16. štev.
V Ljubljani, sobota 30. aprila 1921.
Leto II.
Izhaja tedensko.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru.
Posamezna števila stane K TSO.
Upravništvo: Ljubljana, Gra dišče 7, levo.'Telefon št. 77.
Milina: Mesečni! G ton.
Glasilo NSS v Jugoslaviji.
Narodno - socijalistična stranka
sklicuje na dan 1. maja
velik majski shod
v veliko dvorano testnega doma ob 10. uri dop.
Somišljeniki 1 Vsi na shod v proslavo delavskega praznika! — 1. maj je naš dan. — Čast delu!
Popoldne se vrši velika delavsko-ljudska veselica v hotelu „Tivoli“.
Zvečer slavn. predstava v dramskem gledališču.
Govor nar. poslanca Deržiča
Goje v
Govoril v konstituanti.
Gospodje narodni poslanci! spod minister za konstituanto svojem govoru izvajal, da je načrt ustavnega odbora nekako delo vseli strank, ki so zastopane tu v ustavo-tvorni skupščini. Jaz se čudint, da gospod minister za konstituanto ne pozna te naše ustavotvorne skupščine. Kajti stranka narodnih socijalistov ni bila zastopana v ustavnem odboru radi poslovnika, ki ga je izvolila izdati vlada gospoda Vesniča in ki g“a je potem ta ustavotvorna skupščina s svojo vladno večino sprejela. Po tem poslovniku majhne stranke niso imele pravice biti izvoljene v posamezne odbore, ako niso hotele pogaziu svojin načel
in se pridružiti obstoječim večjim ali manjšim strankam. Zato, gospodje, mi boste dovolili, da vam tu razložim stališče narodnih jugoslovanskih socjjak-stov do ustavnega načrta, ki ga je predložil naš ustavni odbor.
Po mojem mišljenju je ta ustavni načrt, kakor je izšel iz sej ustavnega odbora, jasno ogledalo razmer, v katerih je živel jugoslovanski narod po osvobojcnju in ujedinjenju. Razmer, v katerih je živel naš jugoslovanski narod pred vojno, mislim da ni potrebno podrobneje razlagati; kajti vsi vemo, da je srbski del našega naroda v bivši kraljevini Srbiji vodil ogromno in hudo borbo za priznanje naših pravic, za osvobojenje celokupnega jugoslovanskega naroda; mi pa tudi vemo, da je oni del jugoslovanskega naroda, ki je bil pod avstro - ogrskim režimom, zadnje decenije vojeval boj proti avstro -ogrski tiraniji in da se je z vsemi močmi trudil, da bi sc rešil sto- in stoletnega robstva pod habsburškim jarmom.
Prišla je svetovna vojna, v kateri je najhuje trpel srbski del našega naroda v bivši kraljevini Srbiji. 1 e žrtve, ki se jim mora klanjati vsaki jugoslovanski državljan, so prinesle to, o čimer smo mi desetletja in desetletja sanjali in o čimer so peli naši največji pesniki, bodisi srbski, hrvatski ali slovenski; ta borba je bila kronana s ta kim uspehom, za kakoršnega se mi ob početku vojne nismo upali niti misliti: kronana je bila z ujeditijenjcm in mosvojitvijo jugoslovanskega nat oda v eni enotni državi. (Klici Tako je!)
Ce jc govornik skrajne levice gospod dr. Sima Markovič v svojem go vortt poudarjal, da’ naš jugoslovanski narod ni bil pripravljen na ujedinjenje, ko je prišel prevrat, postavim jaz protitezo in rečem, da ta jugoslovanski narod je bil pripravljen na ujednjenje.
(Ploskanje.) Zadnji dve leti svetovne vojne sem imel priliko potovati po vseh pokrajinah, koder prebiva jugo-
m
slovanski narod, od Skadra pa dalje proti Ferisoviču, Nišu, Crni gori, preko Hrvatskc in Slovenije in moram reči, da je jugoslovansko delavsko ljudstvo brez razlike plemena in vere komaj čakalo, da se zruši stari režim in da sc ljudstvo ujedini. (Tako je!)
Postaviti pa moram tudi drugo protitezo, da namreč
na prevrat in na ujedinjenje niso bili pripravljeni tisti, ki so po ujedinjenju vzeli oblast v svoje roke.
V naši skupščini imamo dva velika bloka,ki bijeta danes boj drug proti drugemu. Na eni strani imamo tako-zvani meščanski buržuazni blok, ki je ugoŽnejš? cai, *<Sa šf zhJ^TVTA<;WA2>
desetletja premoč, supremacijo in vlado nad celokupnim jugoslovanskim narodom. Na drugi strani pa imamo proletarsko maso, ki si ni znala tekom dveh let in pol obvarovati tiste svoje pozicije, ki ji gre po njenem delu in njenem pomenu za državo in narod. (Medklici: „Kjc so pa seljaki?“) Gospod medklicatelj, tudi na to dobite odgovor.
Rekel sem, da je bila na eni stra-buržoazna stranka, ki je smatrala dobo po prevratu za najugodnejši čas, da si zasigura nadoblast za decenije in decenije.Ta stranka je videla, da se naše ljudstvo v ekonomskem in političnem oziru še ni tako daleč povzpelo, da bi moglo z zdravim razumom presodili, kaj jc dobro in kaj je slabo. Jasen dokaz za to so bili govori gospodov predgovornikov iz vladne večine, ki so se cedili patriotizma in ne vem česa še vsega in ki so se sklicevali celo na naše najboljše ljudi, ki so prelili kri za ujedinjenje, češ, da moramo radi njih glasovati za ustavni načrt. Toda gospodje, oprostite mi, mislim, da so dotični govorniki tako govorili samo radi tega, da bi uspavali maso delavskega jugoslovanskega ljudstva, da bi sc ta masa ne zavedala svojih pravic in dolžnosti do te države^ in ^ da bi stranke sedanje vladne večine še dalje obdržale državno moč v svojih rokah.
Ce je gospod medklicatelj rekel: Kje so mase naših kmetov, našega kmetskega ljudstva? moram jaz po udariti eno: te mase kmetskega ljudstva so v teku štirinpolletnega klanja pretrpele največ. Toda te mase so sc dale zapeljati od zastopikov velekapi-talističnih strank, so sc dale zapeljati o<1 ljudi, ki so samo radi tega govorili o patriotizmu, da so kmete lahko sami socijalno in gospodarsko izkoriščali.
To vidimo pravtako pri pravoslavnih kakor pri katoličanih. Najbolj ek laktanten dokaz za moje trditve pa imamo pri bratih Muslimanih. 1 am je šla masa ljudstva skupaj z najvišjo ut teligenco kot predstavnico najhujšega
kapitalizma, ki so ga dajali vladajočemu sloju Alah in razni Sultani; ta inteligenca je s pretnjami in s tem, da jc v ljudeh vzbujala strah, da hočejo v naši državi pritisniti Muslimane ob zid, zapeljala onega muslimanskega kmeta in delavca, ki sta ga v Bosni stiskala beg jn aga pravtako, kakor njegovega brata pravoslavne ali katoliške vere.
