Kje je načelna jasnost in kje zmedenost? (Na članek tov Šmaidka v 11 Želeli smo si. da se oKlasiio nasprotniki deklaraciip s svojirni protiarsrumenti v našem stanovskem irlasilu. ker smo si obetali od debate razčišlčcnia situacije. zbližaire mneni in likvidaciio našega snora. i:a nrihaiaio sedai advokatr « svoiim v .nanrei določenim stališčem in nanicnom. da za vsako ceno dokaže.io. da ie vsa deklaraciia od konca do kraja zirrešena in nesnreiemiitva. Metode boia. Po tei advokatski metodi ne bi bilo težtto dokazati karkoli hočcte. tud to, da so vši nasnrotniki deklaraciie »antinadionalisti« in »nrotidržavni« ekinenti. Tudi naiiasneiša stvar sc da zaviti, kakor se da naitočneiši naras/raf kriviti. toda ako se liočemo nafti. ie treba Dredvsem dobre voiifi in iskrenosti. treba ic nriznati druei stranki vsai to. da dela v dobri veri. Marsikatera dobra niisel sc ip tckom debate že zanisala. » naši antideklaraši eredo mimo nie. kakor da sc j'li ne tičc. Ali nai vselei od kra^a začneino 7 dokazovanii? Ali ie tudi v tem metoda. da nas liočcte utruditi ? Ves načln dokazovania ie prikrojen zn nesainosto.ini del čianstva Ni moafoče na vse drzne trditve oderovarjati—51ovcku se tudi v resnici unira — a sdavnc mofain osvetliti in slcer kakor zaslužijo brez tistih ozfirov. ki smo iih dosedai na razne strani imeli. Izzfvati se ne daino! Oospod Oermek dob' odeovor od druffc strani. Osebni nostaiate. podtikate onlm. ki so deklaracijo »zakrivil:«' oscbne interesc! To ie zadrne orožie. Kam stc za.šli! Kdo ie proti 8 2. pravil U.IU? Po znanem znledu onesra. ki kriči: »Prirnite j?a!« ugotavlja tov. Štnaidek, da ie dekiaraciia v orotvsloviu s čl. 2. Ijravil našega Udruženja. Smelejšo trditev ie ttžko zaoisati. Mi torej, kl. Iiočeino nopolnoma v ¦smislu tei/a člcna za reševan'e stanovskeca oroerama zdmžiti \sc nč teiistvo v držav? v eno enotn« fronto in ne izkliučuiemo načelno nobeneea stanovsko-zavedneea člana našeea stanu mi sitio kalnada v nrotisloviu s nravili. vi na. ki nočote no starem DoJittčnem receotn izvršeno stanovsko ločitev duhov za vsako ceno ir nolitičnih razlocov ohraniti in zanašate našp teSitP domačp vdJk^ v celotno oriranizaciio: v' ki 7 iieverietno smelostin zanikate obstoi gotoVh skuPnih duhovn;ih interesov ra vse učitelistvn bre^ ozira na mišlien"e. vi dclate sevcda i>oi)olnoma v duliu oravil iti ustanoviteliev UJU. Mi ki smatranm kot zlo. da stoii veKk del hrvatskeea in del slovenskeea uc teljstva izven Udruženia in ima svoio lastno stanovsko orcanizaciio. mi ki žeHmn odstraniti vse načeln«* ovlre za niih vstco in torei deluiemo docela v smislu čl. 2. za okreoitev duliovneira ediiistva vseb delov državne naclie: mi seve uravil ne razunicmo in iHi ne snoštuiemo nač na vi. k| za vas hrvatski oroblem soloh ne obstoia ki stc zadovolinf s scdaiiiim staniem orsranizaciie (11 smatratc vsak noizkus združiti razdvoiene brate kot nenotreben. Zatekate sc k nravilom. ki iih smiselnn niste nikoli izvaiali. ker bi drueače dane« deklaraci?e ne biio. Mailini ste! Moško bi bilo reči: Pravila nisn vse. Nad nravili sto.t suverena volia članstva. ki nravila lahko premeni Ako bi sc čutii; ,nj s svoiimi težniami v nrotislovin s nravili. ne bi se obotavliali to nriznati in bi se Doteeovali 7a soremembo čl. 2. Za oreanizacin nam ere. ne za besedno oreklanie; za diih. ki vlada