STHBOLOm and most popular slovenian newspaper in united states OP america PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI. Z« v«ro te atn4 — n prsvk« H rtofc« — odi boi« do nugil SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV . DRUŽINE V JOLIETU. IN ZAPAbNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICXOL najstarrjIi in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. STEV. (No.) 236. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 8, 1927. LETNIK XXXVI, SPOR MED RUSIJO IN ANGLIJO SE BO PORAVNAL. — ŽENEVSKA KONFERENCA USPEŠNO NAPREDUJE. — RUSIJA MORA DR2 ATI ROKE PROČ OD ANGLIJE S SVOJO KOMUNIST IČNO PROPAGANDO. minister zbližati Rusi jo. | ugodnih! Ženeva, Švica. — Konferenca v Ženevi, kjer so se skupaj zbrali zastopniki narodov, da bi pripravili gladko pot razo-roževalni konferenci, ki se bo vršila drugo leto, dobro napreduje. Stopnjema se bližajo velikemu cilju — sporazumu med narodi, da bi razorožili in ne izzivali na vojno. Kakor znano, Anglija in sov-j jetska Rusija se gledate po strani. To pa zato, ker so sovjetski agenti v Angliji razširjali komunistično propagando.-Anglija je videla v Rusiji strahovitega sovražnika, na kate-^ rega je ščuvala tudi druge narode. To ji pa ni uspelo. Zgu-| bila je ruski trg, katerega imajo zdaj Nemci in drugi narodi. Francoski zunanji Briand, je poskušal Anglijo in sovjetsko On se dobro zaveda posledic na potu miru v Evropi, če bi se te dve države spora-1 zumele in vzpostavile diplomatske odnošaje. Kakor je bilo sprva videti. Briand ni ir^el zaželenega uspeha, beaaj pa prihaja ugodno poročilo, ki se glasi, da sta sovjetska Rusija in Anglija na potu zbližanja. V ponedeljek sta se skupaj sestala Maxim Litvinov, po-, možni tajnik za zunanje zadeve v Moskvi in Sir Austerr Chamberlain, angleški zuna-j nji. minister. Domalega celo uro sta moža govorila. To je prvi korak, ki je bil storjen za] zbližanje Rusije in Anglije. Sestanek ruskega in angleškega državnika je torej dal upanje, da se bo prišlo med o-bema državama do sporazuma. V prvi vrsti, kar bodo Angleži zahtevali od sovjetske vlade, bo to, da se slednja ne bo vmešavala v angleške notranje zadeve in da ne bo razširjala v Angliji komunistične propagande. Kajti Anglija ob-dolžuje sovjetske agente, dn ti ščuvajo angleško delavstvo proti vladi. Austen je rekel Litvinovu, da je Anglija prelomila diplomatske odnošaje z Rusijo po dolgem in skrbnem razmišljanju, kar ni rada storila. Litvinov je Austenu zatrjeval, da je prišlo do tega zato, ker Anglija ni dobro razu-j mela Rusije. Moža sta se po sestanku ločila kot prijatelja. -o--- LETNO POROČILO PREDSEDNIKA. Coolidge pravi v svojem poro čilu, da še nikoli ni bilo v Zed. drž. tako velikega napredka, kakor je v tem letu. — Trdi tudi, da so delavske plače visoke. BIVOLI ZA FARMARSKA DELA. Slika nam predstavlja Clyde Jonesa, farmarja iz Rapid City, S. D., ki poskuša delati na polju z bivoli. Jones trdi, da so dobro nadomestilo za konje in se pustijo učiti. Washington, D. C. — Vsako leto, ko se prične z delom vi kongresu. poda predsednik svoje noročilo ali poslanico.! Tako je tudi letos to storil Coolidge: njegovo poročilo se( je prečitalo v torek. { Med drugim trdi Coolidge, da so razmere v Zed. državah dobre in še nikoli ni bilo tako velike prosperitete v deželi, kakor je baš sedaj. Trdi, da so