Na drugi strani pa so šle na delo meščanske, stranke, ki so videle, da je sedaj, najlepši čas, da se zasigu-rajo nadvlado tudi v bodoče. Pričel se je boj med kapitalističnimi strankami iz stare kraljevine Srbije iti med kapitalističnimi strankami, da sc tako izrazim ,,iz preka“. Gospodje, mislite kakor hočete, toda jaz sem prepričan, da jc boj prejšnjih srbijanskih bank proti prejšnjim prečanskim bankam povzročil, da sc je izvedla valutna relacija t : 4 im da sc je s tem uničilo narodno gospodarstvo jugoslovanskega kmeta in delavca tako, da je danes naša Jugoslvija kot ena najbogatejših držav nekako' ,,ruglo“ celi Evropi in celemu svetu. (Medklic:	Melite v Av-
strijo!") Mi ni treba! Jaz se zavarujem proti takim medklicem, ki mene ne tangirajo in kj mi ne imponirajo. Jaz vem, da smo narodni socijalisti — pravtako Slovenci kakor Hrvati —
med vojno največ trpeli in da so bili najboljši možje leta in leta v ječah zaradi srbofilstva. (Poslanec Pribijevič Milan: ,,A kako vi možete našit drža-vu nazivati trulom." Nemiri.)
Sumljivi znaki so sc pokazali takoj pri sestavi naše prve skupne vlade.
Govorniki prav tako iz vladnih kakor iz opozicijonalnih strank so že povdarjli, da se je akt udijedinjcnja izvršil t. decembra 1918, ko je narodno veče tukaj s kraljevo srbsko vlado proglasilo ujedinjenje troimenega jugoslovanskega naroda v eno celoto in ko jc regent Alesander na to ujedinjenje pristal in ga potrdil. Nato se je sestavila centralna vlada in prišlo je Narodno Predstavništvo.. Gospodje, bodimo odkritosrčni! Roko na srce in povejte mi, kaj je to Narodno Predstavništvo naredilo? Storilo ni ničesar drttzega, kakor da so vladajoče stranke podpirale svoj velekapital, da so si jugoslovanske banke potom raznih izvoznic in raznih konsorcijev napravile velik kapital, da so sc s tem te banke direktno vzele državno gospodarstvo v svoje roke; država je pa imela ed tega samo škodo in mi imamo radi tega danes precej miljard preveč papirja in dolga pri Narodni banki.
Dalje prihodnjič.
Jugoslavija.
Ljubljana, _>8. aprila 1921.
(I 'slava. — Ime naše države. — Beograjsko časopisje.)
V konstituanti se vrši sedaj generalna debata o ustavi. Ustavni načrt, ki ga je izdelala vlada oz. ustavni odbor je prišel sedaj pred konstituanto. In poslanci vseh strank imajo sedaj or-i-Uko da noveio svoje mnenje o vse-skoraj vseh strank. Demokrati, radikalci in slovenski samostojneži so hvalili načrt ustave. Seveda so te sra.nke hvalile načrt ustave na vse pre-tege, ker so ga same izdelale. Kdo ne hvali svoje delo. Ce je pa ustava dobra, jc pa druga stvar.Razim dem., radikalcev in samostojnežev so vsi prepričani, da je ustavni načrt ne samo slab, temveč celo prav slab,- Ustava je prikrojita tako, kakor to prija strankarskim koristim demokratov, radikalcev in samostojnežev. T’a tudi strankarskim namenom ne bode koristila ta spakedrana ustava, ker danes ljudstvo to že uvidcva in bode pri prihodnjih volitvah prav pošteno pomedlo z demokrati in samostojneži.
Poslanci drugih strank so pa prav pošteno udarili po ustavi. I udi poslanec dr. Trumbič, kateri ne pripada nobeni stranki in katerega je smatrati enim najboljšim Jugoslovanom je po vedal v svojem govoru, da je ustava slaba in da bode glasoval proti ustavi.
Ustava, katero mislijo sprejeti je v resnici skrajno slaba. Mi se naravnost bojimo, da bode ta ustava naši državi še hudo škodovala. Toda z ljudmi, ki so to ustavo napravili se ne da govoriti pametne besede, oni drvijo s polno paro v prepad, s seboj pa vlečejo žalibog tudi državo,
12. maja se bode v konstituanti glasovalo aii bo ta slaba ustava sprejeta ali ne. Danes se še ne ve ali bo za ustavo glasovala večina poMancev ali ne. Kakor stno že poročali, so se vladi skujali Muslimani iz južne Srbije. Oni hočejo imeti ,,pare“. i i Muslimani hočejo, da se jim da. denarja, kakor sc ga jc dalo Muslimanom iz Bosne, zraven pa seveda hočejo, da se jim odkupijo prav mastno njih veleposestva o priliki agrarne reforme. Stari lisjak Pašič. sedaj prav pridno baranta s temi Muslimani in skoraj gotovo jc, da bo sklenil na račun davkoplačevalcev kupčijo z Muslimani. Pašič je namreč silno bogat mož, tudi v južni Srbiji in Makedoniji ima svoja posestva in njemu ho
samo v korist, ako se dovoli Muslimanom denar za njihova posestva, kajti potem pride tudi Pašič na svoj račun in 011 bo dobil denarja. Tako sc dela v Jugoslaviji politika, tako se ustvarjajo naši temelji, naša ustava. Ali se je potem čuditi, da nas ima inozemstvo za manjvredno državo ter nas sploh ne spoštuje bolj kakor kako afrikansko
‘lr^^aj% ftsmPiišl; *.« ,op°
tuanti; tudi o imenu naše države. !\a- , kor je znano, so za ime Jugoslavija .Slovenci in Hrvati, za ime kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa Srbi. Demokrati so za časa volitev obljubljali, da bodo dali naši državi ime Jugoslavija. Toda oni člani demokratske stranke, ki so Srbi, o tem imenu nočejo ničesar slišati in tako so.se vdali tudi slovenski in hrvatski demokrati in so bili v ustavnem odboru za ime kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Pako so ti slovenski in hrvatski demokrati ogoljufali volilce.
Srbi so na ime Jugoslavija strašno budi, to se pravi srbski politiki, pri Srbih moramo namreč vedno ločiti narod od politikov, narod je dober, politiki pa niso bogve kaj vredni. Ako se čita srbske liste se mora človek prijemati za glavo, kako pišejo o imenu Jugoslavija. Nemogoče, da bi mogli prinašati take stvari, kajti naš list je tako dostojen, da ne more pasti na tako nižino, kakor je del takozvanih veliko srbskih listov.
Znano je tudi, da beograjsko časopisje ne stoji na veliki višini, kar je najhujše, pa je to, da vedoma laže in potvarja resnico. Dela prilicno tako, kakor demokratski in klerikalni listi pri nas. V zadnjem času pa je prekosilo samega sebe.
Mi smo v zadnji številki ,,Nove Pravde" poročali, da je visokošolska mladina v Zagrebu na zborovanju sklenila, da sc mora naša država imenovati Jugoslavija.
Toda čujte, kaj jc poročal o tem zborovanju del beogradskega časopisja. Ti listi so poročali, da je -zagrebška visokošolska mladina sklenila, da se mora imenovati naša država Malje-vina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vidite tako je beogradsko časopisje. 311 te manire beogradskega časopisja poznajo tuje države in mi se čudimo, da druge države ne ravnajo z nami drugače kakor s culukafri.
Občinske volitve v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju.
Naslednja tabelica kaže razmerje oddanih glasov v Ljubljani, Mariboru, Celju hi Ptuju. Iz te je razvidno, da smo napredovali v vseh mestih in sicer znatno napredovali.