v niei. ne /a umetno in Drisiilleno interpretiranie teffa ali oneea oaraerafa. Iz čl. 2. hočete daires' napraviti: rnalika. K niemu se zatekaio danes vsii oni. številki »Učdt. Tovariša«.) ki nimaio dovoli Doguina. da bi Jzvaiali zadiiie konsekvencc i/ prl.znanesra vodiluesra načela Vsak člen v taki splošnosti in vsebinski obsežnosti sc da samovoljno toimačf.ti Povrh 'e no nioiem imnenju lormulaciia teea čiena naravnost nerodna. Prvotna nie^ova oblika. ki so mu .io ustanovitelii dali. ie bila v nekem posdedu boi.jša. I)ekiarac'ija postavlja kot namcn organizaci.je na nrvo mesto zastouauie stanovskil- interesov. med njimi tudi duhovnih. v dru^i vrsti eovori šele u kuhurnovzROjniih -nalo^ah orKanizacije in to z neko oimejitviio. I7, te^a bi lahko kdo umetno skcnstruiral kako nasprotstvo s uravili. a iasno ie da ie treba doložiti težišče vseea oreanizačneea rlela za DroSDeh šole in narodne orosvete v delo za strokovno /zobrazbo uč telistva in v vsa orizadevania uSoosobiti ea za iavno delovanip meri narodom. Neka omeiitev stanovskega Droerama ie niuio ootrebna. sicer se zirubinio v raznih načrtili in uostanemo neka učiteliska prosvetna oreanlizaciia 7. lnesrlenim projrramom. Vse. kar se nanaša na našo izobrazbo. pa spada očitno rned duhovne iiiterese uoitclistva in ie torei žc izraženo v /ahtevi. da se ti šč'tiiio in zastnnaio. Za stanovskn ali oolit čno oreanizaaio učlteljstva? Po samovo'ljii'1 interpretaciii tovariša Šnurdka bi naše Udruženie -Dloh nehalo bitJ orava stanovska orsanzaciia. Po i;raviiil h in vcrji ifier.ili ustaiuvvitelSev nai bi- bila no nietrovem lnnenJu predvsem neka borbena orjranizaci.ia za zmatro »srotovih« i-dei. hkrati na bi io desrradiral v navadno posredovalnico za učiteliske službe. ker smatra kot skraino DOKrešeno. da bi Sf orsanizad ia v smisln dcklaraci.ic odrekla direktncinu sodclovaiiin pri nameščeniih Ker nriznava deklaraciia kot programatične samo ide.ie. ki so lahko vsemu uStel.jstvu skupne. ali z dfueiini besedami- ker iizkliučuv iz nTosrrama vse sporne ideje, kar ie r>oseb!' uinevno. ako hcče združiti vse učiteljstvo, se baje odreka vt>dilni ideii ustanoviteljev Udruženia. Vem. ka.j Iiočete povedati iti dokazati, ko sovoTit-e o »dobojevanju načelne siiK-rt« U.IU, o zmaei »srotoviih« idei. o izncverjenju »tisti« idcji'. ki ie blla vodUna ustanoviteliem oreanteaciie. a spodobilo bi se vendarle. da ste nekoliko i.asneiši knn'kretnc;ši. zlasti. ker W radi druginr ^dokkizalj brezna-čelnost. Karera 'n vaša načela!? Radi h" naoravli \j našeea Udruženia nacionalno-Doiitično oreanizac''©. k! bi sp naslcniia na Ideino snrodno fi strank« \n Jo ob ugodni koniunkturi te zvezc tudi direktno izrabila Dredvsem v orid svojih članov. Toda po volii oeromne vcčino članstva ostane UJU stanovska oreatiizaclia In niena vodlilna ideia ostane ideia stanovskeea edinstva temel'e^a v zavestj skuonih FntereSov. naloif in dolžnosti. ki iih imamo kot narcdovi vzeoVtelii. Kakor vsaka 'ideia ohrani tudi ta svoio združujočo silo le. akn -io priznavamo brez zadržka in omeiitve. Jnače siuži samo kot olašč ra druee namene. Misliiin. da se razumemo! Organizacija z izrazito ¦kulturno P°" litičniinli cilii more .obstoiati le na teineliu mišljenske sorodnosti vseh članov. Taka mišlienska enosmernost cele*?a stanu Da ie nemoeoča. nemoiroča še zlasti tedai. ako se io hoče ustvariti na osnovi. kf predstavlia neko ideološko zmes nacionallistično-svobodoiniselnes:a značaJa. Edino merilo: tn klenkalci tam liberalci. 