DELO KUD »TONE ŠIFRER« V SEZONI 1954/55
Kulturnoumetniško društvo »lOne Sifrer« je po številu sekcij, pa tudi po
delavnosti, eno največjih kulturnih društev daleč naokro-g. Tega pa se po luivadi
zavemo šele. ko poslušamo poročila na občnem zboru. Za uvod samo dve številki
iz finančnega poshvvanja. Skupni enostranski knjigovodski promet je znašal čez
d\a milijona dinarj;'v in je samo gledališka sekcija imela -malo manj kot 400.000
dinarjev dohodk()\ in seveila tudi izdatkov.
Stodvajsctčlansko društvo je vodi! upravni odbor, .sestavljen iz petin članov
ožje uprave in osmih \()dij sekcij ali oddelkov (gledališke, folklorne, pevske, godbe,
oikestru, knjižnice, iirosvetnega lista in knhinje). Poglejmo kar po vrsti, kakšno
je bilo njihovo delo.
Gledališka sekcija je uprizorila šest del (.Moliere: Tartuffe. režija .Janko Krek:
-Škufca: Trnuljčica, režija Poldka .Štigličeva: .\'ušič: UJEZ. režiia .Jože .'\udic: Bor:
ležka ura in Ocvirk: Ko bi padli oživeli, režija .fanko Krek; Hašek: Dobri vojak
Švejk. režija France F^inžgar: Camkar: Za narodov blagor, režija Polde Polenec).
Največji finančni uspeli je doživel Dobri vojak .Svejk. 79.000 dinarjev, s katerimi
smo kupili drva za prihodnjo .sezono. Škoda je le, da so bila najkvalitetnejša dela
najslal)še <vbiskaua.
Folklorna sekcija je zaradi nediscipliniranosti nekaterih članov razpadla in \L'
(ul nje ostal za letošnjo .sezono le še dolg. Verjetno pa bi bila njena oživitev, seveda
pod trdno roko spretnega vodje, edina pot za pritegnitev udadine. ki je v KUD
takorekoč sploh ni. Kaj pa bo. ko bodo starejši delo opustili, je pereče vprašanje
vse kulturnoprosNCtne dejavnosti v Jiašem mesln.
222
Fiicli pevska sekcija je l)olj životarila. Do oživitve ineSancga zbora sploh ni
l)iišl<), pač je bil ustanovljen ženski zbor, ki je že zapel nekaj pesmi na akademiji
za deseto obleinico osvol>oditvc. izgleda, da se bo vsaj ta ohranil tudi v prihodnjem
letu.
Godba na pihala je bila za gledališčem najbolj delavna. Saj je bila ob vsaki
priliki na cesti in nobena akademija ni šla mimo brez nje. Nastopili so 12-krat
(obletnica LP, loški teden, občinski praznik v Zabnici. komemoracija za Kamnitr.
ikoni. trije nastopi ob desetletnici osvoboditve, sprejemi itd.), poleg tega pa *<J igrali
še tri budnice in pri (reh pogrebih. Vsak godbenik je žrtvoval z.a vaje preko 60 ur
iu za nastope 58 ur. 25 godbenikov je torej v sedmih mesocih igralo okrog 1 iOO ur.
Za vse to gre priznanje dirigentu Oskarju Škulju. ki je zainteresiral za igranje
tudi mlade muzikante. in pa seveda članom godbe samim. Sedaj, ko so glasbila
dokončno odkupljena, pa bodo prav gotovo še bolj marljivo igrali.
Orkester ima pravzaiprav dve /)firinit: Državno glasbeno šolo in K UD, vendar
nastopa v glavnem pod imenom društva, čeprav so v njem le trije starejši godbeniki,
člani KUD, ostali člani pa .so gojenci glasbene šole. Kljub temu so imeli
redne vaje vsako sredo in igrali na vseh predstavah Trnuljčice in na treh akademijah
(29. novembra, 8, marca, 21. aprila), na samostojnem koncertu in ob zaključku
.šolskega leta gimnazije.