Ljubljana:
+	J------  —	^	, VI	UUJI	»v/
variši: i. dr. Tone Jamar, zdravnik; 2l	Urbančič,	poštni	nadoticijal;
3. Tone Malgaj, pleskar; 4. Ivan Tavčar, uradnik; 5. Franc Rupnik, strojevodja; 6. Anton Pesek, tiskarnar; 7. lakot) Babnik, inštalater; 8. Josip Ambrožič, učitelj.
V Mariboru so izvoljeni naši tovariši: 1. Prane Jarh; višji revident; 2. Franc Selinšek, železničar, 3. dr. Ivan Jurečko, okrajni zdravnik; 4. Franc Novak, brivec;.5. Josip Konic, pol. poduradnik; 6. Ivan Roglič, žel. revident; 7. dr. Franc Rostohar, profesor; 8. Franc France, davč. upr., 9. Rudolf Sega, bančni uradnik.
V Celju so izvoljeni naši tovariši.
1. Zatikat' Karol, skladiščnik;
2. Koštomaj Franc, brivec; 3. Kramar trgovec; 4. Beranič, profesor; 5. Gobec, knjigovodja; 6. Modic, sodni oficijal.	i0
V Ptuju so izvoljui naši tovariši.
1 • y.ink? Serona; 2. dr. Lud. Jenko;
3. Ciril lušek; 4. Simon Fiihrer; t;. Bernard Mikuletič; 6. Anton Blažek.
Sijajna zmaga narodno-socijalistične misli v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju.
26. l. m. so se vršile v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju občinske volitve. Medtem, ko do tik pred volitvam ni bilo opaziti ostrega boja, je dosegel volilni boj zadnje tri dneve vrhunec politične strasti.
Naša stranka je ves čas volilnega boja prirejala sestanke in shode na katerih se je stvarno razpravljalo o go-podarskih programih v občinah, ki jim je bilo izvoliti nove občinske odbore.
Da je uživala naša stranka vseh' slojih slovenskega delavnega ljudstva največje simpatije, so pričali neovrgljivo naši shodi in sestanki. Naši nasprotniki so opazovali rast naše stranke s črno zavistjo in kovali so •lačrte, kako bi nas uničili.
Sami korumpirani do mozga, so se bali trenutka ko bode narod obračunal in sjcer pošteno obračunal s pijavkami. Za korupcijo ni večje nesreče kakor sta to resnica in pravica. Ubijmo resnico in pravico, so si mislili naši nasprotniki in vladali bodemo neumnemu ljudstvu dalje.
I11 kar so mislili so sklenili in kar so sklenili so izpeljali. Svoj ostudni napad so si prihranili za zadnje dni. \ nedeljo 24. t. m. zjutraj je prineslo demokratično ,,Jutro“ nesramen napad na kandidata naše liste Anton Pc-sck-a.v Ljubljani.
Na komando z generalnega štaba so zalajali vsi demokratični listi v vseh slovenskih mestih in začela sc je naj-ostudnejša gonja proti stranki. Tako podlega boja še ni videla Slovenija, tako nizko še ni' padla nobena slovenska stranka, kakor so padli demokrati. Sram nas je, da sc imenujejo taki ljudi Slovenci. In oni imajo še drznost, da pravijo, da je cvet Slovencev v njihovi stranki, Slovenci, sedaj še-le \ i-dimo kaki ljudje so nas vodili, sedaj so se nam odprle oči popolnoma.
Od danes naprej bo za nas beseda demokrat označba enaka oni, ki jo je nosil Kajn na čelu, ker je ubil svojega brata. \ stranki, ki je možna takih lumparij, morajo biti le taki ljudje, ki se s takim vodstvom strinjajo in kdor je še danes demokrat, ta je tak kakor so demokratski voditelji. Toda prišla
bo ura, ko bode slovenski narod, za vedno Obračunal z ljudmi, ki se ne ustrašijo napraviti največje lumparije.
Ako prečitamo demokratske liste, ki so izšli zadnje dni pred volitvami in M so skušali eden drugega prekositi v surovosti in podlosti potem je za naše pristaše pač sveta doižnost, da vržejo enkrat za vselej ogabne liste iz svojih stanovanj.
In kljub demokratski podlosti, kljub vsej nizkotni gonji je naša misel napredovala, so se naše vrste ojačile in to ne more reči nobena druga stranka.
Napredovali smo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju.
V Ljubljani so dobile vse stranke manj glasov kakor pri volitvah v kon-stituanto, edino naša stranka je dobila več glasov, kakor pri zadnjih volitvah v konstituanto. Bankokrati in verižnimi so nas opljuvali, nas teptali, a dobro .slovensko ljudstvo je nam zaupalo in kako zaupalo. Slovensko ljudstvo jc dalo naši stranki največje zaupanje. Vse stranke so zgubile volilcev edinole naša stranka jih je pridobila. Hvala tebi slovensko ljudstvo. Slo-vensko ljudstvo nisi se varalo, tako zvesto kakor si nam zaupalo,tako zvesta bo tebi sloveifsko ljudstvo naša nar. - soc. stranka služila. Za narod, za delavno ljudstvo hočemo delati, svobodo hočemo dati našemu narodu, dela in kruha hočemo priboriti našemu delavnemu ljudstvu, ker naše delo pojde za tem, da pomagamo po vseli svojih močeh slovenskemu delavnemu ljudstvu.
Sedaj po volitvah pišejo drugače.