delavske plače visoke in ni nezaposlenosti. Dalje pravi v svoji poslanici, da bi brez konstruktivno ekonomije pri vladi, ne mogli biti deležni prosperitete. Glede odpomoči farmarjem pravi Coolidge je najbolje, če se ustanovi federalni farmarski odsek, ki bi razpolagal z obratnim kapitalom za odpomoč kooperaciji. Glede armade pravi Coolidge, da mora biti dovolj velika za obrambo dežele. Treba je nekoliko več križark, podmornikov in nosilcev za letala. Kar se tiče prohibicije, je Coolidge zato, da se Volsteadov zakon strogo izpolnuje. Kar se tiče trgovske mornarice, Coolidge noče, da bi imela vlada z njo kaj opravila in pravi, naj se odda privatnemu kapitalu, kot obrambno orožje dežele, v drugi črti ali rezervi. JAPONSKA PROTI KITAJSKI. Japonska pripravlja veliko armado proti Kitajcem. — Vršijo se veliki boji v bližini Tsinana, oddaljeno 250 milj od Pekinga. Peking, Kitajsko. — V okolici Tsinari, ki je oddaljeno 250 milj od Pekinga; se vršijo hudi boji. General Feng-Juhsi-ang ima svoje čete razpostavljene tako, da lahko obkolijo Tsinan, ki je glavno mesto šantungske province. Napadalci imajo okrog 70,000 mož, branitelji pa veliko manj. Poročilo pravi, da so Japonci pripravljeni, da bodo zavzeli šantungsko provinco, zakar imajo določenih veliko število mož. AL GAPONE ODPOTUJE. železniška nesreča; ena oseba mrtva. Dunaj, Avstrija. — Eks-presni vlak, ki se je vračal iz Dresdena proti Dunaju, je v bližini Sigmundsherberga, Avstrija, kolidiral z lokalnim tovornim vlakom. Sunek je bil silovit ; sprevodnik tovornega vlaka je bil ubit na mestu; dvajset potnikov v ekspresnem vlaku je zadobilo poškodbe. Med slednjimi je tudi šofer znamenitega skladatelja, Ri-charda Straussa. Tudi Strauss in soproga sta se nahajala na ekspresnem vlaku, a njima se ni ničesar zgodilo. -o- — Santa Maria, Cal. — Tukaj so čutili v ponedeljek lahke potresne sunke, k! niso napravili nobene Škode, Lastnik zloglasnih lokalov in načelnik chikaških bootleg-gerjev se gre solnčit v Florido, kjter ima svoje posestvo. — Sam ne ve, kdaj se vrne. Chicago, 111. — Al Capone, ali Al Brown, kakor se tudi imenuje, ki skrbi v Chicagi in bližnji okolici, da ljudje ne trpe žeje in jim ne manjka drugih zabav, se je naveličal Chi-cage, kjer mu oblasti stopajo na prste in zapirajo njegove beznice. Rekel je, da odpotuje v St. Petersburg, Fla., kjer ima svoje posestvo. Kdaj se vrne, sam ne ve, mogoče nikoli več v Chicago. Kako dobičkonosno je tako protipostavno podjetje, kakršno vodi Caponi, je razvidno iz tega, da ima družba bootleg-gerjev in lastnikov igralnic, kateri na čelu je Caponi, letno do $75,000,000 dobička. Je skoraj neverjetno, a vendar resnično, če se pomisli, kakšno ceno računajo po takih lokalih za prepovedano pijačo. Po teh lokalih se tudi Rajajo banditi, kjer zapravljajo denar svojih žrtev. Govor! se tudi, da imajo nekaj od tega dobička, tudi taki, ki bi morali gledati na to, da bi se pre- Ta provinca leži ob šanghaj-ski železniški progi, ki je bila pred vojno pod nemško kontrolo, katero so pa Japonci pozneje prevzeli in tam gospodarili. Pred par leti so se Japonci od tam umaknili DELAVCEM TRGAJO PLAČE. Tekstilni delavci v Maine so bili obveščeni, da jim bodo kompanije znižale mezdo za 10 odstotkov. — 6000 delavcev prizadetih. Biddeford, Me. — Neugodno voščilo k božič :im praznikom so dobili tekstilni delavci