1 ov. Šinaidek se zelo vara. ako misli. da edino v Sloveniii ni rnožiio spraviti vseea učitelistva v en ideini okvir, še boli ie v zmoti ako v svoii pollitični naivnosti misli. da iP satno dvoint, duhovni interes. k*; nas loči. Ha se ve-* svet suče okoli oreoira do našem domačem receptu: hic liberalec — hc klerikalec in naravnost eorostasna ie misel zanesti ta Dlitev nač!n loctve duhov v naše Udruženje. Le tipični predstavitcl.ii starc kraniske politlke morcio biti takn absolutno sleni ?.a drusre naše življenske problcnie. za velikc naloge narodove bodočnosti, ki bodo poDolnoma vreobrazile naše duliovno živlienie in nometle s starimj dolitičnitni trospodi. Ali ie treba. da učitelistvo ved-no caplia za drurfmi! Enostranski radi'kalize.m v strankarske-m ča.sonisiu služi danes samo za to. da prikrtva ideino desorientacijo in l>reorientacijo. Zato pripisuie deklaraci.ii nrevelik ponicn. kdor trdi. da \e. zrušila enotnost »napredne« fronte med slovenskitn učitelistvom. Tudi brez deklaraciie bi prišlo. kar mora pritf Pravi ooim naprednosti. Koliko ie med nami še resnlh duhov. ki iim politični ooiein »naprednost« še kai nomeni? Po moiem inneniu služl' danes satnrv še kot »lašč 7,a slenomišcnje v načelnih vprašaniih. Ako ie kdo doskdcn demokrat. dosleden nacionalist ali sNtibodonisIec. to ini nekai nove in vem. s kom imani onraviti. besedo »napredniak« na marsikdo istoveti z besedo »re" akcionarec«. In taka zmedena načela nai bodo vodttna za stanovsko nolitiko in meTodajna za stanovsko ločitev duhov! Liubezen do stanii. liubezcn dn narodar tako lepo izražena v deklaraciii v zahtevi. rtn nam bod' narodna kor"st naivečii zakon in edino tnerilo za upravfčenost našb zahtev duhovna strnlfvost in svoboda. pravo oožrtvovalno tovarištvo — to so temelii. na katerih hočejo deklaraši. da bodi zgraiena stanovska organizaciia. Jasno ie tudi v deklaradji izražena zahteva do neodvisnnsti šolstva od dnevne nolitlike. kar i>. nrvi noffoi za liiegrov svobodni razmali. To nravitc. da ie načelna neiasnost iii niateriaHstična usmerieiiost deklarac!'.ie! Ali smo morda inani napredni. mani narodni, mani svobodoliubni v oravem nrvotnem t>oiTienu besede knt vi? Ali nam deklaracija moeoče zabraniuje to bM? A.11? imate morda vse tc lastnostl v zakuDu? Poveite vendar. katera s« *vaša načela in vodflne idefe in tie skrivaite se ts\ t'Mi uboei čl. 2. naših pravil. Nacionalno - politično delovan'e učitelistva. Naiučiiikovitejši; arjfument i>roti deklaraciii nai bi menda biila trditev. da zabraniuV svofin članoin nacionalmopolitično delovanie in napravlia iz učiteljev-idealistcv mrtve lutke Čeinu se smeš'lte s takitni frazami, ki Hh skoro ni 'vred.no zavračati. V državi limaino cclo vrsto' nacionalističnih oreanizacii. vsaki bhkb naši člani prioada.io. Imamo oriranfeaciie. kakor Ju^oslovanska Matica. Družba sv. Cirila •n Metoda. ki ii prrpada Ialrko tako Oriunaš kakor Slomškar. Ne rnorete oa zahtevati. da bi vsi člani odseeali na eno nacicmalno ideologiio. kaiti poimovante nacibnalne misli nacionalnp zavest«. nacionalnih dolžnosti. fe zelo razttčno. ie lahko plitveie. eloble tesneiše alS širokoerudneie. Naša naloea v društvih te. da to poimovanre etično poelablianio. da "?remo problemom nacionalnp vzgo'"e do dna. da se ne opaiamo samo ob frazah in natosu. anmak i/vaiamo W na»*cdne zavesti Dredvsem socialne in državlianske vrtitie in dolžnosti. V tem ozim na^ *a^sio še nove. velike naloee. Vpliv učitelistva na politične stranke. Kna nalboli potrebnliih kniie za naše antideklaraše bi bil nolitični abecedar. »Sai smo vsi 73 deix)ll!