371
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
(Debata o šolski postavi.)
Bistvo jedernatega govora poslanca Kluna bilo je to: ^Dostikrat smo morali — je rekel — slišati na naši (levi) strani očitanje, da smo šoli neprijazni ali cel6
372
sovražni. To je gospodom nasprotne stranke tako navadno, da se je enaka fraza vrinila celo v prvotni načrt te postave, in da se je ta beseda zbrisala še le vsled naših ugovorov. Pri vsaki priliki smo mi kazali, da nam je blagor, napredek in omika našega naroda resnično pri srci, in možje naše stranke so za šolo veliko storili, ko o tako zvani nemško-iiberalni stranki na Kranjskem še ni bilo duha ne sluha. Oe smo se oglasili tako odločno zoper predloženo postavo, zgodilo se je zarad tega, ker se mora vsakemu poštenemu človeku gnjusiti „humfrug", ki se s šolo dela; (dobro! na levi) in nič drugega ni ta predlog, kakor humbug; pri tem načrtu vam je, gospoda moja, šola le deveta briga. To smo razvideli iz vse obravnave, to se razvidi iz postave same. Hitro se je izdala, tako brez pomislika, da se mora vsak začuditi, ker čez noč in dan skovalo se je 45 paragrafov. Kako je bilo toraj mogoče, tako hitro postavo na vse strani pretresati? Ni res, da bi bil odsek postavo delal; njemu se je sestavljen načrt izročil, in reklo se mu je, naj svoje mnenje izreče, naj ga ko-nečno stilizira. Opozorili smo gospode nasprotne stranke, da se tako ne mudi, stavili smo nasvet, kije bil danes stavljen od g. poslanca Svetca, že v odseku, naj se izroči načrt deželnemu odboru, da ga v soglasji z deželnim eolskim svetom , vlado in drugimi faktorji pretresava io v prihodnji sesiji zboru poroča o njem. Al vsi pomisliki, vsi nasveti so bili bob ob steno; gospodom se je s tem načrtom tako mudilo, kakor da bi se imela zemlja udreti pod nami, če se predlog poročevalčev ne sprejme še v tej  sesiji.
Gotovo je, da ima sedaj veljavna postava pomanjk ljivosti, ker ni človeške stvari, da bi bila popolnoma. Pa jaz mislim, da veliko več napak, kakor te, ki jih hočemo vpopraviti, imajo šolske postave v drugem pomenu. Ce hočete napake odpravljati, odpravljajte prej une reči. Ce je bila dosedanja postava pomanjkljiva, moram glede te postave reči, da je pogubna. Ona uničuje pravice naših občin, po sedanjih postavah jim zagotovljene, in uničuje koristi učiteljev samih. Deželi in občinam, kakor sta gg. predgo-vorijika razkladala, ta postava naklada veliko bremen, veliko skrbi in stroškov, pravice pa jim popolnoma jemlje.    To hočem dokazati.
1. Postava ni na korist občinam. Ko so se nove šolske postave delale in občinam začela nakladati taka bremena, da so ljudje kar strmeli, so jih tolažili: ,,bodite mirni, zdaj bote imeli veliko pravic; bote učitelje sami imenovali, jih bote nadzorovali** itd. Takrat se nobenemu ni dozdevalo, da bodo po petih letih te postave odpravljene, da se bodo občinam pustila bremena, ki so se jim naložila, vzele pa vse pravice. (Dobro! na levi.) In to namerava nova postava. Občine naj, kakor §. 3. razklada, skrbe za šolske palače , naj ssrbe sploh za denar, pravic pa nimajo čisto nobenih. Dose-daj so bile zavarovane proti vsaki krivičnosti gledč ravnanja z njihovim denarjem. Kedar je bilo treba šolo zidati, stroške za šolo določevati, učitelje nastavljati ali potrditi, takrat so imele občine govoriti v tako imenovanem pomnoženem krajnem šolskem svetu. V tem svetu so se zavarovale občine proti temu, da niso prišle v manjšino, če so se na drugi strani zedinili duhovnik, učitelj in šolski nadzornik, ker imele so v krajnem šolskem svetu dva, v pomnoženem krajnem šolskem svetu pa štiri zastopnike, toraj zmirom večino. Sedaj pa je mogoče, da pridejo v manjšino; zakaj po novi postavi imajo občine po tri zastopnike, na nasprotni strani pa je duhovnik, če bode zoper občino, učitelj in nadzornik, ker se po tem načrtu ne vzame iz krajnega šolskega sveta, ampak katerega okrajni šolski svet imenuje.   Ce ima občina tri zastopnike,   potem  pride  ob-
čina ne le v enak primerljej z drugimi udi, ampak pride v manjšino, če ne bode okrajni šolski svetnik vzet iz krajnega šolskega sveta. Občine se dosedaj tudi imele pravico, kakor je bilo že poprej omenjeno, izbirati in imenovati učitelje. Ravno glede tega občine niso tako nemarno delale, kakor nekateri trdijo/Občine imajo veliko več pojma za dobrega učitelja, kakor se sploh tukaj sodi. One so gledale sicer na to, da dobe z učiteljem vred tudi orgljavca, ali kdo je temu kriv, da so se morale na to ozirati? Tega niso občine zadolžile, ampak to je zadolžila vlada s tistim ukazom, da se učiteljem ni treba učiti orgljanja, samo da se precej odpravi vsa zveza med učitelji in cerkvijo.