v Maine. Pepperell Manufacturing kompanija in New York Manufacturing kompanija, ki imate svoje delavnice v Saco sta obvestile delavce, da jim bodo, začenši v ponedeljek, plačo znižale za 10 odstotkov. Prizadetih je 6000 delavcev. Kot vzrok navajajo kompanije, da se morajo boriti s konkurenti na severu in jugu. Tekstilni delavci, ki že tako slabo služijo, sedaj jim pa še od tega trgajo. Tako znajo voščiti tekstilni magnatje svojim delavcem božične praznike. Sramotno je to, ko vsako bre-me nalagajo le trpinom na raja- ~~ KRIŽEM SVETA. — Mexico City, Mehika. — Vojni department v Mexico City je dobil ukaz od predsednika Callesa, naj izpusti na svobodo politične jetnike, ki so zaprti v vojaški jetnišnici. To so tisti, ki so sodelovali pri uporu, katerega voditelja sta bila generala Serrano in Gomez . — Chicago, 111. — Uradniki chikaških strokovnih unij so se sestali v uradu Illinois Federation korporaeije, na 130 N. Wells cesti in kupili za $256,-000 delnic delavske banke, ki se bo odprla tukaj začetkom prihodnjega leta. — Bellwood, 111. — Aurora električni vlak je zadel v avto, v katerem je vozil John Gatu-to, 40 galonov gazolina. Po koliziji je nastal ogenj; Gatu-to je zadobil tako hude opekline, da je istim podlegel. Do torka zjutraj je bilo v Cook okraju to leto že 912 smrtnih žrtev po avtomobilskih nezgodah. — Harrisburg, 111. — Albert Lewis, star 57 let, je šel v tukajšnji bližini čez cesto, ko nenadoma privozi neki avtomobil in podere moža na tla. Lewis je zadobil smrtne poškodbe, in je takoj nato izdihnil. Kdo je bil avtomobilist, ni znano. — Memphis, Mo. — Leo R. Briggs, predsednik Pheasant Airplane kompanije in W. L. Oliver, sta v tukajšnji bližini pri letalski nesreči prišla ob življenje. Iz Jugoslavije. i ob 70letnici škofa dr. a ndreja karlina. — la- vantinci so Škofu priredili prisrčno in plemenito proslavo. — druge zanimive vesti. Vezilo — dar za dijaško seme- msee. Vernost in udanost slovenskega naroda do kat. Cerkve je prišla do vidnega izraza zo- -o- čarja. Končno je gruča izginila, z njo pa tudi voznik in njegovi tovariši. Slučajno so oblasti dan na to izsledile to razbojniško tolpo in večino njenih pet ob priliki TOletnice lavan- areti™le. Ušlo jih je le Uinskega škofa dr. Andreja *aklh deset> iKarlina. Lavantinci so svojemu Iškofu priredili na videz pre-j prosto, a vendar prav prisrčno in plemenito proslavo. Kot vezilo za 701etnico so duhovniki in verniki lav. škofije zbrali večji znesek v gotovi->ni, ki so ga položili kot glavni-!co za najbednejše dijake v di-ijaškem semenišču, ki bo sedaj ■ moglo še bolje služiti svojemu vzvišenemu namenu. To vezilo Ije izročil presvetlemu nadpa-J stir ju g. prošt dr. Matek s posebnim nagovorom, v katerem je izrekel častitke kapitlja, bo-goslovnice, dijaškega semeni UKAZ MEHIŠKE VLADE. Orožnik obsojen na smrt. Pred vojaškim sodiščem v Skoplju je bil te dni obsojen na smrt orožniški narednik Blago je Stankovič. Bil je zaročen z Boženo Nikolič iz Pro-kuplja. Naenkrat je pa zvedel, da ga zaročenka vara. To si je tako vzel k srcu, da je vdrl v stanovanje svoje zaročenke in ustrelil njo in pa enega njenih ljubimcev, ki ga je našel v njenem stanovanju. Nato je šel v stanovanje drugega Boženine-ga ljubimca ter ustrelil njega lin njegovo hčerko. Po groz-Busiuviiict:, tujasKega semeni- ... šča in celokupne škofijske