| 406 |
| 59/2 | GEODETSKI VESTNIK  
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Y 43. GEODETSKI DAN – GEODETSKA (R)EVOLUCIJA, 
STROKOVNI POSVET
Jožica Marinko, Erna Flogie Dolinar
V organizaciji Zveze geodetov Slovenije in Primorskega geodetskega društva je 10. aprila 2015 v Kosove-
lovem domu v Sežani v okviru 43. Geodetskega dne potekal strokovni posvet z bogatim dnevnim redom. 
Tradicionalno letno strokovno srečanje geodetov je pomemben izobraževalni dogodek ter predvsem forum 
za izmenjavo izkušenj, znanja in zamisli na širšem geodetskem strokovnem področju. Letošnja tema je 
bila zelo široka, a tudi aktualna – geodetska (r)evolucija. 
Organizacijo 43. Geodetskega dne je letos prevzelo Primorsko geodetsko društvo v sodelovanju z Zvezo 
geodetov Slovenije, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani, Geodetsko upravo RS, 
Inženirsko zbornico Slovenije ter Gospodarsko-interesnim združenjem geodetskih izvajalcev in Geodet-
skim inštitutom RS. Tema tokratnega Geodetskega dneva in predvsem strokovnega posveta so bili izzivi 
in napovedane spremembe, s katerimi se srečuje in se bo srečevala geodetska stroka v bližnji prihodnosti. 
Zanimalo nas je, kako pomembna je geodetska stroka za gospodarstvo in razvoj države ter kakšne izzive 
prinašajo nove tehnologije in potrebe uporabnikov, tako s tehnološkega kot organizacijskega vidika. 
Slika 1: Udeleženci Geodetskega dne so napolnili veliko dvorano Kosovelovega doma (Foto: Marko Breščak).
| 407 |
| 59/2 |GEODETSKI VESTNIK 
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
YV dopoldanskem delu so nas najprej pozdravili državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor 
mag. Tanja Bogataj. V pozdravnem nagovoru udeležencem je poudarila, da »vse bolj množična uporaba 
podatkov javne geodetske službe prinaša tudi vse večje zahteve po kakovosti podatkov in storitev te službe. Ge-
odetska stroka in javnost se vse bolj zavedata, da je treba še marsikaj postoriti, če želimo zagotoviti kakovosten 
in celovit sistem zemljiške administracije ter vzpostaviti kakovostno javno prostorsko podatkovno infrastrukturo. 
Imamo tehnologijo, imamo znanje. Najti moramo vire in voljo,« je še dodala. 
Pozdrav udeležencem posveta je namenil tudi generalni direktor Geodetske uprave Republike 
Slovenije gospod Anton Kupic ter izpostavil dobro znanje na področju povezovanja podatkov, 
iskanja informacij z uporabo različnih informacijskih orodij in različnih prostorskih podatkov. V 
nadaljevanju je udeležence pozdravil tudi predsednik Zveze geodetov Slovenije mag. Blaž Moze-
tič, ki je poudaril pomembnost lastnega znanja in dejavnosti, da bomo lahko inovativni in bomo 
dosegali dobre rezultate. Prof. Bojan Stopar, predsednik programskega odbora 43. Geodetskega 
dne, je povedal, da ime posveta ni izbrano naključno, saj se spremembe v tem času dogajajo hitro, 
napredek poteka postopoma – evolucijsko, včasih pa je za hitrejši razvoj potrebna revolucija. Pri 
tem je izpostavil potrebo po uspešni organizaciji, tehnološkem napredku ter kreativnosti in inova-
tivnosti. Predsednik Primorskega geodetskega društva Matej Plešnar je v uvodnem nagovoru kot 
pomemben element dogodka izpostavil pomen ohranjanja in nadgrajevanja strokovnega znanja s 
področja geodetske stroke.
V pester program strokovnih predavanj so bili vključeni cenjeni gostje iz Švice, Italije, Norveške, 
Nemčije in Hrvaške ter domači predavatelji. V dopoldanskem delu so gosti iz tujine predstavili pomen 
geodetske stroke, javne geodetske službe, uradne prostorske podatkovne infrastrukture in kakovostne 
zemljiške administracije za gospodarski razvoj države ter prepoznavnost geodetske stroke v nacionalnih 
gospodarstvih. Razpravljali so o izkušnjah in trendih geodetske dejavnosti v tujini ter novostih in izzivih 
za geodetsko stroko.