[‘nusnejši liberalni list „Jutro“ piše :
i 1		NSS			ISDS		K3J				SLS			SKS			JDS	~ 1 j
Volišče	Štev. glasov			Štev. glasov			Štev. glasov			Štev. glasov			Štev. glasov			Štev. glasov		
.	28. XI 1920	21*. IV. 1921	03	 3« > C	28. XI. 1920	26. IV. 1921	"3	 >•_> c > E	28. XI. 1920	20. IV. 1921	"čš	 KJ g > E	28. XI. 19.20	20. IV.! 1921 |	"ra	 •<_> s Z) G > c	28. XI.{20. IV. 1920 j 1921		a	 ’*-> S 0 c E	28. XI 1920	20. IV. 1921	>u 5 o *r> C
1.	117	155	+38	82	50	—32	97	73	—24	271	24 9	—29		5	—	281	230	—51 i
11	69.	85	+ 16	67	54	— 13	81	63 •	—! 8	135	109	—26		0 0	—	274	235	—39 j
111.	43	49	-j- 6	79	52	—27	50	43	— 7	106	9'J	— 14		4	—	227	208	— 19
i jv-	90	101	+ 5	194	135	-59	134	91	—43	155	135	—20		17	—	216	203	—13
V.	130	128		 2	92	72	—20	72	40	—32	130	• 107	—23		14	—	377	334	—43
VI.	103	141	+3.8	79	66	— 13	55	34	—21	119	02	—27	O	8	—	414	355	—59
Vil.	108	108	— 0	86	74	— 12	127	81	—46	98	91	— 7	ci .”2 "O	9	—	265	252	— 13
Vlil.	59	95	+36	70	47		n • >	46	33	— 13	165	125	—40	c3	10	—	312	255	- 57
IN.	51	59	+ 8	53	29	— 24	84	60	—24	103	93	-10	•>	4	—	160	140	—20
N.	61	69	+ 8	43	29	— 14	59	32	—27	139	122	— 17	O O-	6	—	104	142	—22
NI.	70	71	t ’~ -j-- 1	55	40	—15	149	99	—50	144	132	— 12	’c	12	—	122	116	— 6
Nil.	33	37	-j- 4	49	11	—38	106	74	—32	97	103	+ 6		20	—	167	128	—39
XIII.	1 11	102	— 9	105	78	—27	220	158	—62	50	54			14	—	114	11-1	— 0
XIV.	13)8	120	— 18	104	71	-33	219	170	—49	• 50	57	-f- 7		14	—	103	97	— 6
Skupaj	1189	1326		! 158	808	s	1499	1051		1762	1554		.■,*''5io.	140	vrše*	3196 V	2809	
							Maribor: ;				v*.r % 	* rsoasrasai - - -			„ - „ ^ J V v. f				-■ 5'* V:
	590| 679		+89	917	940 ,	+23	420	325	—95	413	496	+83	28		—28	484	499	+.!.5
							-	Celje		.'i T r’:' 1 : ‘‘ - ■•" * •* «				*■! LL*	v-	■*z 's i : •• •. ‘ »■		■	m ■	i
				1	1	I	1 "	1		 \) -# H*		S s	-j-60 iJšS	-v 9		| — 9	285	‘304	1+19
	8,	120	+39	183	213	T, •„ ■ +30	•vil	Pti	•i* mj: —n	S’"': 3/ .	• -tto- . .v 'J' » 1\ £	. m f . ■-'iikV.r ■* —37	'fi/C'iiii< ~*t- . : '*Tv^ i 13	i® ■v,; -v.				'i*V 'v 1 —13	93	•š$k % 0: v 123	siil '■'•'■i.’ 1 +20 1 1
Del komunističnih in socialističnih glasov jc prešel v narodno-socijal-ni tabor. Nas bi to iskreno veselilo, ako bi se ta stranka uveljavljala več s pozitivnim delom in manj z clema-goškimi, ponekod zelo revolucijonar-nitni frazami:. Tako pa izgleda, da jc del delavstva krenil v narodno - soci-jalistični tabor zgolj iz želje, da sedaj poskusi še pri tretji „socija!istični“ stranki. Narodno-socijalistična stranka je sicer doživela veliko razočaranje, ker se je vdajala pretiranim r;a-dam in je n. pr. v L ubijanj računala kar na 16 mandatov, vendar jc mogla tu napredovati za 134 glasov in tudi v Mariboru nekoliko pridobiti. Y Celju in Ptuju pa se ni obnesla. Ni dvoma, da se nahaja v tej stranki še vedno precejšen kontigent meščanskih glasov: znak vladajočega splošnega nezadovoljstva, pojav vojne psihoze. Sedaj bo NSS imela priliko, da v pozitivnem delu pokaže, koliko jc na njej zdravega. Razni pojavi zadnjih dni sicer ne upravičujejo prevelikega optimizma, morda pa se bo stranka le očistila elementov, ki so jo tako zelo kompromitirali.
Ali jih vidite te hinavce „iskreno bi jih veselilo", toda kaj, ko bj mi propadli. Enostavno si pa prepovemo, da nam bode najbolj surovi slovenski list kaj predpisaval. Da, mi bodemo očistili politiko elementov, ki kompromitirajo cel slovenski narod, tisti elementi so sloveski demokrati. V slovensko politiko mora priti po-štenje, katero so ravno zakopali demokrati.	»
Sta^^ liberalni ,,Slov. Narod'1, ki je pred volitvami hitel, da v gnjusnosti, ni čisto nič zaostal za surovim ,,Jutrom'1 pa piše:
Toda v bodoče bo tudi naša sranka (to je demokratična) morala bolj, kakor doslej, upoštevati želje širokih volilskih vrst, ako bo hotela uspešno konkurirati z ostalimi strankami, ako bo hotela ne samo obvarovati svoje pozicije, marveč tudi napredovati. Pri tem predvsem ne bo smela omalovaževati narodno socijal-nega gibanja, ki sc — le bodimo odkritosrčni'— vedno bolj uveljavlja v •"“"'i . '-•>vnem življenju. Abntno ali pa vsaj malo srečno bj bilo, ako bi hoteli v tein oziru igrati vlogo ptiča noja ter delati politiko, ki bi ne računala z dejanskim položajem.
Naravnost presenetljiv pojav pri teh volitvah je padanje socijalno demokratskih glasov. Pred volitvami so bile kombinacije drugačne:	računali
so s silnim ojačenjem soc. dem. stranke. Zgodilo^ se je nasprotno. Bili so torej pogrešili oni računi, ki so stav-Ijali v našo politično bilanco socijalno demokratično stranko kot stranko sigurne bodočnosti. Zdi se, da so se široke mase našega ljudstva jele odvračati od mednarodnega evangelija in da pridobiva polagoma, a vedno več pristašev blagovestje zdrave narodne ideje. Morda jc to naravni razvoj. Jz fiancoske 1 evolucije j-e soprvo vznikla narodna ideja, morda bo tudi sedanja svetovna revolucija imela eno svojih posledic — silno ojačenje naci-jonalizma. Je to sicer paradoksno, izključeno pa to ni, saj je stara stvar, da se zgodovina ponavlja. Zato smo mnenja, da bi bjlo zgrešeno, ako bi sosebno mi Slovenci iz samega navdušenja do^ nekaterih nesporno dobrih socijalističnih doktrin hoteli postavljati v kot ali pa celo pred prag narodno idejo, ki je bila v preteklosti za nas edino spasotiosna in ki bo tudi v bodočnosti še igrala, o tem ni nika-kega dvoma, veliko, morda celo odločilno vlogo v našem javnem življenju.
, Torej pripozna to liberalno glasilo v svoji notorični klepetavosti, da demokrati za malega človeka niso ničesar napravili. To je vredno, da pribijemo, ker jc to jako dragoceno pripoznanjc in ker liberalcem resnica le malokdaj uide iz ust
Se več vredno pa je pripoznanje te stare klepetulje, da jc intcrnneijo-nalnj kapitalizem računal le z interna-cijonalno socialdemokracijo. Kaj ne, kako lepo so si razdelili kožo uboge pare. Anton Kristan vodj kot intcrna-cijonalni. kapitalist, ubogi slovenski proletarijat za nos, internacionalni
kapitalizem pa vodijo bančni ravnatelji. V tem pa vstane uboga slovenska delavna para in da eno klofuto ra desno, eno na levo in v internacijonal-nem pokretti bankokracije nastane grozna zmešnjava in v tej zmešnjavi povejo potem naenkrat resnico.
Dobro je tudi, da izvemo iz ,Slov. Naroda1, da se demokratični stranki čudno zdi. da narodna ideja raste. Verjamemo, da bi bili internacionalni kapitalisti rajši internacijonalni pro-letarijat, ki ga vodijo ljudje ala Kristan. Toda iz te moke ne bo kruha. Mi slovenski in sicer narodni delavci bodemo potrkali na vaša internacionalna kapitalistična vrata s tako močjo, da se bodete ustrašili še malo hujše kakor ste se ustrašili pri teh volitvah,- Kakor vidimo iz .Slov. Naroda'. so hoteli naši internacijonalni kapitalisti zadušiti narodno misel v našem narodu. Mislili so, da je že mrtva in sedaj se s čudom vprašajo, kako je mogoče, da je narodna misel še tako živa. Hinavci, zahrbtneži, škodljivci naroda, vedite da bode narodna misel tista, ki bo vas pometla iz političnega odra in sicer prav kmalu. Slovenska buržuazija je zaigrala slovensko Koroško, slovensko delavno ljudstvo si bo znalo slovensko Koroško zopet dobiti.