Zakaj se je imenovanje učiteljev vzelo občinam, slišali smo iz ust enega govornika nasprotne stranke, namreč zaradi tega, ker so občine prej imele vzdrža-vati šole, pozneje pa je prišlo to na d e želni zaklad, da toraj občine nimajo skrbeti za učitelje, ampak da gre to iz normalno šolskega zaklada. (Dobro!) Ali če hočete dosledni biti, morate tako sklepati: Ce normalno-šolski zaklad učitelje vzdržuje, naj tisti, ki ima za ta zaklad skrbeti, uč telje tudi imenuje, ter naj se to imenovanje deželnemu odboru, ne pa deželnemu šolskemu svetu izroči. Pravijo sicer, da deželni odbor ima tudi govoriti pri imenovanji učiteljev, ker ima dva zastopnika v deželnem šolskem svetu. Gospod baron Ap-faltrern nam je še rekel, da bomo enkrat, če zopet v večino pridemo, veseli, ker smo dosegli, da bodo pravice deželnega odbora v deželnem šolskem svetu zavarovane. Iz teh besedi barona Apfaltrerna bi zamogel sodni, da se Vam dozdeva, da ne bote dolgo Časa imeli večine, da pa hočete zapraviti vse pravice, katere je dežela imela.    (Pohvala na levi in med polsušalci.)
Rekel sem, da se občinam nakladajo silno velika bremena, da se jim pa ni pustila nobena pravica. Kdo bo hotel tedaj še zastopnik občin v krajnem šolskem svetu biti? Kdo bo hotel postati načelnik krajnega šolskega sveta? To je gotovo, in zato ni treba imeti pro-roškega duha, da se bodo ljudje temu poslu odtegovali; za to je pa že prvotni načrt poskrbel, da se občinski možje ne bodo mogli več upirati tej volitvi s tem, da se jim bodo naložile strašanske globe, ki zacnorejo uničiti vsacega še tako premožnega kmeta.
Se ostreje, kakor z denarnimi globami, kaznujejo se tisti, ki nočejo v krajni šolski svet, s tem, da se zamore ta v slučaju, ko bi ne hotel ali ne mogel po mnenji okrajnega šolskega sveta izvrševati svojega posla, razpustiti enkrat, dvakrat, trikrat ali koiikorkrat drago. Potem se nastavi šolski administrator, ki ima vse tiste pravice, kakor naČeinik krajnega šolskega sveta in občine bodo imele novo stroške, ker ni določeno, da se mora ta administrator vzeti iz domačih ljudi, ampak zamore se posiati od drugod in dana mu je pravica, da si sme zaračunati stroške. Seglo se je tako daleč, da se mu je hotela priznati celo remuneracija, in to se je le vsled našega ugovarjanja opustilo. Ko smo nad vsemi temi določbami izrazili svoje začudenje in smo vprašali, od kod da so vzeli te paragrafe, odgovorilo se je, da nekatere določbe imajo veljavo v Istri, nekatere na Koroškem, da taka postava velja že sploh v sosednjih deželah. Ali, gospoda moja, če gre tako uaprej, pridemo še tako daleč, da bomo rekli za opravičenje kacega paragrafa : tako je na Turškem, toraj mora biti tudi pri nas. (Dobro na levi.)