du-l™!" ** JG f*™ pnjavil irj _____| oblasti. Ko so razglasili smrtno popolnoma miren. hovščine, ki je bila zastopana I Ko 30'"f^1^" snl po k. dekanih in drugih du- obsodbo' }e b" Stankov,e hovnikih, in končno v imenu vernikov. Škof dr. Karlin se je za častitke zahvalil: Za častitke sem vam vsem prav hvale-' žen. Vem pa, kakor veste tudi vi, da bi ta častitka ne imela nobene prave veljave, saj bi Krvava bitka med dvema vasema. Iz Mostarja poročajo: Že dalj časa so živeli kmetje iz vasi Gorjanci in Grabova Dra- me le spominjala na to, da se v PreP^u in sovraštvu. -_____l1;.___ ___ivzrok so bile ženske. Zadnji čas se je razmerje še poostrilo in nekega dne je prišlo do pre- me. Da bi sami odstopili neko ponska ima velike interese v '\k° od sv0^ga razkošnega Tsingtao okraju. Japonske ™ _to ^ mmlijo. Za te so tukaj pred enim letom povzročile, da je bila strta moč generala Kajšeka, na njegovem zmagovitem pohodu proti severu, z namenom, da bi zavzel mesto Peking. RAZPRAVA PROTI MACE-DONSKIM UPORNIKOM. Sofija, Bolgarija. — V Skoplju se je v torek zopet začela razprava proti dvajsetim ma-cedonskim dijakom, voditeljem revolucionarjev, ki so bili aretirani meseca junija na podlagi obdolžbe, da so agiti-rali za revolucijo. Vsled zadnjih obmejnih bojev, vlada med nasprotniki jugoslovanski vladi velika napetost. Če bodo dijaki obsojeni, se je bati resnih nemirov na meji. veliko mladine spridilo. povedana pijača ne prodajala in da bi se ne i-gralo za visoke vsote. Ko bi ne imeli ti lokali protekcije od gotove strani, bili bi že kdaj vsi zaprti, šele zadnje čase so 3im začeli stopati na prste. Za želeti bi pa bilo, da bi vse take lokale zaprli, kjer se je že zatfc Ford je bil v službi pri to pa naj bi se delavci povsod organizirali, ker le skozi organizacijo jim je mogoče svoje stališče zboljšati, drugega o-rožja delavec, trpin nima. -o- ROPARSKI UMOR NA "L" POSTAJI. Chicago, 111. — Menda res ni v nobenem mestu na svetu toliko banditov kakor v Chica-gu. Vsak dan se dogajajo roparski umori ali drzne tatvine; v vsakem slučaju pa pobegnejo zločinci, ne da bi pustili kakšno sled za seboj. Le malo je slučajev, da bi kakšen nevaren bandit prišel v roke pravici. Pa če tudi pride, izpustijo ga pod varščino na proste noge, nakar jo seveda pobriše na varno in zapade varščino. V torek zjutraj ob 4. uri je neki bandit napadel Michaela A. Forda, starega 65 let, ki prodaja tikete na "L" postaji na 35. cesti. Ker se je Ford zo-perstavil banditu, da bi otel denar, last kompanije, ga je bandit ustrelil. Policija je pač prijela tri sumljive moške; pri enemu so našli tudi revolver. Piše se Peter Grymes, ki 3e najbrž e prav!, a ker nI Bilo nobenih prič, mu bo težko doka električni železnici 33 let. Callesora vlada j* izdala po- velje zveznim četam, da morajo dobiti v peat nadškofa Orozca, živega ali mrtvega. Nogales, Ariz. — Mehiška' vlada je zopet izdala povelja za preganjanje katoličanov., Zvezne čete so dobile ukaz, da morajo dobiti v svoje roke nadškofa Francisco Orozca y Ji-mineza, katoliškega prelata v Mehiki, katerega obdolžujejo,! da je v zvezi z voditelji revo-' lucije. Povelje se glasi, naj dobijo v pest živega ali mrtvega.' Da bi bil nadškof v resnici kriv, česar ga dolžijo, ni verjetno. Sv. oče je izrecno pre-' povedal, da bi se proti vladnim odredbam upirali z orožjem v, rokah. Različni