltenu
22.000	K, v Linču 30.000 K, v Solnogradu 25.000 K, na Predarelskem 14.000 K, v Celovcu 4000 K, v Gradcu 26.000 K. Pijevemu društvu dalo je 23 bogatinov po 2000 K, 28 jih je dalo po 1000 K,
300.000	K pa je darov preprostih ljudi. Ustanovilo se je 320 podružnic, nabralo 70.000 udov,
40.000	K se je dalo za časnikarski urad, ki je izdajal korespondence Pijeve družbe, po 70.000 K sta dobila velika dnevnika „Reichspost“ in „Va-terland", 60.000 K se je založilo rezervnega fonda. Društvo je razposlalo 170.000 društvenih spisov, razdelilo je 350.000 brožuric, razposlalo 370.000 mesečnih poročil — vse to v 20 mesecih! V Št. Polten se je dalo za časnike 11.000 K, v Solnograd
12.000	K, vPredarelsko 7000 K, v Gradec 13.000 kron v Line 15.000 K.
Poslušajmo papeža!
V svojem pismu na odbor avstrijskih škofov pisal je papež Pij X. dne 27. januarja 1906:
1.	„Vsakdo ima strogo dolžnost, varovati se slabih časnikov."
2.	„Vsakdo je strogo dolžan podpirati katoliške časnike."
3.	„Vso katoliško avstrijsko ljudstvo je bilo do zdaj zatirano po slabih časnikih in mora z izrednim navdušenjem iskati rešitve."
4.	,,Kdorkoli ima kaj premoženja, naj si šteje včast in dolžnost,podpirati dobre časnike."
5.	„Različna mnenja in narodna razlika dobrega dela ne smeta ovirati."
In papež poživlja, vse katoličane: Premagajte slabo časnikarstvo, ki hoče zatreti krščansko vero, ki hoče zastrupiti nravnost, ki hoče gmotno uničiti krščansko državo. Izderite nasprotniku iz roke nevarno orožje, s katerim ščuva eden narod proti drugemu in zapeljuje vse vkup. Povzdigujte ljudstvu vero, nravnost in blagostanje, da obvarujete Avstrijo usode, ki je zadela Francijo.
Koroške novice.
Celovška okolica. (Lovili bomo, kakor dolgo bomo hoteli.) Grabštanjski občinski odbor sklenil je dne 27. dec. 1904 oddati grabštanjski lov lovski družbi, v kateri je večina občinskih odbornikov za ceno 400 K. Ta cena zdela se je nekaterim posestnikom premala. Zato se je napravila pritožba na deželni odbor, ki je pa sklep občinskega odbora potrdil. Kmetje so se zdaj pritožili na deželno vlado, ki je dne 17. oktobra 1905 spoznala sklep občinskega odbora opravičen in je svojemu odloku pristavila, da je konečen — end-giltig. Zoper ta „endgiltig“ odlok so kmetje napravili priziv na c. kr. poljedelsko ministrstvo. To ministrstvo je odlok deželne vlade zavrglo, ker ni bil pravilno sklenjen — „wegen unrich-tiger Rechtsmittelbelehrung". Deželna vlada je dobila naročilo, da o stvari obravnava še enkrat. V sporazumljenju z deželnim odborom je deželna vlada drugič dotični občinski sklep odobrila dne 10. avg. 1906. Kmetje so se zdaj zopet pritožili pri poljedelskem ministrstvu. V svojem prizivu so kmetje opozarjali na dejstvo, da se dobiva za lov v Žrelcu 2000 K, za tistega v Galiciji 800 K, v Pokrčah 570 K, v Medgorjah 600 K, grabštanjski lov se je pa od občinskega odbora dal v najem za le 400 K, če je že za Celovčane zelo pri rokah, ker je prav pri železnici. V javni dražbi bi se za lov dobilo dva ali celo trikrat toliko. Kmetje niso proti temu, da ima grab-štanjska lovska družba lov, a naj zanj plača, kar bi plačal drug in to se bi videlo pri javni dražbi; lahko se tudi družbi da prednost in se pri enakih ponudbah lov pusti njej! Proti sedanjemu najemu pa morajo posestniki odločno ugovarjati; ker so čutno oškodeni. Čudno je, da se oblasti sklicujejo pri svojih odlokih na malo število nezadovoljnih. Seveda se niso na prizivu vsi podpisali, a saj tega ni treba, vsaki razumni človek mora misliti, da je sploh le treba naznanila, in da mora potem oblast poseči sama vmes, ker se dogajajo v oskrbništvu kake občine take reči! Zakaj pa je potem deželni odbor? Neum-Ijivo je nadaljno utemeljevanje deželne vlade; enkrat pravi, „da bo grabštanjska lovska družba varovala kmetijsko kulturo," to se pravi, upati je, da domača družba postreli toliko divjačine, da ne bodo posestniki imeli na polju po zajcih in srnah preveč škode; torej na eni strani: lovska družba bo divjačino postrelila! A ko j par vrst potem vlada zopet pravi: „Lov bi mogel priti v roke ljudi, ki bi preveč streljali — „welche die Jagd mit weniger Schonung ausiiben wiirden". Torej vlada pričakuje od grabštanjske lovske družbe, da ne bo preveč streljala. Vlada se je tudi sklicevala na kulantno postopanje te družbe proti posestnikom v slučajih, ko je divjačina napravila kaj škode. In vendar o tem ni vsakdo prepričan. Na pr. je moral posestnik M. Piki družbo tožiti, da je prišel do svoje pravice. Rekurz na poljedelsko ministrstvo se je oddal dne 26. avg. 1906. Stvar je bila rešena z odlokom od 31. avg. 1907. Poljedelsko ministrstvo je odločilo, da se prizivu posestnika Simona Ko-lienc-a ugodi in naroči, dati grabštanjski lov v najem. Dotični sklep grabštanj ske občine ni bil veljaven, ker je izmed 15 občinskih odbornikov večina 8 odbornikov pri lovski družbi. Po odloku deželne vlade se je občina o stvari obvestila, ter je dobila naročilo, takoj dati lov pravilno v najem: „nunmehr oline Yerzug die offeniliche Versteigerung der Gemeindejagd zu veranlassen." Brez odmora — ohne Verzug. Zdaj so od te dobe minuli že trije meseci in grabštanjski občini se nič prav ne mudi! Kmetje so bili pri c. kr. okrajnem glavarstvu dne 4. nov. in zopet dne 14. nov. — a vse zastonj. Če se
še nekaj časa čaka, minula doba petih let, za katero ima lovska družba lov — ne v najem, saj je vse vkup neveljavno, a ima ga za 400 kron. Kmetje imajo odloke od raznih oblasti, lovska družba pa lovi — oline Verzug — in se kmetom smeje. To je c. kr. uprava na Koroškem! Lovska družba pravi: ,,Lovili bomo, dokler bomo hoteli," oblasti pa pišejo svoje odloke za —! Zadnje dni je dobila občina naročilo, da se lov takoj iznova odda.