Slišiš lažislovenska drugače pa internacijonalna buržuazija, slišiš,s lo-
venski narod vstaja sedaj. Sedaj pride na površje pravi slovenski narod in to je slovensko delavno ljudstvo. Slovensko delavno ljudstvo bo prenovilo slovenski narod, prenovilo ga bode tako, da bode slovenski narod vreden stopiti v vrste vseh drugih narodov.
Volilcem v ostalih občinah Slovenije.
Kakor vidite je naša narodno -socialistična misel v naših mestih naravnost sijajno napredovala. Kljub vsem lumparijam, ki so jih uganjali demokrati, smo častno zmagali. Vo-lilci! V nekaj" dneh bodete volili v vaših občinah. Delajte neumorno in pripravljajte se na veliki dan volitve. Tovariši v glavnih mestih so nam pokazali, da narodno - socijalistična misel napreduje. Od vseli strank je naša stranka edina, ki je narodna, edina, ki jc socijalistična. Naša stranka je edina, kateri je napredek in dobrobit slovenskega delavnega ljudstva res pri srcu. Častna naloga za vsakega narodnjaka in socijalista je, da gre v boj za naša načela.
Mestna občina Kočevje je po zaslugi naših kočevskih tovarišev popolnoma v naših rokah. V Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju je bila naša zmga častna. Volilci, zastavite vse sile, da pojde naša stranka povsod zmagonosna iz boja.
Slovenija.
Proslava i. majnika! Izobraževalno delo.
Komur je mar bodočnost naroda in države, skrbi tudi za umstveno izobrazbo onih, ki bodo nekoč temelj svobodni domovini. Vsak duševni delavec mora svoje znanje in zmožnosti podati tistim, kateri so izobrazile najbolj potrebni, t. j. naraščaj inanuelnih delacev. - Izobrazba duha jn srca je predpogoj vsakemu javnemu delovanju, tudi političnemu. Brez srčne kulture, brezizobraženih državljanov — somišljenikov nima tudi nobena politična stranka bodočnosti. Vsak kateri šteje glasove po mnogoštevilni masi, pridobljeni za strankarske namene z demagoškimi frazami in političnim slepomišjem in pri tem prezira, ovira ali omalovažuje kulturno stremljenje poedincev kakor celote, ni vreden, da bi zastopal interese skupnosti, najmanj koristi malega človeka.
Naša mladina hrepeni po nadalj-ni izobrazbi. Med vojno je dostikrat zašla v slabo družbo, kjer • je čutila slabe materijelne in moralne posledice.
V	svrlio nadaljevanja zahtev, kj lih tirja domovina od vzgojevalcev, se je ustanovilo društvo ,,Bratstvo".
Društvo praznuje v nedeljo v hotelu ,,Tivoli" prvi majnik s sodelovanjem mladih članov in članic. Na dnevnem redu so deklamacije, predavanja in E. Ganglova* enodejanka: „Dva svetova**.
Sodeluje godba ZJŽ in lastni tamburaški zbor, ki tvori zelo agilen odsek ,,Bratstva** ter je.po številu eden največjih tamburaških zborov. Pokažimo i. maja mladini, da upoštevamo njeno resno stremljenje po nadaljni izobrazbi. Na delavski praznik vsi prijatelji mladine v hotel ,,Tivoli"! Začetek ob 3. uri popoldne — vstopnina 2 dinarja.
Izobraževalno društvo bratstvo" v Ljubljani priredi v nedeljo praznovanje prvega majnika v hotelu ..Tivoli" s sledečim vsporedom:
1.) Pozdravni nagovor.
2.) Ivo Peruzzi: Mi vsi, ki trpimo, deklamacija.
3.) Oto Zupančič: Kovaška, deklamacija.
4.) Narodna pesem: Smrt majke Jugovičev, deklamacija.
5.) Dernovc: Gozdovi so nam za-šumeli, deklamacija.
6. C. Petrovec:	Iz sužnosti v
svobodo, predavanje.
7 ) Tamburaši — Brož: Danici, koračnica. Jadranski valovi, koncertni valček. Bosotti: Oprosti o majka! Brač solo
s spremljevanjem tambura-raškega zbora. Potpouri hr-vatskih napevov. Brož: Banovec, koračnica.
8. E. Gangl: Dva svetova, enodejanka.
Začetek ob 3. uri popoldne; vstopnina 2 dinarja.
Izobraževalno društvo ,,Bratstvo" v Ljubljani.	Odbor.
Volitve v bolniško blagajno.
Gospodje sodrugi, ki pašalijo v blagajni, se čutijo da bodo pri volitvah v blagajno odfrčali. Zajto vlada pri ravnateljstvu mrzlična delavnost, popravlja se službeni red, da se gotovim sodrugom ohrani korito, nezanesljive uradnike in take, ki niso zadovoljni z vsem kar delajo ti gospodje, se odstavlja od vodilnih mest, druge premešča, tako bodo imeli gospodje pri ravnateljstvu lahko delo, da izvedejo volitve, kakor si jih sami žele. Ne bo tem gospodom dosti pomagalo, za to bomo že mi preskrbeli, da bodo šle volitve nekoliko bolj trdo. Sicer pa opozarjamo vlado že danes na ta dejstva, posebno pa, da se poveri vladnemu komisarju, da izvede volitve in morda pogleda nekoliko bolje v notranje poslovanje blagajne. Prepričani smo, dai bo marsikateri uradnik marsikatero tajnost izdal ko bo prepričan in gotov, da ne bo mogel več vihteti biča nad njegovim hrbtom marsikateri mogočnež v blagajni.
Dobro bi bilo poizvedeti kdo plača razne izlete z avtomobilom blagajne — ki sc vrše posebno ob nedeljah?
Pribijemo.
Na nedeljskem shodu v ,,Unionu** je povedal dr. Korošec sledečo, jako zanimivo novico: „Omenim le, da ima ,Jadranska banka** poleg demokratskega glasila tudi že socialde-mokratskp glasilo.
Dolgo se je že šepetalo, da je kupila ,,Jadranska banka** glasilo socialnodemokratske stranke, sedaj pa smo slišali na javnem shodu, da je to res. Seveda, ako je postal Tone Kristan upravni svetnik ,, Jadranske banke", potem pač ni nič čudnega, ako je postalo tudi socijaldemokratič-no glasilo, glasilo kapitalistov. Kamor je šel voditelj, tja je potegnil tudi glasilo.
Radovedni s njo, kaj bodo k temu delavci rekli. Zanima nas, ali imajo soc i j a 1 d e m o k ral ič n i delavci še 'toliko samozavesti, da sc ne bodo pustili prodajati kakor kravce na sejmu.