upori proti Callesu, se vrše tudi iz drugih' razlogov, ne samo verskih.' Ker pa je Calles smrten so-' vražnik katoličanstva, zato pa( zyraca vso krivdo na nje, zlasti na voditelje mehiških katoličanov. Koliko jih je že pustil ustreliti, ne da bi jim dal prilike, da bi se zagovarjali in izpričali, da so nedolžni. staramo in bližamo večnosti, | ako ne bi pri tej častitki bili • dve stvari, ki me izredno vese- • lita. Prva stvar je, da je moja duhovščina Cerkvi in svojemu škofu tako udana, da vlada med nami ljubezen, zvestoba in nemoteno sodelovanje v vsem. Ne zaradi sebe, zaradi škofije, zaradi vernega ljudstva iskreno želim, da ostanemo v tej ljubezni in zvestobi še nadalje. Druga stvar pa je vaša poklonitev, vaš dar za dijaško semenišče. S tem delom sta pokazala duhovščina in ljudstvo, da razumevata mojo veliko skrb za duhovniški naraščaj. Vam duhovnikom in vam vernikom se za to naj-iskreneje zahvaljujem! Za duhovniki so prišli v škofijsko palačo častitat: veliki tepa, iz katerega se je razvila cela bitka. Kmet Nikola Rajič je obležal mrtev, dva kmeta so pa težko ranjena prepeljali v mostarako bolnico. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in do sedaj zaprli 17 oseb, ki so se udeležile bitke. -o- Smrtna nesreča. V noči od srede na četrtek 16. nov. je divjal krog Velenja silen vihar, ki je napravil o-gromno škodo na sadnem drevju in na električni napeljavi. iSmrtna žrtev tega viharja je i postal Franc Stropnik, zidar pri velenjskem premogokopu. Ubila ga je električna žica, katero je v zgoraj omenjeni noči župan dr. Schaubach, zastop- °dtr*al z d™ga vihar ™ na kast™ TTWfl MaHWa , tero Je ^P11 zjutraj zidar. Ponesrečeni zapušča ženo in eno ČITATELJI POZOR! • Radi zapovedanega cerkvenega praznika Brezmadežnega Spočetja Marije Device, danes delo v tiskarni počiva in jutri list ne izide. Prihodnja Številka A. S. izide zopet v soboto, 10. decembra, kar naj naročniki blagovolijo vzeti na znanje. atvo mesta Maribora z županom dr. Leskovarjem, oblastni odbor po dr. Vebletu in Kranjcu in ravnatelju GraČnerju, v imenu Jugoslov. kluba dr. Hohnjec, in veliko privatnikov. Društva in drugi so v pisarni podpisali posebno častitko nad pastirju. -o- Nevarna razbojniška tolpa prijeta. V zadnjem času so kmetje v okolici Subotice zelo trpeli radi pogostih napadov in vlomov, ki jih je izvrševala večja razbojniška tolpa. Pred dnevi pa je posestnik Luka M.andič opazil na cesti voz, na katerem se je nahajalo nekaj ukradenega mu blaga. Mandič je z revolverjem v roki Ustavil voznika in njegovega tovariša in jima velel, naj vozita do bližnje gostilne, kjer ju je pričel zasliševati. Medtem pa je udrla v gostilno večja gruča oboroženih mož, pričela streljati in težko ranila gostilni- hčerko. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd. Ysfls (^ynw poSiljatev bo t it bata feftro. zanesljivo in bre* odbitki 'TapgUliTB. ito m poslnSte oaie bank« Dfocfo ,500 Dis- 5,0» Din-----92.00 10.000 Dfe---182.00 100 Lir ...................,....;...$ 0.10 200 Lir ............................$11.90 500 Lir ...........................$28.75 1000 Lir .........................