Knjižnica je pravzaprav samo še tradicionalni privesek društva, svojega ustanovitelja.
Dosegla pa je že tako stopnjo razvoja, da jo KUD bolj duši. ker ji
finančno ne more pomagati, kot pa podpira. Samo par številk naj dokaže, kako
jKrtrebno je, da zaživi kot samostojna kulturna ustanova, sedaj, ko je v novih, primernih
prostorih. Odprta je bila t.019 ur, ima 5.582 knjig in 1.612 obiskovalcev,
od katerih si redno izposoja knjige 750 članov. Izposodila jim je 11.558 knjig. Obisk
izposojevalcev se je povečal za 51 mesečno, število izpo.sojenih knjig pa se je zmanjšalo
za 59 knjig. To Jiam kaže na drugo težavo, ki tare knjižnico: premaihna izbira
knjig. Bralcev ne more zadovoljiti kot bi morala, to pa zato, ker so starejši knjižni
fond že prebrali, vseh novih knjig pa knjižnica ne more nabaviti, ker nima dovolj
denarja, saj je imela celo ll.OOO din primanjkljaja. Stroški za vzdrževanje knjig pa
bi bili .še večji in njihova trajnost manjša, če si ne bi knjižničar Matija Trepše
omislil lastne provizorične knjigoveznice, V Loki sta bili včasih dve, sedaj pa ni
nobene, čeprav je na razpolago še nekaj knjigoveških strojev.
j^Kai pa Škofjeloški prosvetni list?« so spra.ševali mnogi gledalci. Izšli sta
dve številki za Tartuffa in Švejka in tretja ob občnem zboru Muzejskega društva.
Naprej pa mu tis.karna zaradi preobremenjenosti ni dala živeti. Postavljena je že
bila četrta številka ob deseti obletnici osvoboditve, toda ker ni mogla iziti pravočasno,
je postala neaktualna in sploh ni bila natisnjena. Nobena tiskarna noče
prevzeti našega skromnega glasila, zato srno se odločili, naj v letošnji sezoni služi
za prosvetni list kar zadnja stran plakatov, da bomo vsaj tako gledalce luhko seznanjali
z uprizoritvami.
Tovarišica Simoničeva pa se prav nasprotno od gledalcev pritožuje, da so
odmori prekratki in da zato kuhinja lin 'bife nimata v;'čjih doliodknv. Seveda pa
l>o kot lani nadaljevala tudi letos z gospodinjskimi tečaji.
V okviru KUD deluje tudi Ljudskoprosvctna glasbena šola. Imela je v svojem
drugem letu obstoja 17 učencev. Za 562 šolskih ur so plačali 56.284 ilinarjev .šolnine,
pokazali pa so zadovoljiv uspeh. Glavna značilnost šole je. da sprejema vanjo ne
omejuje starost in da v njej poučujejo tudi ljudske instrumente (harmonika itd.).
Zato m jo bilo škoda ukiniti. V sedanjih ix>gojih pa ne more životariti. Ce bi
dobila prostore v KUD in vsaj nekaj podpore, šolnina 400 din na mesec je precejšnja,
bo lahko še naprej omogočala izpopolnjevanje predvsem starejšim amaterjem
in pripravljala nove člane orkestru in godbi.
Delo društva bi liilo lahko še boljše, če bi se vsaj malo spremenila struktura
članstva. Povečalo naj bi se število delavcev (sedaj 19) in mladine (sedaj IS) in pa.
če bi imelo društvo malo l>oljše finančne pogoje. Vsi prostori so potrebni popravila,
gledališče pa je še vedno na istem kot je bilo lani (nič reflektorjev, zaves itd.). Zato
je tudi pri gostovanjih težko, ko moramo razvajene igralce sprejeti na naš majhen
slabo razsvetljeni oder. v dve nemogoči garderobi itd. Ko bi se naše dolgoletne želje
po adaptaciji dvorane in opremi odra uresničile vsaj letos, pa 'bomo zaenkrat ka"
lahko pozabili na novo zgradbo.
J a n k o Krek
223