Zagorje ob Savi. Za občinske volitve, ki sc vršijo dne 3. maja t. 1.
je bilo vloženih v Zagorju 5 kandidatnih list s skupno 240 kandidatov (vsak četrti volilec je kandidat). JD.S in SKS sta predložile skupno listo, vse druge stranke bodo nastopile pri volitvah samostojno. Ko so sc sestavljale liste in pobirali podpisi kandidatov, se je zapazilo nečedno in zvito postopanje nckaternikov iz JDS stranke. Posebno je graje vredno in nečastno, da se jc pri agitaciji zatajila njih lastna JDS stranka in so pod firmo v Zogorju nepoznane in neobstoječe ,,Gospodarske stranke** lovili obrtnike in druge volilce. Tudi v Zagorju razpadla JSDS bi se rada opomogla, ter vabi steklarje in druge, ki so bili dosedaj pri komunistih v svoje vrste, pa delavci nezaupajo stranki, katere voditelji gledajo v prvi vrsti za svoj lastni žep. Zavedni in pošteno misleči slovenski delavci in obrtniki in uslužbenci, naša stranka je in naj bode NSS, ker imate že dovolj slabih izkušenj z dosedanjimi absolutistič-nemi voditelji kapitalističnih in inter-nationalnih strank, ki so radi proti-ljudske tendence, izgubili med zavedno maso vse zaupanje. Res so danes, ko sc bližajo volitve nekateri kapitalistični priveski zelo prijazni in zgovorni, da celo usiljivi, pa kdor ima pravi značaj ne bode nasedel nastavljeni pasti in vabljivim obljubam, temveč bode z zaničevanjem obrnil hrbet tem zvitim priganjačem,
Ptuj. 17. štev. Ptujskega lista ima v delu NSS. Iz vsega, kar se je napisalo oziroma natiskalo v tem listu zveni samo strah pred NSS. Kaj vse ne vidijo gospodje okoli Ptujskega lista v nas! Narodni nismo! Slovenstva, ne nosimo na jeziku, nosimo g'a v srcu in kažemo ga v dejanju in to jih jezi:	Vprašamo:
kedo je na mestnem uradu v letu 1920, 1921 delil Nemcem, nemčur-jem koncesije? Mar li pristaš NSS? Kedo je zastopal nemško nemčursko stranko, kadar jim je vlada stopila malo na žep? Ali so bili to pristaši NSS?! Kedo je ščitil nemška posestva, ko jih je NSS hotela spraviti pod državno nadzorstvo? Menda vendar ne NSS! Kedo ni storil pravočasno korakov, da se odpravijo nemški zavodi, nemške inštitucije, ki še danes delajo sramoto mestu, ter vsebujejo veliko nevarnost, ker živimo v obmejnih po nemštvu okuženih krajih? Je bila to NSS?! V trgovskem gremiju je še danes slovenščina pa-pastorka, ker se še danes boje gotovi odločno nastopiti proti tem par Nemcem oziroma nemčurjem, ki so v prejšnjih časih imeli vodilno besedo. Alj spadajo ti popustljivci morda tudi v vrste NSS?! V mestnem gospodarstvu je zavoženo, zelo zavoženo, kljub trditvam, da ni tako. Kedo je gospodaril ondi, mneda ne NSS?! In razdirali so narodni socija-listi! Da se ne smejemo! Gospoda, vemo to, da ni prijetno delovati pod kontrolo! Pa zdravo jc, dobro je! Zdrava kritika je povsod dobra. Nismo vam delali krivice. Če pa smo pokazali na vas, ste bili sami krivi. Vaše delovanje je izzvalo našo pra-
vično kritiko. V uvodniku trdite, da niste osebno napadali; a vsa številka pravzaprav samo mrgoli osebnih napadov. Najgnusnejše pa je, da niti žen ne puščate v miru! Govorite, da se v mestnem gospodarstvu mora znati varčno gospodariti.“ Med mestnimi gospodarji ni bilo narodnih so-cijalistov in vendar se ni ne dobro, ne varčno gospodarilo, kar bo pokazala bližja bodočnost. Danes, ko ste sami, zabavljate črez Rožeta! Takrat, ko ste ga imeli med sabo, ko Vam je puntal ljudstvo, ko je propagiral združenje z Avstrijo, ko je ljubkoval z Italijani, ko Vam je brusil svoje neslanosti in neotesanosti v brk, takrat, gospoda moja, niste storili koraka proti njemu; ne, dovoljevali ste mu največje ugodnosti, zatisnili ste obe oči, da je lahko ušel preko meje. Deloval je protidržavno, vedeli ste za to, a niste se ganili! Danes je mož v Mariboru, toraj na še bolj vročih tleh, kakor ptujskih, ter živi z mastnim dohodkom 8000 K mesečno, kljub temu, da ima- JDS vso moč v državi. So li takim detajlom krivi tudi narodni socjjalisti?! — Neokusno je danes govoriti v tonu Ptujskega lista o beguncih. Dragi, velik kos storjenega dela v naših krajih so opravili oni, saj so bili vajeni drugačnega dela, nego ljudje, ki so tu živeli od same vase zaljubljenosti. Le spomnite sc prvih časov po prevratu! Delali so Vam. a vi jih psujete, da razdirajo, ker živite v mislih, da samo to je delo, ki se vrši po Vašem diktatu. Omenjate razne ,,Jenkijade“. Dobro! Tisti, ki jc brez greha naj vrže prvi kameli! Dokler se bo pa v Ptuju v toliki meri častil bog Bachus, toliko časa nimate pravice kazati na druge. Dokler se bodo po mestnih ulicah zibale postave v obje-tju Bachovem pri belem dnevu, toliko časa nimate pravice kritikovati prc-čutjh noči Vam neljubih oseb. Danes trdite, da se je mestni fizik at odpravil radi raznih ,,Jenkijad“, a v odpust nerti dekretu stoji, da se opušča fizikat, ker mestne finance ne dopuščajo izdatkov za fizikat. Hvalisanje svojih kulturnih naprav v Ptuju v prihodnje raje pustite, ker tudi tu so koti, ki bi rabili luč. K sklepu pa še to; malo preveč vpijete, da ste edina državotvorna stranka! Mi vsi hočemo dobro, krepko, močno državo,k v katerej bo našel vsak svojo domovino, Različna so samo pota, različna so samo stremljenja, ki nas bodo privedla do cilja!
Ptuj. Na deželno vlado v Ljubljani stavimo vljudno vprašanje, če vc za ostudne napade v Straži, ki se tičejo osebe dr. Pirkmajerja, vodjo okrajnega glavarstva v Ptuju. Ako so napadi neosnovani, zakaj vlada v lastnem interesu ne prisili vodjo, da prime uredništvo za ušesa? Ako pa temelje napadi na dejstvih, naj vlada ukrene, kar je v tem slučaju potrebno. Molčanje pa jemlje vladi in osebam, ki jo pri nas zastopajo, vso avtoriteto in ves ugled! Toraj prosimo!
SoGijaino in gospodarsko gibanje.
Proslava 1. majnika.
Naše delavsko ljudstvo proslavlja 1. maj kot svoj delavski praznik. Narodno - socijalistična stranka priredi na ta dan v vseh večjih krajih javne shode, na katerih se bo govorilo o pomenu 1. maja in splošnih težnjah delavnega ljudstva. Večji shodi se bodo vršili:
V Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma ob 10. uri dopoldne.
V Kočevju, kjer se vrši tudi delavska ljudska veselica.
V Trebnjem,
v Litiji z družabno zabavo,
na Jesenicah, pred kolodvorom in
na Bledu.
Poživljamo vse tovArišc, da s c za proslavo 1. majnika dobro pripravijo, da bo delavska manifestacija kar najlepše uspela. Natančnejša obvestila, tudi o shodili in proslavi 1. maja na Štajerskem bomo pravočasno poročali v „Jugoslaviji**.