Grabštanj. (Lahkoveren.) Posestnik Taupe p. d. Hertl v Jadovicah je posodil dne 15. nov. tujemu človeku 13 m dolgo vrv in 2’5 m dolgo verigo. Izposojevalec je rekel, da popravlja pri Ječmenu studenec in da tamošnji posestnik prosi, da se mu vrv in veriga posodi. Hertl je prosilcu verjel; ta je pa le potepuh Vedam ali Vilčnik, doma iz Vajern pri Feldkirchnu. Z vrvjo in verigo je izginil in se klati bržkone po velikovški okolici okrog.
Tinje. (Kaznovani tat.) Gostilničar Bošnik je zapazil, da se mu je iz omare v kuhinji večkrat ukradlo denarja. Dne 26. septembra je imel gotovino natančno prešteto in mu je izginilo zopet 80 K. V soseščini je stanoval črev-Ijarski pomočnik Jože Kraut; tega je gostilničarka bila poprej enkrat videla, da je v temi hodil po kuhinji, odkar je s kuhinjskih duri izginil ključ. Dne 26. septembra bila je Bošnikova mati na polju. Pomočnik J. Kraut je prišel med tem h krojaču Val. Černutu vprašati po neki obleki. Od krojačevega stanovanja se pa dobro vidi na Boš-nikove kuhinjske duri. Malo pozneje videl je Černut Krauta zapirati kuhinjo pri Bošniku in je, kar je videl, gospodinji naznanil, ko je prišla s polja. Gostilničar je zvečer Krauta prijel, a ta je vse tajil, po noči pa je iz Tinj izginil. Do 11. oktobra se je potem po velikovški okolici klatil okrog, dokler ga niso orožniki ujeli. Sodnija ga je zdaj obsodila na 15 mesecev. Kaj pa bo potem? Treba bi bilo na mlade ljudi poprej paziti, da se jih vzdrži v redu, da bi hodili h krščanskemu naukn mesto v socijaldemokratske shode. Treba bi bilo tudi red napraviti z mnogimi gostilnami, ki sprejemajo denar od potepuhov, če je že jasno, da so ga morali nekje ukrasti. Kaj bo zapor človeka poboljšal? Zdaj tat, bo pozneje požigalec in ljudstvo ga bo vzdrževalo v ječi!
Velikovec. (Umrl.) Dne 21. nov. umrl je 80 let stari bivši župan Janez Pinterič, predsednik nemške posojilnice, častni meščan velikov-škega mesta. Bil je delaven, pošten in veren mož, s svojo delavnostjo si je nabral lepo premoženje, rad je hodil v cerkev, vse ga je spoštovalo. Dolga leta se je uspešno bavil s plavotiskom (Blaufàrberei), zadnji čas pa z zgradbami pri Dravi. S tem možem izgubi Velikovec zopet en kos stare poštenosti.
Velikovec. (Napredek.) Naša slovenska okolica se probuja. Izobraževalna zborovanja se vrše drugo za drugim. Obilno obiskani zborovanji zadnje nedelje v Šmarjeti in pod Lisno ter navdušenje zborovalcev za versko in slovensko stvar nam je porok, da še ne bo tako hitro ali pa nikoli Drava narodna meja. Prihodnjo nedeljo zopet zboruje vovbersko društvo v Št. Štefanu in kmalu nato v Št. Primožu. V doglednem času se ustanovi še eno društvo in v teku enega leta skoro gotovo še drugo v naši okolici. Rodoljubi, vztrajajmo vsi za početem delu za izobrazbo in blagor našega ljudstva! Ne prepuščajmo ga požrešnim volkovom! Imamo še zaklad v dobrih slovenskih srcih, treba ga je le dvigniti. Pri našem vztrajnem delu vsi Bohrerji, Kapuni, Šumiji itd. ne bodo ničesar opravili.