$56.50 W TC^jStt pvpfath poseben prani*-Fofenin* je * teb eroeh i* vraBn- Zmti umtšhuMti cen j« nemofoftfl rmstrej com določmti. Heroda Jm •o cent dam. ko daur'vmfeaMNk Uvrifafežo vo vem al cfc frmfcvao. JUJEMO TUTU PSHAJOfB *OSILJ4?v* iz stafcsoa m JA V AMERIKO. In pofiljke naslovite na: ZAIOUJŠEK & OESARK) t Četrtek, 8. decembra 1927. A1IERIKANSKX SLOVENEC VAMI MuarUea lat« Uii« mh te ram MMi pools ^mww H nwdUk. Is4*ia k tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nftfclor tereduiitrt In oprave: UM W. B2n<2 St, Chicane, I& Tdaloc: CANAL Q09L Th« First and the Oldest aba Newafjfiper in Established 189L Issued dmfly, except Sunday, Mas-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I]|. Phone: CANAL 0098, Ea leto lete—. Ea pol feta.— -15 JO ftJ» Xa Chlcajm la Kxzms fa cel« ^--------&0& ga pgl leta---_x _ . M9 roževanje, je razsodišče, je vprašanje varnosti države in njenih mej in je razmerje med Anglijo in Združenimi državami. Tu pa gredo pota narazen; tu je začel MacDonald že z ob- strukcijo v parlamentu, tu ima zagovornike i med konservativci, da imenujemo le oba fenomena lorda Cecila in Balfour-ja, in okrog te točke se bo sukal volivni boj. Arbitraža, varnost, razorožitev, prenehanje tekmovanja z Ameriko, kruh delavcem in mir v državi! — tako je pre-gnantno začrtal svoj program. Kdo bo šel zanj v boj? Delavci vsi! rana. Vendar njeno stanje je rej volila 27 mož. Cerkvene boljše in upanje je, da popol-'službe si bodo potem sami razdelili. Trustije in ožji odbor noma okreva. Poročevalec. Subscription«} For one yar For half a year___ .45. Chicago, Canada and EotomJ For one year___ , f.GQ For half a year___3.00 POZOR;—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-4 flo ked&j imate jist plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI ntegi pnwwna ss hitro objavo morajo biti do po slani na ored-feCNvo vasj dan ta pol pred dnevom, ko uid* list.—Za zadnjo številko v tednu Is čas do Četrtka dcpoldae^—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov ■rednOtie na vffcča. Entered aa second class matter November 10, 1925, at the post offieo at Vttcago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Volitve v Angliji na vidiku. Navadno beremo o angleškem volivcu sodbo, da je v svoji visoki politični vzgoji in izobrazbi (Right or wrong, England is my country) toliko previden in elastičen, da daje vlado tistemu, ki pride takorekoč ad hoc, za dane naloge v poštev. Če je d. pr. aktualna zunanja politika, naj vlada o zunanji politiki izkušeni imperijalistični konservativec. Ce gre za sklepanje trgovskih pogodb, naj jih sklepa v gospodarstvu okretni liberalec; če pa za delavsko socialno politična vprašanja, naj bo premier in minister laborpartist MacDonaldove-ga kova. Taka je bila tudi praksa. Zadnji dogodki v Londonu v parlamentu in občni zbori obeh glavnih strank konservativcev in delavcev namigujejo, da bo legislaturna doba parlamenta skrčena in da bo v deželi prav kmalu završala volivna borba. Kakšna politična orijen-Uicija stoji torej Angležu pred očmi? Baldwinovo konservativno vlado so spremljali brez dvoma zgodovinski dogodki. Štrajk angleških rudarjev se ne da primerjati z nobenim mezdnim gibanjem v zgodovini. Držav-l a konferenca matere domovine z britskimi dominijoni, kolonijami in drugimi državopravnimi tvorbami angleškega imperija so-eden največjih dogodkov angleške zgodovine. Že lord Grey je 1. 