-tizaciio šolstva. ali kdo more strankam zabraniti izva.ianje njihovejfa šolskefifa prograina« — tako arsruinentirajo. Pa kdo neki.i pravi. da ic naša naloga. iim tn zabranjevati! Ali niso šolski Drosrraml'1 ¦političnih strank prav lepi in za nas. če ne v celoti. vsai v enem al': drueem (»ziirn sprejemljivi? Ali ima katera stranka v svoiem proeramu da se mora partizanstvn zanašat? v šolsko upravo. da sp mora zakon krš.t: in kriviti? Cim več naŠiii članov ie v kateri stranki. tem večii mora biti niih vpliv. In zeoli vprašanie zrelosti e. da uporabliaio ta vdiv v nrid celemu stanii m za omefitev kvarnh strankarskjh vnlivov na šolstvo. Naiveč naših oreaniziraniii članov šteje v svofih vrstah deinokratska stranka. Žalostno b? bilo. ako ti ne bi imeli toliko vDliiva v «tranki. da bi oreprečili zlorabe politične moči tia šolskem noliu Ko bi le imeli voli«! Za to sre\ Kako ste vendar nedosledrt!! Mi deklaraši se kot realni nolitiki zavedamo. da so meie političneea vnl^a stanovske oreanizaciip orecei tesne. zato ii ne nalaeam« naloe k? iih ne mofe rukdar rešiti. vi pa, ki vidlite inenda v niei čuvariico državne šole. ustave. narodnesra edlinstva -n j*atriotizma. klaverno izpoveduiete da nimatf v stranki. na katero se nai bi oreanizaciia ro vaši želti naslonila. toliko moči da bi šolstvo obvarovali pred političnimi eksperimenti hi zlorabamr! Priznaite raie. da ie strankarsko korupcito v našem šolstvn v veliki meri zakriviln učhelistvo samo. bodi v tem ali onem strankarskem taboru. ker sp ii ni nostavilp v brarj. JjitL^cieipirja tudi ni bilo dovoli trdno. "da r>ii osebne koristi podredilo šolskim in stanovs'kl.fin. VzpostavUev stanovsk^ morale Ker liočemo stanovsko moralo vzpostaviti; in to brez ¦rjreloma z dosedanio smerio nc p-re. pa nam očitate. da smo zanesli neslogro v stanovske vrste. A zrušili K.mo samo tfcsto enilo sloeo. ki ni trpela nobene kritike. ki i> raziedala naš stanovski- oreanizem. netila notranin, nezadovolinost in preprečili smo s tern cepitov jitaiiovskjh vrst. Zasluee oolitičnih strank /a nč'tel'stvo. Sklicujete se na zaslujje svoie stranke. Pa kdo hoče komu resniične zaslusre kratiti! Čimveč bo katera stranka za šolo On naš <vtan storila. temboli sme računati, da nrido^ na pristaših v naših vrstah. Da bi Da rad^ teea si tnorala stanovska oreanizaclia nustiti vezati' roke in žrtvovati svobodo kritike iti protesta na<pram katerikoli stranki — na to ne more nristatr stanovsko - zaveden učiteli To na sp ie irodilo "n pametne^e bi bilo. i>riznati kar nri bilo v rcdu. krv r;a zaffovariati staro smer in w>dtikati;r onim. ki se boriio za neodvisnost stanovske orj?anizacije. nelene nainene. Proti nerealn! in blazni «tanovski oolitiki. Po Šmajdku ne bi bilo prav, ako organizaciia varuie na vse strani proste ioke in ako ne dela razlike med stranko in stranko ter nn nepotrebnem ne odbija nikoear. Upoštevati bii morala v i>rvi vrsti napredne stranke. Pa