Škocijan. (Pošto dobimo.) S 1. dec. dobimo v Škocijanu svojo pošto, ki smo jo že dolgo pogrešali. V Škocijanu je občinski urad, je župnišče, je cela vrsta dobro obljudenih vasi, a na pošto se je moralo hoditi v Sinčovas, kjer zdaj ni drugega, kot železniška postaja, ni cerkve, ni šole, ni župana, ne župnika. Pošta se bo imenovala „St. Kanzian im Jauntale", ali se bo smelo ime tudi slovenski povedati, ne vemo še, a urad pozna le nemški naslov! Poštni sel bo hodil iz Škocijana na železnico ob 9’35 in se vračal iz Rikarjevesi ob 1P40 uri. Iz sinškega poštnega kroga se izločijo vasi Gorečaves, Horce, Malaves, Peračija, Piskerče, Škocijan, Št. Lovrenc, Dol, Serče, Sreje, Klopinj, Zamožnaves in Sele. Iz dobrolskega kroga se izločijo : Grabeljaves, Zgornja Zamožnaves, Polžova in Vancovo, iz Št. Vida: Spodnje Nare.
Humče. (Nagla smrt.) Dne 7. nov. je kočar in delavec pri južni železnici Mat. Plaveč, p. d. Fačnik, napravljal drva v svojem gozdu blizu Drave pod pesečnim bregom, pri čemur se je odtrgal pesečen plaz in ga je klečečega in pripognjenega pri rezanju popolnoma zasulo, tako, da so šele drugi dan zjutraj pri iskanju po coklji, ki je ven molela, njemu prišli na sled. Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod!
Kazaze. (Boj proti alkoholu.) Tako se je glasilo poročilo „Mira“ v štev. 38. ves svet naj bi izvedel, da Kazaze nimajo gostilne ! Resnici na ljubo se pa morajo te vrstice malo popraviti. Pisatelj onega poročila bil je ali kakšen tujec, ki ne pozna tukajšnib razmer, ali bahalec, ki je prav gosto a nezasluženo pokadil do-brolskemu županu, ker vsak domačin in celo otrok ve, da nismo čisto nič prikrajšani, ako-ravno so tukaj gostilno zaprli. Dobili smo namreč po velikodušnosti onega gospoda namestek, in sicer posebej eno nemčursko gostilno pri met-lovski postaji, v kateri se tudi pridno razpečavajo velikonemške vžigalice in slaboznani ,,Štajerc “ ; in eno žganjarno (prodajalnico) tik cerkve v rokah ženske osebe, kjer se prodaja žganje v zaprtih posodah, kar zelo nese. Ali se ne pravi to: Imeti srce za srečo ljudstva? Zares je velika ta zasluga, ki tako skrbi za slovensko ljudstvo in zasluži priznanja, ker zna tako imenitno hudiča s hudičem izganjati. Le tako povsod napredujmo in kmalu bo Slovenija rešena za — nemški nenasitni želodec. (Op. ured. Po drugih poročilih se je reklo, da občina ni dovolila gostilne in to bi bilo prav ! A občina ne more, če dovoli okrajno glavarstvo, in ravno tako ne more nič proti otvoritvi „trgovine z mešanim blagom11, kjer se prodaja žganje v zapečatenih stekleničicah.
Ruda. (Ustanovni občni zbor.) Zadnjo nedeljo, dne 24. nov., se je vršil ob zelo obilni udeležbi pri Zletku pod Lisno ustanovni občni zbor ^Izobraževalnega kmetskega društva za Rudo, Št. Peter in okolico11. Ruški in šentpeterski rodoljubi so si že davno želeli enakega društva, in omenjenega dne se jim je izpolnila njihova vroča želja. Navdušenje na zborovanju je kazalo, da bo novo društvo dobro uspevalo in doseglo svoj zaželjeni namen, namreč izobrazbo slovenskega kmetskega stanu, ki je v šoli še vedno zanemarjen. Pač žalostno, da si mora ljudstvo samo pomagati, ker vendar plačuje deželi tako visoke davke ravno v poučne namene. Prostori v omenjeni gostilni so bili natlačeno polni, in ljudje so morali še v veži stati. Zborovanje je otvoril sklicatelj č. g. župnik in konzistorij alni svetnik, J. Volavčnik, poudarjajoč namen ustanovitve novega društva je razložil važnejše točke društvenih pravil. Ko so pristopili k že vpisanim udom še mnogo drugi (skupaj 63), in ko se je izvolil odbor, ki obstoji iz samih vrlih in navdušenih slovenskih korenin, je nastopil govornik iz Velikovca, ter pozdravil v imenu velikovšega društva „Lipe“ novo bratsko društvo želeč mu veliko uspeha v verskem in narodno gospodarskem oziru. V svojem govoru poudarja, kako se po eni strani skrbi za blagor ljudstva, po drugi pa sovražniki vsega dobrega podirajo in pobijajo vse, kar more prinesti ljudstvu prave sreče. Če se hočemo ubraniti teh nevarnih sovražnikov, je treba, da jih poznamo in da smo v tem boju dobro izurjeni, da ne podležemo. Le z združevanjem se bomo rešili. Mi hočemo imeti izobraženo ljudstvo, ker le tako bo znalo vladati samo sebe. Kaj potrebujemo tujcev za vladanje? Slovenci smo sami dovolj pametni! G. A. Gril je pozdravil društvo v imenu vovberskega društva. Po zborovanju so nas še pevci iz Velikovca razveseljevali, in v nadi, da bo novo izobraževalno drevo, vsajeno s tako velikim navdušenjem, obrodilo mnogo dobrega sadu, smo se razšli.