1914 sprožil vprašanje formalne uravnave teh edi-nic, a je mislil, da je etična vez sama na sebi tako visoka, da sploh ni treba formalne rešitve in da bodo dominijoni Anglijo v eventualni vojni brezpogojno podpirali. Tradicija, čustva, on <-o naj bi bilo glavno. Sedanja konservativna vlada pa je bila drugega mnenja in je stvar rešila tudi formalno, a dalekosež-no! "Dominijoni so avtonomna, skupna bitja, enakopravna, v nobenem oziru drug drugemu podrejena, združena v zvestobi do krone in skupnosti", se bere v tej veliki konstitucijo-nalni listini. Torej država v državi! Pa če hi si sedaj po tej ureditvi kot Grey 1. 1914, Baldwin 1. 1927 zastavil vprašanje: Ce pride do vojne med Anglijo in Unijo, na kateri strani bo stala Kanada? — bi bil praktični odgovor najbrže: Na ameriški ! Tretji veliki dogodek lahko označimo kot strankarsko razčiščevanje v notranjosti. Razpad liberalne franke, borba med Asquithom in Lloyd Georgeom, narastek delavskih glasov in težka bitka za načelo: Ali se bo obdržal dvostrankarski sistem in izginejo liberalci, ali pa bo angleška politika šla vsled strank po kontinentalnem zgledu na pota kompromisov in pogajanj? Četrto bi združili v zunanjepolitični predal s krilaticami: Rusija. Kitajska, Ženeva, razorožitvena konferenca, Francija m l nija. Z Rusijo so konservativci radikalno pretrgali diplomatske od noša je in izgnali sovjetsko komisijo iz Londona. Na Kitajskem je Chamberlain izpodrinil Cičerina, a dežele ni pomiril, še manj pa zatrl osvoboditveno gibanje nacionalistov-domačinov. V Ženevi je poskušal nadaljevati staro politiko blokov, ne da bi mogel vsled francoskega odpora izkazati kak diplomatski uspeh velikega formata. A o ženevski pomorski razorožitveni konefrenci se more govoriti kot o polomu. Pred temi dejstvi stoji torej britski volivec. Šlager ima v roki brez dvoma MacDonald. Ce bi veljala i v Angliji splošna in enaka volivna pravica, bi bila Labor Party, ki ima itak največ glasov, že danes vladna stranka z največ mandati. Delavci imajo dobro orožje. Štrajk se je sicer ponesrečil, konservativci so delavce z zakoni naravnost trdo prijeli, a vprašanje je le odprto Na državnopravni uredbi imperija najbrže ne bo hrane za agitatorična gesla. Dalo bi se sporazumeti 11C B1114lt J)l>ieililia 1( tudi glede Kitajske. Tarča je Rusija, je razorožitev, je obo-!nad tri leta Zadnje tri gl'H}a m^sta za hožjčna •drevesca. Ceh l-.upe jih je videti n. pr. ob progi proti Hibbingu. Stari Elycan. -o- NEBOTIČNA JEČA. V New Yorku se že gradi 28 nadstropij visoki nebotičnik, ki je namenjen za žensko ječo. Zločinke bodo uživale vse u-dobnosti, a trpele pod strogimi pravili. Vsaki razred bo strogo ločen od drugega. Tako je namenjeno tretje nadstropje prvič kaznovanim osebam. Tudi ponovno kaznovane so ločene od onih. katere se že ne morejo poboljšati. Oblasti u-pajo, da taka ječa ne bo "visoka šola za zločince". Spodnja nadstropja so namenjena telovadbi, ker bi se hiša pri velikih prostih vajah v gorenjih nadstropjih preveč zibala. Bolnica, jedilnica, knjižnica in cerkev so vse nameščene zgoraj, ker je manj občuten mestni ropot. Majnika se bodo selile v nebotičnik prve zločinke. -o- Seveda se kesa. — Sodnik: "Ukradli ste par čevljev. Ali se kesate, da ste to storili?" Obtoženec: "Kako bi se ne kesal, saj so bili čevlji preveliki!" nišniči sv. Antona. Ako ima sredstva, naj bi ga stariši poslali sem za prihodnjo spomlad. Ako hočejo zdravniki o tej zadevi zdravniškega pojasnila in izjave, naj se obrnejo na