Majski spis. Izšel je majski spis, izdala in založila Narodna sočijalna tiskovna zadruga, tisk Zvezne tiskarne v Ljubljani. Vsebina je jako bogata: Ivo Peruzzi: Vsem, ki trpijo. Anton Brandner: Prvi majnik. Ivan Tavčar: Naš razvoj. Zorko Fakin: Socijaliza-cija industrije. —11—: Socijalno zavarovanje. —ko—:Slovanska socijalistična vzajemnost, —m—: Načela in demagogija. Dr. Tone Jamar:	Zdravje
naroda — procvit države. —aa—: Zadružništvo. Anton Leitgcb: Strokovna organizacija. Adriaticus:	Jadransko
vprašanje. O. S.: Misli o ljudskem gledališču. Netočnost zgodovinskega materializma. Iz kozaške postaje. Majski spis vsem najtopleje priporočamo. Naroča se v tajništvu NSS v Ljubljani, Narodni dom.
Dolžnost naših somišljenikov je, da poročajo važne dogodke in novice, hitro in povsem resnično ,Novi Pravdi*.
Glavno zborovanje NSS
Pokret narodnega delavstva v Sloveniji.
Ne le v Poljski se razvija in širi pokret narodnega delavstva, marveč tildi sredi drugih slovanskih narodov se uveljavlja ta politična struja, znana tam predvsem pod imenom narodno -socialističnega pokreta.
Toda ta naziv nas ne sme privesti v zmoto; narodni socijalisti ne priznavajo marksizma, glavni pogoj za označbo socjjalista. Socijalisti po našem pomenu besede se nazivajo tam socijalni demokrati, a tamošnji narodni socijalisti so po svojem pojmu in ideji več ali manj blizu poljske Narodne Delavske Stranke (Narodo\va Partija Robotnicza ali skrajšano N. P. K.)
Delavski svet Cehov ali Slovencev se deli na sledeče stranke: komuniste, socijalne demokrate, narodne socijaliste in klerikalce. Komunisti odgovarjajo poljskim komunistom ter zelo tudi skrajni levici poljske socialistične stranke, (pod imenom komunistov se v Jugoslaviji deloma skrivajo pripadniki čistega marksizma), socijalni demokrati odgovarjajo desnici poljske socijalistične stranke, narodni socijalisti — to je poljska narodno delavska stranka, klerikalci pa se bližajo naši katoliški stranki, le da niso tako mračnjaški in babjverni kot zadnji.
Stiki med narodnimi delavskimi strankami Slovanstva (med njimi Poljske) so dosti živahni.
V	februarju so bili predstavitelji slovenske narodne socijalistične stranke v Pragi slavnostno pogoščeni od čeških narodnih socijalistov. Pri tej slavnostni priliki v Pragi je tajnik slovenske narodno - socijalistične stranke, tovariš Zorko Fakin (slovenski narodni socijalisti se nazivajo med seboj „tovariš“, med tem ko sc Cehi poslužujejo besede „brat“) v enem iz-
■(Nova Pravda od 26. febr. t. 1.)
„Razmere med posameznimi slovanskimi narodi niso povsod take, kot bi mi to želeli. Razmerje med vami in Poljaki je skalil tešinski konflikt in ravno tako tudi razmerja med nami ali bolje rečeno med/ srbskim delom našega naroda in med Bolgari, ne morem imenovati prijateljskega. Naloga naših strank je, da, stoječ vedno na programu narodnega socijalizma, premostijo nesporazumevanja, ki leže med posameznimi slovanskimi narodi in to nalogo bomo tem lažje izvršili, ker stojimo na eni strani mi v direktnih stikih z poljsko narodno - socialistično stranko, na drugi strani pa vi v direktnih stikih z bulgarskimi narodnimi socijalisti. Ne mislim tukaj na kako direktno intervencijo v prid sporazuma, ker vsaka taka intervencija bi znala preje škoditi, kot pa koristiti medsebojnemu zbližanju. Pač pa mislim, da bi se to zbližanje dalo jako pospešiti potom informacij, kakšne razmere, kakšne smeri in mišljenja vladajo v posameznih slovanskih narodno - socialističnih strankah. Mi bomo obveščali na eni strani poljske narodne socijaliste o razmerah in mišljenju vaše stranke obenem pa poročali vam o razmerah in mišljenju poljske narodno - socijalistične stranke. Vaša nalog'a pa je, da nas informirate o duševnem pokretu med bulgarskimi narodnimi socijalisti. Prepričan sem, da je ta pot edino prava in da bo ta pot. vodila k sporazumu od naroda do naroda eventuelno preko oficijclne politike interesiranih vlad.
Uresničenje slovanske socijalistične vzajemnosti v praksi si predstavljamo sledeče: Vaša stranka stoji danes v najožjih stikih z eseri (ruski socijalni revolucionarji — ruskimi narodnimi socijalisti), na drugi strani pa imate najožje stike z nami, jugoslovanskimi narodnimi socijalisti. Mislim
torej, da l>i morala biti ravno Praga zaenkrat centrum slovanskega socialističnega gibanja in da bi se morala ravno v ‘Pragi ustanoviti nekak centralni organ, ki bi spajal ves slovanski socijalistični organizem v eno veliko enoto; ki l>i< priborila slovanstvu v svetovni zgodovini ono mesto, ki mu gre. Iz tega centruma bi se podpiralo naše gibanje v vsem slovanskem svetu moralno in če treba tudi gmotno, da se na ta način zagotovi zmagoviti pohod naše ideje tudi v kraje, kjer bi se sicer vsled pomanjkanja sredstev morda zaustavil pred nepremagljivimi ovirami."
V	dneh 19. in 20. marca so češki narodni socijalisti Slovencem vrnili poset v Ljubljani ob priliki strankinega zborovanja narodnih socijalistov.
Na teh zborovanjih se je vedno realnejše razpravljalo o vzajemnosti med slovanskimi narodnimi delavskimi strankami, o stvoritvi skupnega „slovanskega socijalizma" z eventualnim generalnim tajništvom v Pragi;
,,slovanski socijalizem“ na jbi obsegal tudi ruske „eserje“ (stranka ruskih socijalnih revolucionarjev, skrajšano nazvana SR).
Centralno vodstvo Narodne Delavske Stranke je dolžno posvetiti temu gibanju vso pozornost — iu bre^ dvoma je to tudi storilo. Socijalisti imajo pol ducata raznih „internacijo-nal“, katoliška črna internacijonala ima na celem svetu čez potrebo močni skupni skelet v hierarhiji katoliškega klera. Narodni pokret v delavskem razredu ne more omejiti svojega obzorja do mej svoje vasi, marveč mora zajemati iz političnih in idejnih pridobitev, ki so sc jih priborile bratske stranke tu in tam. Predvsem pa je potrebno, da naša stranka nemudoma naveže najprisrčnejše prijateljske vezi s Slovenci.
Ne gre le za interes strank. Naša zveza z slovanskimi narodi bo brez-dvomno uplivala na naš mednarodni položaj, na bodočo vlogo Poljske med evropskimi državami in silni bomo proti intrigam naših narodnih sovražnikov, ki nam bodo postali neškodljivi. To je za nas tem važnejše, ker ne bo tega nikoli razumela naša diplomatska in konsularna družba, ki je izšla iz šole gospe Helene Paderevske.