Tolsti Vrh. (Tepež. — Tatvina.) Pre-žalostno znamenje našega časa so tepeži po go-stilnih ob nedeljah in praznikih. Vzrok malone povsod: Pijača, nesrečno žganje! V nedeljo dne 17. nov. so se pri pijači v Valentijevi gostilni, fara Št. Janž, stepli tamošnji posestniki, sosedje. Skoro do smrti so ranili posestnika p. d. Mešnika in Močnika. V tepež je bila zapletena baje tudi »občinska glava11. Pač žalostno ! Ali je to posvečevanje nedelj? — Po noči od sobote na nedeljo so neznani uzmoviči ukradli posestniku p. d. Ko-kojčniku pri Št. Janu pitano svinjo, vredno 140 K, isto noč so kmetu Enciju na Dobravi pod sv. Križem odpeljali lepo telico. Gotovo so na enem in istem kraju »delali11 eno in isti lopovi. Da bi jih dobili orožniki !
Podljubelj. (Poroka.) Poročil se je gosp. dr. Anton Tangi z gospodično Marijo Šarnagl, roj. Pleško. To bi bil torej že tretji doktor, ki se je v kratkem času poročil v naši cerkvici.
Kapla v Rožu. (O »popravku11.) Kaj ne, g. Krasnik, vi ste poslali »Miru11 popravek, to veste, a gotovo pa ne veste, kako klavrn je ta »popravek11, naj vam torej tukaj malo razložim. Vi bi se radi oprali zaradi naših šolskih doklad, pozabili ste pa, da je zamorca na belo oprati brezuspešno. Radi vam verjamemo, da zdaj niste več zastopnik svetinjske občine v šolskem svetu, in tudi občna želja je, da bi nikdar več ne bili, toda bili ste, in še celo »Obman11 ob času, ko se je šola razširila. Zvišanja doklad je pa menda vendar le tisti kriv, ki je povzročil razširjenje
šole, ne pa tisti, ki je slučajno zastopnik sve-tinske občine ob času, ko se šola že zida. Če je bilo pa pri razširjanju šole merodajno edino le število otrok, zakaj ni prišlo višjim oblastim kaj takega že prej na um, ko je bilo število otrok skoro vsako leto enako; znatno povzdignilo se je šele po otvoritvi železnice. Zakaj pa ste potem pred šestimi leti pri občinskih volitvah v enomer poudarjali : »Pri šoli hočem biti11, če niste imeli nobenega namena? Nadalje trdite, da ste nasprotovali zidanju tako drage šole. Ko bi bilo to res, bi gotovo zakomandirali svojim tovarišem v šolskem svetu, in morali bi vas ubogati, saj vam morajo biti poslušni v vseh rečeh. Tako je torej. S samim tajenjem ni nič, pošljite nam dokazov, da ste nedolžni, in prav radi vam popravimo vsako krivico, ki smo vam jo storili.
Kapla v Rožu. (Zopet dobrote.) Zadnji »Štajerc11 je prinesel dopis, v katerem g. Krasnik samega sebe neznansko hvali in povzdiguje. Med drugim pravi, da je hotel pri krajnem šolskem svetu vse pisanje zastonj opraviti, toda dobro poznamo ta Krasnikov »zastonj11, saj je tudi občini Svetnavas obljubil »zastonj pisati11; ko mu ni hotela napraviti »telegram11, mu je morala pa vse plačati. Več ne bom odgovarjal, mislim, da je dovolj, če omenim, da lastna hvala smrdi.
Za „Narodno šolo“ v Št. Jakobu v Rožu so darovali: Selški Mohorjani po č. g. župniku F. Rožnik K 7'20. Mohorjani v Bilčovsu K 15-50. Fantur Urša v Dravljah K 20-—. Upravništvo »Slovenec11 v Ljubljani v »Slovencu-1 izkazane darove 27 4- 15 4- 25 = K 67-—. Mohorjani v Do-berlivasi K 6"—. Mohorjani v Kotmarivasi K 14-—. Mohorjani v Bohinjski Beli K 20-—. Upravništvo »Slovenec11 K 30 4- 5-90 = K 35-90. Gosp. Kastelic K 20"—. J. Urank, p. d. Kavh pri Galiciji K 5- —. V. Čeh, župnik v Galiciji K 2-—. Mohorjani v Št. Vidu Podjunskem za leto 1906 in 1907 po K 6-— = K 12-— (dar za leto 1906 po pomoti ni bil izkazan). Sakelšek Štefan, župnik na Visoki Bistrici K 10'—. Perč Matija, župnik na Dholici K 10-—. Upravništvo »Slovenec11 K 13 4- 47 = K 60"—■. Mohorjani v Celovcu K 1370. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuje Matej Raž un, župnik.
Št. Jakob vRožu. Naša »Narodna šola11 je že pod streho! V soboto, dne 16. nov., ob 1. uri popoldne sta se vrh stavbe zasvetili dve trobojnici v znamenje, da je strop dodelan. Deževna jesen je zidarskemu stavbeniku gosp. F. Marinčiču, iz Šiške pri Ljubljani, jako nagajala, tako da smo se že resno bali, da stavba letos ne pride pod streho. Pa vendar je šlo, ne samo zidovje je izvršeno, tudi strop je dodelan in že tudi krijejo streho. Tesarsko delo je celo povoljno izvršil domačin J.Sitar, to je isti vrli narodnjak, ki je dne 30. oktobra 1904 za »Narodno šolo11 daroval prvi dar. Hvala Bogu, stavba stoji! Ni še za-vsem dodelana, pa da le stoji. Še preden mine leto, bode zavsem zgotovljena in tudi že otvor-jena, če nas blagi dobrotniki še zanaprej tako podpirajo, kakor so nas podpirali do sedaj.
Matej Rašuii.