katere so Jiapredne? Ali ie žp bil pri nas kak režim na vladL ki ne bi oredstavlial koaliciie dveli alš več strank? Ali lahko Movorimo o reakcionardJh in napredniih režimih? Po vset silj hočetp napraviti 17 nas strankarsko usmerjenn oreamiza- djO. Čemu se neki predstaviiato našii zastapniki vsakemu prosvetnemu ministru! Mar bi čakali1. da pride na vrsto zopet kak »napreden« manister. Taka stanovska politika iii načelna, ampak nerealna. da ne rečem blazna* Ni brez komike prizadevanie antideklara.šev spraviti v sklad svoie ekskluzivno stallšče z zahtevo on eni sami stanovski oreanizaciJj za ueitelistvo cele države. kaiti tako daleč riiso dosledni in možati. da bi priznavali onilm tovarjišem. ki ne moreio nriistati na niih mcelena načela, da si ustanovnio oziroma ohraniio svoio lastno oreanizaci'.io. Naj si: ne domišliaio. da ie niiri zasluea. ako se mismo še nadalje cepili. Ako ie danes 85% učiteljstva organiziranega v UJU ni da bi; moralo tako ostati Pri tako tesn,i smeri. kot ie bila nri nas stara. bi inoralo pritl? prei ali slei dn nove ceoitve. Število samo tudi ne odločuie. Nima orsranizaciia nravice afovoriti v imenu celeea staiui, ako ne izpovedava načel, ki so lahko vsemu učiteljstvn skuuna in ako rad1' teira obstoiaio še drusre stanovske organizaoije. Števlilo članstva tudi ne odločuip v nolitičnem živlieniu. ako ie na krrrflu rcžim. nanram katereirm sto.iii močneiša org-anizaciia "v naoelnein nasprotstvu. To spada k politični: a'bccedi. Kateri učiteli te pravzaprav boli naoreden? Zaman iščete izhoda iz načelnih n-rotislovii Ali ne čutfte neprostovoiine komike vaše argumcntacHe? Pravite: Priz-navamo potrebo enotne orsranfeacre za vse učitelistvo. a skupni sn nam vsem le pravni in einotn!' interesi. duhovni pa nas ločijo, toda le v Sloveni.fi. drusrod so duhovi strpneiši (!). Ker pa mo*a stanovska oreanizaciia zastopati tudl" duihovnc interese, ako se nočp 'poerezniti v niateriallizem in zataiiti vse naše ideale. zato v niei ne moremn oreanizirati vsega učitelistva brez izieme. odnosno slovenski kleriikalci ne spadaio vanio Vseeno na si lahko lastimo z ozirom na našc število pravico. da zastopamo ves stan in s oolno oderovornostio vsemn stanu.« To je duhovna tesnosrčnost. da večJa n!i možna. Radii bi in zopet ne! Alj sc splača zavračati tako argumentacUo? Deklaraciia govori o eotovih duhovnili interesMi. ki so nam vsem skuoni. Absolutne skupnosti duhovnih interesov nc naidetc niti prs dveh samostoinili osebnostih. Trdim pa mirno. ria m» lahko dniis kakim naoredirm Sloinškariem tn *e « takim. ki se resno zanima za šolske in pedagoške zadeve Jn se or*dnn izobraztre in snnnolniufe. več duhovmh interesov kliub različnemu oolitičnemn nazraniu kot « kakitn tovarišem. ki ie oolit čeit naoredniak q v oedapoških zadovah ve|?k ignorant. Ne pomaga vam nobeno izbeKavanie. Samo dvoie ie možno- ali enotna oreanlizaciia na osnovi načel. ki iib nostavlia deklaraciia. ali obstoi več stanovskib oreanizaoii in nadalinin cepitev naših vrst -/ vsetni neizbcžnimi zMinf noslodicami za stan in šolo. Kdo hoče prevzeti odeovornost za to! Trdnn Sem orepričan. d^ 7maea v nsših vrstah no1't-čna trezno^t nari strankarskn tesnosrčnostJo Iz načisteišiti naeibov ia deklaracii« nastala ideaf zern io ie rodil. idealizem bo vodi! nteno smar ¦'o zmage. V:nko iVVoderndorfer,