Boljševizem propada.
Danes se more že z gotovostjo trditi, da gre komunizem na Ruskem proti svojemu koncu. Težko je to pii-poznati in hudo mora biti Leninu, da je tako zavozil. Pred kratkim je imel Lenin na zborovanju v Moskvi govor na katerem je med drugim povedal:
Sprememba politike napram kmetom pomeni, da se je tudi položaj kmetov izpremenil. (Zakaj pa je Lenin politiko napram kmetom izpremc-nil, saj je vedno trdil, da ima 011 prav. Politiko je izpremenil, ker bi se, če bi šlo tako naprej, kakor je Lenin mislil vse skup podrlo.) Prostost trgovine, je rekel Lenin, bo razvila državni kapitalizem. Sedanje rusko gospodarstvo sc deli na pet sistemov. (Prej pa je rekel, da bo komunizem vse opravil.) Prvi narodno - gospodarski sistem je patriarhalični sistem, kjer dela kmet samo za sc. Drugi jc blagovno gospodarstvo v malem, ki najde odjemalce naravnost na trgu. Tretji je kapitalistično gospodarstvo v komunistični Rusiji kapitalistično gospodarstvo, ali slišite, sodrugi, kaj pravi Lenin?) Četrti je državni kapitalizem (na lep komunizem, ki sestoji iz samih kapitalističnih narodno --gospodarskih sistemov). Peti pa je socialističen.
Tz Leninovih izvajanj posnamemo, da komunizem polagoma izginja, na njega mesto stopa kapitalizem.
Govor dr. Rybara na zboru zail^nikov NSS.
(Konec.)
I11 s tem prihajamo do našega, danes najbolj nevarnega soseda, do Italije. Z rapallsko pogodbo je Italija program svojih imperialistov skoraj popolnoma uresničila. Svoje strate-g‘ične meje je pomaknila do Julijskih Alp in.Snežnika, zasužnjivši s tem kakih 600.000 Jugoslovanov. S Trstom in Reko je spravila pod svojo oblast skoraj vso izvozno in uvozno trgovino naše države, Cehoslovaške, Avstrije in Madžarske; s Pulo, Lošinjem, Zadrom, LagOsto in Valono je zagospodovala nad celim Jadranom in nam postavila pred, oziroma na našo jadransko obal svoje napadalne postojanke, ki bodo izhodišče za njeno politiko na-cijonalne in gospodarske ekspanzije in penetracije na Balkan. Rapallski diktat, v kateri niti kapitulacije ne manjkajo, je. potisnil našo državo na stopinjo. vazalske države. Ne vem, ali je bilo to potrebno; to jc pa gotovo, da takega stanja ne more dolgo trpeti noben narod, najmanj pa junaški jugoslovanski. V imenu pogaženega narodnega načela, v imenu svobode mo-raja, v imenu naše nacionalne in gospodarske neodvisnosti, brez katere se naš narod ne more razvijati, moramo zahtevati revizijo rapallske pogodbe. Temu vprašanju treba podrediti vsa druga. Kakor so bile oči vseh Srbov skozi mnogo desetletij vprte v Bosno-Hercegovino, tako morajo sedaj oči vseh Jugoslovanov biti uprte na naše Primorje. Jugoslovanski problem bo rešen šele, kadar bo naša vsa vzdodna jadranska obal do Soče.
Z ozirom na ta cilj in v zavesti, da bo Italija vedno na strani naših sovražnikov, ne sme se naša država nikdar preveč, izpostavljati za interese drugih in zlasti se ne sme napravljati sovražnikov, kjer tega ni treba.
Francij« in Angliji jc naša država brez dvoma hvaležnost dolžna in vsak napad na njuno integriteto nas mora najti na njuni strani; ne more >11 ne sme se pa od nas zahtevati, da sodelujemo tudi mi pri zasužnjevanju in uničevanju Nemčije, ki onemogočujeta vrnitev normalnih razmer. ^
Še odločneje pa moramo odbiti vsak poskus, da se naša vojska zlorabi kot napadalno orožje zapadnega kapitalizma proti Rusiji. Mi gotovo nismo
občudovali sovjetskega režima; mi ravno nasprotno najostreje obsojamo krvavo strahovlado boljševiških diktatorjev in želimo iz ljubezni do bratskega ruskega naroda in tudi v lastnem interesu, da bi se ta narod kmalu otresel vseh krivih prorokov in zopet zavzel ono mesto v družbi narodov, ki mu gre po njegovi kulturi in njegovem številu; noben jugoslovanski vojak, če ni naša država napadena ne sme vzdigniti orožja proti svojim ruskim bratom. Ce je res, da je dr. Vcsnič šel z nasprotnimi nameni v Pariz, potem treba ravno njemu zaklicat': Ako ni imela naša država dovolj vojakov in orožja, da reši 600.000 Jugoslovanov izpod laškega jarma, potem ne sme žr-vovati niti enega za rešitev francoskih in angleških kapitalov na Ruskem.
Geslo naše zunanje politike mora biti: Zvesti dani besedi, zvest' prijateljem; in pred vsem pa lastnemu narodu, zvesti Jugoslovanstvu, zvesti Slovanstvu.
Pokret slovanskega delavstva.
Mladi smo še, a to ni noben greh, to je naša moč, to znači našo bodočnost. Smo nosilci slovanske svobode, slovanskega bratstva, in slovanske pri hodnosti.
Polagoma' smo se začeli gibati mi delavni sloj slovanskih narodov.
Začeli so Cehi in sledili smo Poljaki, Rusi in Slovenci. Ideja je vskli-la, začetek je napravljen. Krepkih korakov po začrtani poti pojdemo mi pravi zastopniki slovanskega ljudstva. Vezi, ki so že napeljane, bodo postale močnejše in močnejše, tako da bode napočil dan, ki nas bode našel popolnoma edine.
Našim tovarišem je že znano kako mislijo o našem skupnem delu naši brati Cehi, danes pa prinašamo mišljenje bratov Poljakov v slovanski skupnosti slovanskega delavnega ljudstva. Zadnja številka glasila „Poljske narodne delavske stranke" je prinesla sledeči članek:
UMlffir—Mf—IMMBB—————I
Tovariš, si li dobil „Novi Pravdi“ vsaj enega naročnika, ako ne, potrudi se. Vedi, da je „Nova Pravda" edini list, ki zastopa interese slovenskega delavnega ljudstva.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljan-. Odgovorni urednik: H. Sever, Izdaja konzorcij „Nove Pravde'.
franc Bnimat
Ljubljana #
Mestni trg ^ štev. 25, 1. n.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne - ™~ edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
!3—14	pleskar	in	ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. G.
Pnevmatike
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—15
M. KUŠTRIN
Ljubljana
Dunajska (cesta št. 20
Telefon štev. 470.
Podružnica; Maribor
Jurčičeva ulica št. 9.
Somišljeniki! Prispevajte za tiskovni sklad!
Kapital: ZQ.G00.C0Q ftpnn. Rezerve okrog 6,000.000 H.
Slovenska eskomptna banka
LJUBLJANA
Šelenburpa ul. 1.
Interesna skupnost s ..HpvatsHo esfcomptno banko" in »Srbsko banko" v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje,
Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - Eskompt menic, terjatev, taktur - Akreditivi - Borza. 20
1—5
p