Št. Jakob v Rožu. (Protest.) Mi nem-čurji, nemškutarji in Štajercijanci, kar nas je pod šentjakobskim zvonom, odločno protestiramo proti temu, da nas že Nemci tako prezirajo. V nedeljo, dne 17. nov., bi imelivpriti k nam beljaški »turnarji11, da bi upili po Št. Jakobu „heil“ in nam dali novega poguma v našem boju zoper slovensko stvar. Nova »Narodna šola11 je že pod streho, umevno torej, da nam je srce že začelo uhajati v hlače. Zato smo se že veselili prihoda beljaških bismarkovcev in jih težko pričakovali; toda čujte in strmite: Pokazali so nam fige; niso prišli! Taka je toraj toliko hvaljena »Deutsche Treue11! Vse je že bilo pripravljeno. Kakor nevesta željno pričakuje ženina, je hrepenela naša »milostljiva11 po nemških turnarjih, natakarica na pošti je bila izredno prav po mestno oblečena, mize smo že znosili iz salona v pivno sobo, poiskali smo si že par tujih natakaric, in še marsikaj drugega smo že imeli pripravljeno — vse zastonj. In pošteni Slovenci se nam nemčurjem zato še posmehujejo! To je hudo. Mi za Nemce delamo, mi smo njim na ljubo izdali svoj materni jezik in nemškutarimo, kar le moremo, mi jim pomagamo zatirati slovenščino, pobijamo po noči slovenske kažipote, in ti Nemci, katerim tako služimo, so pozabili na nas ! Vse kar v Št. Jakobu po nemčursko »leze in gre11, mora proti temu, da nas naši zunanji zavezniki tako zanemarjajo, prav odločno protestirati. Ljubi „Mir“! Natisni ti ta naš protest. Mivse čutimo preveč užaljene. »Fit got.11	Št. Jakobska nemskutarija.
V Račah. (Vprašanje.) Kdaj smejo davkoplačevalci šolo zase zidati?
Odlok deželne vlade od 4. maja 1889 pravi:
§ 1. Javna šola se mora povsod tam zidati, kjer prebiva v eni vasi ali v več v okolici ene ure ležečih vaseh, seliščih ali na samem stoječih
hišah skupaj skoz pet let poprečno 40 otrok, ki morajo v več nego 4 kilometrov oddaljeno šolo hoditi. (§ 59 drž. zak. 14. maja 1869.)
§ 2. Kjer v tej oddaljenosti krajevne razmere perijodično ali trajno dohod k šoli otežujejo, se mora podučitelj take šole na pripravno postajo vsaj neugodne letne čase izpostaviti ali v najhujšem slučaju najmanj trikrat v tednu k ekskurendo-pouku na tako postajo odpošiljati.
Ekspozitura (podružnica) ali ekskurendo-po-staja sta del šole, na kateri je nastavljen do-tični učitelj.
§ 3. Kakor hitro dovolijo sredstva onega, ki ima tako šolo postaviti in vzdrževati, se mora ekspozitura ali ekskurendo-postaja s samostalno šolo nadomestiti.
Blatograd. (Požar.) Iv. Lindnerju v Bla-togradu je zjutraj dne 20. t. m. pogorela šupa za seno. Poslopje in 160 metercentov sena je popolnoma zgorelo. Posestnik je bil za vse primerno zavarovan in ne trpi posebne škode. Ogenj je bil bržkone po hudobiji poddejan. Treba bi pač bilo, da bi se razni potepači spravili strani, sicer kmalu noben posestnik ne bo več varen ognja.
Iz Ukov. Več občinskih odbornikov govori, da, ako bi se pripoznalo vzdrževanje soseskinih potov soseski in soseskinem odboru, bi bili Ukljani oškodovani, kajti Ziljani in c. kr. oskrbništvo državnih gozdov v Trbižu bi zabranili plačevanje doklad za vzdrževanje teh potov in Ukljani bi morali večje doklade plačevati. Ti možje tudi trdijo, da jim je to nezmisel župan povedal, in da je ta samo zavoljo tega vzroka proti prepustitvi potov soseskinemu odboru. Če je župan res to govoril in s tem med občinskimi odborniki proti soseskinemu odboru propagando delal, smo pač primorami našim kmetom oziroma vsem gospodarjem v Ukvah stvar pojasniti. Leta 1899 se je c. kr. oskrbništvo v Trbižu pritožilo na deželni odbor proti proračunu ukovske soseske za leto 1899 v zadevi vzdrževanja soseskinih potov. Z odlokom od 14. decembra 1900, št. 17.823, je deželni odbor odločil, da imajo za vzdrževanje javnih soseskinih potov v katastralini občini Ukve vsi davkoplačevalci katastralne občine Ukve direktnega davka doklado plačevati. Za ukovsko planino so pa dolžni samo tisti posestniki skrbeti, kateri imajo do planine pravico, to je 115 gospodarjev. Po tem je razvidno, da je govor nekih možakarjev samo farbanje. Ali nekaj se nam pa vendar čudno zdi, in namreč to, da naši odborniki od ene do druge občinske seje pozabijo, kaj so v odboru sklepali — in da odloka od deželnega odbora od 14. dec. 1900 ne poznajo. — Go-podje, malo manj verjeti, in ako razumete, malo več se za svoje dolžnosti, ki ste jih od Ovčanor pri volitvi nase vzeli, brigati, bi vam bolje stalo, kakor pa, da može farbate, ki so modrejši od vas. To vam pove Urhču Joz, ki je menda županu za križec pripomagal.
Društveno gibanje.