Mislim, da sem gledč prve točke dokazal, da načrt, katerega imamo pred seboj, ni na korist občinam, ampak njih pravice uničuje. Jaz pa nadalje trdim, da ta načrt nasprotuje tudi koristi cerkve. Meni nič, tebi nič, ne da bi bisi potično mesto vprašali, spremenila &e je točka, katera govori o deželnem šolskem svetu,
373
cerkvi na kvar. Nova postavava je to prenaredila poprejšnjo postavo tako, da namesto „vorschlag des Or-dinariates" pravi: „der minis er fiir kultua und unter-richt hat vor erstattung seinea vortragea beziiglich der beiden katbolischen geistiichen daa furatbischofl. ordina-riat anzuhoren." Vlada se bode obrnila na škofa, in .ga ,,vprašala": povej, katerega misliš ti? Ce ji bo do-tični ljub, ga bo imenovala, če ne, ga bo zavrgla, in na pritožbo se bo odgovorilo: ,,wir baben dich ja angehort — saj smo te vprašali; to pa ne stoji v postavi, da bi se morali tvojega predloga držati." To, gospoda moja, bo toliko časa dobro, dokler med cerkvijo in vlado ni nasprotja. Vzemite pa prirnerljej, da nastane nasprotje : škof bo dva nasvetoval, vUda bo imenovala dva druga, škof jima bo prepovedal, udeleževati se dežei. šolskega sveta; prišlo bo do take razprtje, kakoršua je bila na Tirolskem, kjer je moral tudi neki zoper voljo š&ofa od vladev imenovani dekan izstopiti iz dežel, šolskega sveta.
Še bujše pa, kakor koristi cerkvene, uničila bi ta postava pravice in koristi učiteljev samih. Se ve da se pravi: učitelji so sami prosili za to postavo, al če so to storili, moramo pač reči, da niso vedeli, kaj so delali. Na misel mi prihaja basen, basen od Jupitra in žab, ki so prosile, naj jim kralja da. Videle so drugod, da je vse vredjeno, da si drugi samostalno opravljajo svoje stvari, toraj so mislile, naj bi še one to smele. Jupiter jim je dal kralja in sicer prav dobrega, neobčutljivega, ter jim je poleno tje zagnal. Fa kmaio so se sprijaznile žabe s svojim kraljem tako zelo, da so začele na-aj skakati in niso imele pred njim nobenega rešpekta. Nekterim žabam to ni bilo prav, rekle so : tak kralj nič ne velja, daj nam boljšega, ki bo kaj odločnosti imel in ne bode dovolil, da se mu po hrbtu hodi. Jupiter je uslišai prošnjo in jim je poslal štorkljo. Ko so pa začele žabe iz vode lesti, segla je štorklja zdaj po eni, zdaj po drugi, tako da je nazadnje vse pohrustala. — Tako se bo godilo našim učiteljem. Oni so bili poprej popolnoma varni, in dasiravno bi se bilo dalo kaj popraviti od strani konsistorija, so bili vendar mirni, in mnogi so zadovoljno živeli. Ali hoteli so imeti tudi zboljšanje svojega stanu in poprejšnja večina zbora našega je prav modro ravnala ter dala jim tako upravo, po kateri so bili popolnoma varni. Pa tudi te določbe niso učiteljev zadovoljile, in prosili so premembe. In sedaj se jim ponuja postavni načrt, kateri bo uničil njih svobodo, kakor je štorklja pohrustala žabe. Sedaj bode imel učitelje nastavljati deželni šolski svet. Ta ne bo nobene občine vprašal, ali ga sprejmete, ampak kar dekretiral ga bo. V posebnem paragrafu je doiočeno, da se sme učitelj prestaviti, ne samo, ako sam prosi, ampak sme se prestaviti tudi ,,aus dienstesrucksichten'' — iz službenih ozirov. In kaj da so te ,,dienstesrucksichten — službeni oziri", gospoda moja, kažejo nam mnoge skušnje. Tako se bo godilo učiteljem. „Aus dienstesrlicksichten ' bo učitelj prestavljen, ako se zameri okrajnemu glavarju, kakemu briču ali žandarju, ker pri nas tudi to zadostuje.
Iz tega se razvidi, da g. Vesteneckov predlog ni ozira jemal na korist šole, ampak je le tako sestavljen, da se politični namen lajše doseže, izšel je pravzaprav iz političnega vrelca, pa s koočnim namenom, da se skrije zajec, ki za grmom leži.
Ce pojde tako naprej, ne vem, kaj bo postalo iz Kranjske dežele. Gospodje nasprotne stranke so to postavo pozdravili z veliko radostjo, jaz pa rečem, če pojde tako naprej, bode postala dežela kakor turški pašalik in okrajni glavar ne bo samo paša, ampak tudi veliki mufti in ulema (veselost), vsim drugim pa se bo le reklo: molči in plačaj!
Konečno nimam druzega dostaviti kakor to, da, če ^prajmete to postavo,   ki jemlje  vse   pravice   občinam,
skrbite še za postavo, katera jim odvzame tudi stroške, in po kateri se namesto nor-malno-šolskega zaklada in občinskih doneskov izroči vse vladi, da bo ona za šolske potrebščine skrbela. (Živa pohvala na levi.)