Strokovni posvet je začel ugleden in mednarodno priznan predavatelj iz Švice Daniel Steudler, ki je 
predstavil sodobne sisteme zemljiške administracije v Švici. Izpostavil je, da je zemljiška administracija 
pomembna pri upravljanju zemljišč in prispeva k trajnostnemu razvoju, s tem pa tudi h krepitvi gospo-
darske rasti. Opozoril je na nujnost uporabe inovativnih, naprednih tehnologij tudi v zemljiškem katastru. 
Predavatelji iz Italije (Massimiliano Basso, Alberto Beinat, Fabio Crosilla, Sergio Lunazzi in Roberto 
Piuzzo) so opozorili, da morajo sodobni katastrski načrti ustrezati zahtevani točnosti in natančnosti, 
vsi podatki sistema zemljiške administracije pa morajo biti na voljo v digitalni obliki, če želimo slediti 
zahtevam transparentnih in učinkovitih postopkov v zemljiški administraciji. 
Vlogo državne geodetske uprave na Norveškem je opisal Olaf Magnus Østensen, ki je predstavil projekt 
norveške vlade za vzpostavitev nacionalne prostorske podatkovne infrastrukture. Program je ključnega 
pomena, saj na nacionalni ravni podpira sodelovanje med javnimi institucijami z namenom vzpostavi-
tve, vzdrževanja in posredovanja digitalnih prostorskih podatkov. Kakovostni podatki bodo dostopni 
vsem uporabnikom v okviru javnega sektorja, pri čemer vsaka institucija prispeva delež za financiranje 
infrastrukture, ki jo vzdržuje državna geodetska uprava. V programu sodelujejo številne norveške javne 
institucije, na lokalni in regionalni ravni pa večina občin in druge javne ustanove. 
| 408 |
| 59/2 | GEODETSKI VESTNIK  
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Y Iz delovne skupine združenja deželnih geodetskih uprav Zvezne republike Nemčije prihaja Markus 
Seifert, ki je predstavil nov standard in izvedbeno shemo za uradne podatke javne geodetske uprave – ti 
vključujejo podatke referenčnega geodetskega sistema, katastrske in topografske podatke. Uradni pro-
storski podatki geodetske uprave so referenca za preostale uradne prostorske podatkovne nize v Nemčiji. 
V nadaljevanju je Miodrag Roić z zagrebške Fakultete za geodezijo predaval o stanju in izzivih geodezije 
na Hrvaškem, pri čemer se je dotaknil predvsem področja zemljiškega katastra in njegove položajne 
natančnosti. Izpostavil je aktualne izzive za geodete na Hrvaškem, to so vzpostavitev zveznih podatkov 
in storitev, ki bodo dostopni za vso državo, izboljšanje in homogenizacijo položajne natančnosti kata-
strskih načrtov, evidentiranje podatkov o gospodarski javni infrastrukturi ter vrednotenje nepremičnin 
in komasacije.
Slika 2: Organizatorji z gosti iz tujine (Foto: Marko Breščak).
Sledila so predavanja predavateljev iz Slovenije. Predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Uni-
verze v Ljubljani, Geodetske uprave RS, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, 
Geodetskega inštituta RS, Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 
Gospodarskega interesnega združenja geodetskih izvajalcev in Inženirske zbornice Slovenije so se do-
taknili tem, kot so izzivi na področju zagotavljanja kakovostne prostorske podatkovne infrastrukture, 
množičnega zajemanja prostorskih podatkov iz zraka, učinkovitih sistemov zemljiške administracije, 
strateških usmeritev geodetske službe in splošno geodetske stroke. Podjetja Geavis, d. o. o, Modri planet, 
d. o. o., in C-Astral, d. o. o., so na praktičnih primerih prikazala izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije 
za geodetsko stroko.
| 409 |
| 59/2 |GEODETSKI VESTNIK 
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Y
Slika 3: Utrinek z lepo obiskanega razstavnega prostora (Foto: ZGS).
Posvet smo sklenili v poznih popoldanskih urah, odprti za izzive, v sproščenem pogovoru, usmerjeni v 
tok (r)evolucije. 
Ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik 43. Geodetskega dneva, v katerem so zbrani članki domačih in 
tujih predavateljev. Elektronska različica je dostopna na naslovu: http://issuu.com/mfoski/docs/geodet-
ski_dan_2015.
Jožica Marinko
za Zvezo geodetov Slovenije
e-naslov: jozica.marinko@gov.si