Velikovec. Društvo »Lipa11 priredi dne 8. decembra v »Narodnem domu11 v Velikovcu ob pol štirih popoldne svoje mesečno zborovanje. Govor bo o feldmaršalu Radeckyju. Z zborovanjem v zvezi bo tudi »Miklavžev večer11, ki bo zborovalcem v zabavo. Prišel bo »Miklavž11 in morebiti še tudi kdo drugi. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Doberlavas. Izobraževalno društvo priredi na praznik brezmadežnega spočetja device Marije, dne 8. dec., popoldne po blagoslovu svoj mesečni shod z govori, petjem	in	tamburanjem.	K obilni
udeležbi vabi	odbor.
Št. Štefan. Krščansko soc. ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico priredi v nedeljo, dne 1. decembra 1907, v Št. Štefanu svoje mesečno zborovanje. Predavalo se bode : 1. Avstro-ogrska nagodba (č. g. Bauman). 2. Boj proti alkoholu (č. g. R. Rotter). 3. Šaljiv govor in skioptične predstave. 4. Slučajnosti. Dolžnost vsakega uda je, se	zborovanja	udeležiti.	Odbor.
Državni zbor.
Za kmetsko gospodarstvo.
V državnem zboru se je za kmetsko gospodarstvo z veliko odločnostjo postavil zoper soci-jalne demokrate novi poljedelski minister Ebenhoch.
Uvažanje mesa iz tujine.
Socijalni demokrati terjajo, da se dovoli uvažati meso iz Amerike. Minister pa je opominjal na zdravstvene pomisleke bodisi za človeško zdravje, bodisi za živino, ker se po mesu lahko pripravi v državo kaka živalska bolezen. Ameriško meso bi v Avstriji stalo 176 do 172 vin. za kilogram zadnjega, 123 do 124 vin. prednjega
mesa; v veliki prodajalni (Grossmarkthalle) pa je bila cena za boljše meso 184 do 188 vin., za prednje 160 do 164 vin. Res je meso drago, temu pa niso posestniki krivi, marveč razmere na trgu.
Colnino hočejo znižati.
Socijalni demokrati hočejo odpraviti ali vsaj znižati colnino, ki se mora zdaj plačevati, če kdo hoče uvažati žito v našo državo, če bi to ne bilo mogoče, terjali so, naj se prepove izvažati krmo. Minister je odgovoril, da je po čl. 8 col-tarifa taka prepoved le tedaj mogoča, ako je letina v vsi državi izredno slaba, to pa letos ni. Le na Tirolskem, Primorskem in v Bukovini ter deloma tudi na Moravskem primanjkuje krme. Za te kraje je vlada dovolila podpor in znižanih voznih cen. Žitne cene so pa tudi drugod take, da nam ne bi pomagalo nič, če bi tudi colnino odpravili. Vlada se pa peča z vprašanjem, ali bi ne bilo mogoče določiti tarife za najpotrebnejša živila.
Kolektivizem.
Socijalni demokrati stavili so tudi celo vrsto predlogov, ki nameravajo očividno kolektivno gospodarstvo, to je, vzeti posameznikom last zemlje in posestva izročiti skupnosti, da bi bila last vseh. Minister je odgovoril, da je tako skupno gospodarstvo le sanjarjenje. Kdo pa bi potem delal, kdo štedil in zbiral, lenuhi bi uživali, kar so pridni pridelali. Kmetom se mora pustiti privatna last zemljišč, sicer se pokončata država in družba sploh.
Uvažanje živine iz Ruske in Rumunije.
Prepovedi, ki brani uvaževanje živine iz Ruske in Rumunije, se veliko nasprotuje od delavcev. Minister je odločno izrazil, da on nikdar ne bo dovolil, da se ta prepoved odpravi.
Kmetijstvo in tovarne.
Kmetijstvo, dejal je minister, ima dvojen namen: Ono mora dajati ljudem živila in tovarnam materijal za delo, zato je treba v državi obeh, treba je kmetov, treba industrije, oboje spada vkup in si ne sme nasprotovati. Velika nesreča bi bila za Avstrijo, če bi se skrbelo le za eno izmed obeh. Tem večja pa ko je industrija, tem bolj potrebujemo cvetočega poljedelstva, ki zamore ob časih kriz vzdržati tovarne. Zdrava industrija se mora naslanjati na kmetijstvo, in industrija brez kmetijstva ni trajno sploh mogoča. Zato je treba z vso močjo skrbeti za kmetsko gospodarstvo. Treba je zboljšavati zemljiča, treba posušiti blata, navajati na suha polja vodo, treba povzdigniti živinorejo, treba ustanavljati živinorejska društva, treba skrbeti za planinske pašnike. Treba razvijati zavarovanje kmetske lasti: živine, poljskih pridelkov, posebno zavarovanje zoper točo, in umestno bi bilo, da vse zavarovanje prevzame država. Treba kmetski mladini gospodarskega pouka v šoli; v vsem tem smo zaostali. Ni mogoče, vsega dovoliti, kar se želi ali prosi, a uradništvo se mora zavedati, da je dolžnost uradnikov, ljudstvu služiti, in skrbeti se mora, da bodo razmere med kmeti in uradniki postale bolj prijazne. Ljudstvo ni za uradnike na svetu, pač pa so uradniki za ljudstvo v službi!
Narodne stvari.
Sloga jači. Na Jesenicah so se zdaj nasproti Nemcem po dolgem boju združile slovenski stranki, krščanko-socijalna in narodno-napredna. Nemci so si zasnovali za občino svojo gospodarsko stranko, s katero so se bili zvezali slovenski krščansko-socijalci o priložnosti občinskih volitev, pozneje pa so se z Nemci zvezali slovenski liberalci. Ker so pa sedaj Nemci terjali zase župana in tajnika, združili ste se Slovenki stranki in bržkone pride raditega do novih občinskih volitev.
Političen pregled.
Državni zbor. Državni zbor se resno bori z vzroki sedanje draginje; poroča se celo, da nameravajo napraviti žitno banko. Mislijo, da bi taka banka mogla stopiti v dotiko z zadrugami in z večjimi producenti, da bi mogla s primerno ceno žito nakupiti, oziroma dati na žito posojil in da bi tako vplivala na redne cene. Na ta način bi se odstranila trgovina in bi se omejilo žitno oderuštvo. V zvezi s tem načrtom je nameravana osrednja zadružna blagajna (Zentral-genossenschaftskassa), ki bi izdajala tudi svoje vrednostne papirje.
Nemci pozdravljajo ta projekt tudi zaradi-tega, ker upajo, da bi se v takem skupnem delovanju zopet združile in razumele vse narodnosti.
Nam, kipoznamodelovanje zadrug
v žitnem prometu, se ta načrt zdi neizved-
ljiv. O draginji toži ljudstvo v mestu; če se hoče s tako organizacijo cena znižati, bodejo kmetje ugovarjali zelo odločno. Žitni trgovec ni vzrok dragih cen, o žitnem oderuštvu je težko govoriti, trgovec zasluži pri vagonu včasih le 10 K, le v slučaju, če ima srečen sklep, zasluži tudi več, a včasih tudi kaj izgubi. In cene vendar Avstrija sama ne more določevati, določuje jih svetovni trg. Vsekako bomo misel pazljivo zasledovali. Edino sredstvo proti draginji je: Pomagajte kmetom, da se jim gospodarstvo primerno razvije, skrbite, da jim ostanejo posli in ne bo manjkalo cenili živil.
Gospodarske stvari.
Socijalni demokrati napadajo kmetski stan.
V državnem zboru napadli so socijalni demokrati kmete, češ, da so le ti krivi sedanje draginje. Na ta napad se jim je odgovorilo od krščanskih poslancev:
1.	Iz tržnih cen se razvidi, da kup živine pada, znano je pa, da meso v mestih ni postalo cenejše. Kdo je potem kriv draginje?
2.	Delavci tožijo, da se je tudi mleko podražilo; ali kmet v domačih mlekarnah dobi za mleko le 14 vinarjev, v mestu pa stane mleko 26 vinarjev.
3.	Ko se je v nižjeavstrijskem deželnem zboru posvetovalo o pametni lovski postavi, rekli so socijalni demokrati, da so taki predlogi le de-magogični, da se po njih le zapeljuje ljudstvo.
4.	Socijalni demokratje so v nižjeavstrijskem deželnem zboru glasovali zoper vsaki predlog, ki je imel namen, podpirati kmetsko gospodarstvo.
5.	Socijaldemokratski časnik „Arbeiter-Ztg.“ napada krščansko-socijalno stranko, češ, da preveč podpor dovoljuje kmetskemu gospodarstvu. Pisal je list: ,,Kako dolgo pa si bodo dali Dunajčani dopasti, da se z njihovim denarjem futrajo kmetje?"
6.	V Ebreichsdorfu vzdrževala je do zdaj občina svoje občinske junce, kar je bilo gotovo v prid vsakemu, tudi najmanjšemu lastniku goveje živine. Pri občinskih volitvah so dobili soc. demokratje večino, in zdaj so predlagali, da občina naj juncev ne vzdržuje več.
7.	V raznih občinah, kjer so prišli soc. demokratje v občinsko zastopstvo, so predlagali, da se pašniki, kjer so lahko pasli tudi ubožni svojo kravo ali kozo, prodajo ali dajo v najem.
8.	Ljudem se jemlje ljubezen do domače zemlje. Če gredo vsi v mesto —- potem ne more priti v mesta dosti kruha — ker na deželi ni več dosti ljudi, ki bi ga pridelavali. Socijalni demokrati Pernersdorfer in Ellenbogen in Zajc ne bodo hodili v planine služit.
9.	Socijaldemokratski spisi se delijo kupoma kmetskim poslom, ki posle hujskajo zoper posestnika ! V Gradcu se tiska veliko takih brošur.
Zato je pa treba, da tudi posestniki ne gledajo mirno na to gibanje, treba se je združiti v krščanskih društvih, treba se braniti soc. demokracije in tiste gospode, ki pri nas rdečkarijo seje.
Prof.Pawlow
pripozna
na podlagi najnatančnejše poizvedbe, da je zdravi tek najboljši oživljavec izločevalnih želodčnih živcev. Za pospeševanje teka, okrepitev želodca in za olajšanje želodčnih bolečin se odlikujejo najbolj prave JSradyjeve želodčne kapljice. One pospešujejo prebavljanje in jedičnost, odstranijo truplu škodljivo napenjanje, preobilno napravo kisline, zaprtje, želodčne bolečine in druga oviranja prebavljanja.
Kapljice se dobivajo v lekarnah. C. Brady, lekarnar, Dunaj, I., Fleischmarkt l/38o, razpošilja 6 steklenic po K 5'—, 3 dvojnate steklenice pa po K 4'80 poštnine prosto.
Na prodaj je malo posestvo,
ki meri 25 oralov (johov). Črnega lesa je 8 oralov, trdega 7, travnikov 1V2 orala, pohištvo v dobrem stanu, voda pri hiši. čena je 6400 kron. Naslov: Terinc, v Malih Djekšah, pošta Ruda pri Velikovcu.
Služba organista in cerkovnika
v Št. Lenartu pri sedmih studencih se odda z novim letom 1908. Letnih dohodkov je 650 do 750 kron in prosto stanovanje. Prošnje, podprte s spričevalom nravnosti in sposobnosti od_ domačega župnijskega urada naj se pošljejo: Župnijskemu uradu v Št. Lenartu pri sedmih studencih, pošta Riegersdorf-Rekarjaves, Koroško.	Fr. Bergman, župnik.
Prva največja tvrdka te stroke
priporoča svoje modno in manufakturno blago po cenah brez konkurence na drobno in na debelo. Zaradi velike zaloge ostanejo stare cene, ako-ravno je blago veliko dražje postalo in so se po vseh krajih cene zelo podražile.
Vsi uslužbenci znajo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine.
Celovec, Novi trg, vogel Kramarjeve ulice, pri „detelji“ (Kleblattl).
Fo Najvišjem povelju Nj.
gl
c. in kr. ap. veličanstva.
XXXVIII. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.389 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 512.980 kron.
Tržne cene.
Glavni dobitek iznaša
Na Dunaju.
Pšenica.......................K	12'25
rž................................ 12-—
ječmen...................■ •	8‘30
ječmen za	pivovarne...........„	10'—
koruza........................„	7'40—-	8'25
oves.............................. 8'45
slama.........................„	2'50
seno.............................. 8'—
otava............................. 6'50—	7'—
detelja (krma).................... 8'50—	9'50
fižol.	lO'OO—ir—
deteljno	seme	„65
To so cene, kakor se na Dunaju v vagonih kupuje, ne pa cene, ki jih tam more dobiti posestnik. Naše cene so različne: druga je cena če Koroška sama žito kupuje, druga, če izvažamo
Največja modrost matere pokaže se v pravem hranjenju otrok z otročjo moko „Kufeke“, priporočeno od prvih avtoritet na znanstvenem polju. Ta moka javlja se pri hrani zdravih in posebno tudi pri na črevesju obolelih dojenčkih in starejših otrocih tako izvrstno, da jo povsodi radi odjemljejo in priporočajo. „Der Saugling", jako poučna knjiga, se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj I.
Priden učenec,
kateri se more mizarstva in tesarstva naučiti, se sprejme. — Več pove Tomaž Wurzer, tesarski mojster, Vrha ob jezeru.
200.000.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 19. decembra 1907.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov.
Oddelek za državno loterijo.
Matija Russling
Šent-Vid ob Glini, Koroško
dobavlja
vse glasbene instrumente
najsolidnejše izdelane, ob polnem poroštvu za naj čistejše uglašenje, po najnižjih cenah:
Gosli, kitare, mandoline citre itd. Strune le najboljše vrste. Akordne harmonike na meh. Velika zaloga glasbil za harmonike za svojeročno vstavo. Cenik na zahtevo brezplačno.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v Velikovcu je vpeljala amortizacijo posojil. Z obrestmi vred plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 V2 % izposojenega kapitala. Na ta način se izplača ves dolg v 47 in Va leta.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Steckenpferd-Lilijsko mlečno milo
izdelek
Bergmanna in dr., Draždane in Dečin ob L.,
je in ostane, kakor kažejo vsak dan prihajajoča priznanja, najboljše učinkujoče lečilno milo za pegavost ter pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in rožičaste polti. — Dobiva se komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah.
Prva kranjska pošiljateljska trgovina
R. Miklauc, Ljubljana
priporoča
tovarniško zalogo blaga za moške in ženske obleke.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto. Tvrdka obstoji blizu 40 let.
Pošilja se zanesljivo dobro blago.
doktorja pl. Trnkóczyja, krmilno varstveno sredstvo, se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy, Ljubljana.
tfozor!
tfozor!
Podpisani priporoča doma žgane pristne pijače, kakor:
Brinjevec . ................liter po K 2-40
Slivovec, šest let star. . .	„	„	„	2-20
Tinsko žganje (Weingeleger)	„	„	„	1'60
Kislec (Sauerling), sadno žganje	„	„	,,	1'40
in pošilja do 5 kilogramov po pošti, večje partije po dogovoru. ti • j v -
£gid Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje kaznivo!
AlleinBchterBalsam
m fc> UabugtMp&tki i
A. Thitrry >■ Prendi
W trt»«W«iftrssL
Edino pristen je
Thierry-jev balsam
z zeleno znamko ,,redovnica". Gena: 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom
Thierryjevo centifolijsko mazilo
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. Gena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši.
Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A. Thierry v Pregradi
pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vsen večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Vinarska zadruga
..Kletarstvo pri Pobegih"
poleg Kopra v Istri
naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmarjem in zasebnikom, da je letos napravila 700 hektolitrov zajamčeno pristnega in izbornega vina; in sicer 500 hektolitrov črnega, oziroma rdečega namiznega in 200 hektolitrov belega. Imamo v zalogi še prilično 100 hektolitrov starega burgundca in namiznega rdečega vina. Naše vino je pripravljeno na racijonelen način ter po najnovejšem vzoru. Za pristnost istega jamči zadruga. Cenik in vzorce stavimo na razpolago.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na ^eto- ^ obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Patentovane mline za debelo moko
s ploščami za mletev;
mline za debelo moko ^T^IeliriTeiSf110 Imat0
stroje za pripravljanje krme, rezanice, rezalnice za repo, parnice za krmo, sesalke za gnojnico itd.
izdeluje in prodaja
Ph. Mayfarth & Comp.
tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
Dunaj, II., Taborstrasse 71.
Ilustrovan cenik zastonj.
Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava In eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K IO-— za komad.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevneni kurzu.
--lAmnimiifi
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.