Dr. Jožef Pirca, Mestni trg, Ljubljana, ki vodi celo to podjetje in ga proučava. On ne ordinira, temveč je v preiskovalnem oddelku v mestni bolnišnici in izvedenec v tej stroki. Ko smo prišli v Rakitno, je bil krasen dan. Da smo se odpočili od težke poti, smo sedli na vrt, kjer ima g. župnik, Rev. K. Zajec velik čebelnjak. Bil je to krasni dan tudi za čebele. . . .. "Po štiri kile medu mi Rjrinego čebelice v enem panju ea dan iz smrek," se je vesel pohvalil. In tudi drugi kmetje so se enake pohvalili. . . . V Rakitni sem pa obiskal tu,di Juso, kjer je bil jep veliki slqvenski mladinpljub in pisatelj, profesor £jitpn Ky?ič, katehet na pripravnici v Ljubljani,- slovenski pisatelj in moj veliki cjotfrptnik iz dijaških'let. Na moji novi maši mi je tudi pridigal. Sredi vasi stoji ta njegova rojstna hiša, na kateri je krasna mramornata plošča z napisom: "Tu je bil rojen 2. junija 1846 Profesor Anton Kržič, slovenski pisatelj in raladinoljub. Postavili hvaležni prijatelji." Z veseljem sem se spominjal tega blagega moža, ki je toliko storil za slovensko mladino kot katehet, še več pa kot dolgoletni urednik "Kršč. Detoljuba", "Vrtca" in "Angeljčka". Spisal je veliko knjig. Med drugim tudi "Osmero blagrov" in pa "Zvezdice in rožice'', katera knjiga je bila šele letos natisnjena in jo bo uprava "Ave Maria" delila kot premij svojim naročnikom. Izdana je tudi v proslavo 201etnice Obstoja li^ta "Ave Maria". Če je kaka knjižica času primerna je ta, ki na tako lep način uči čednosti, ki je na * svetu takp manjka; namreč čednosti hva-ležijosti. Vsakdo rad sprejema dobrote. Toda, da bi se pa potem za te dobrote zahvalil in skazal hvaležnega, zna pa le malokdo. Nehvaležnost je plačilo sveta. To ' skušajo stariši v svoji družini, to skuša duhovnik v svoji službi, to čuti pa pred vsem narodni delavec v svojih žrtvah za svoj narod. Navadno se zavedo njegovih žrtev in njegovega dela, ko ga ni več. Kdo izmed nas še ni to poskušal sam na sebi? Tudi našemu Qospodu se je tako godilo. Toliko je storil za svoj narod, toliko se zanj žrtvoval, pa so ga v zahvalo pribili na križ. Ko je ozdravil 10 gobovih, se je samo eden spomnil svoje dolžnosti, katera ga je vezala do svojega dobrotnika, in se vrnil in se mu zahvalil. Tako da je Gospod žalostno vprašal: "Kje je pa drugih devet?" In vendar malokatera stvar tako boli naše srce, kakor nepriznanje naših žrtev in našega dela. Res je, da je to tako bolj prav, ker potem človek toliko la&je pričakuje plačila od zgoraj. Vendar smo pa vsi ljudje s čutečim srcem. Četrtek, 8. decembra 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Če hočeš imeti, daj. K. Z. Brzovlak je dirjal z največjo brzino po skoraj ravni progi iz New Yorka proti Chicagi. — Tako pripoveduje duhovnik iz svojega življenja. — Predno sem legel v Pullmanu k počitku, ko sem odmolil svoj cerkveni brevir, šel sem v kadil-nik, da bi pokadil svojo običajno večerno smodko. V kadiiniku sem našel zbrano družbo petih moških, ki so prišli z istim namenom. Vsedel sem se k njim in si zažgal svojo smodko. "Jaz pa mislim, da nikdar ni izgubljeno, kar človek da za dobrodelne namene", pripoveduje starejši gospod tik mene. Videlo se mu je, da mora biti precej premožen. Govoriti so morali med seboj o prispevanju za dobrodelne namene. "Vam bom pa povedal iz lastne skušnje, Mi smo trije bratje v kompaniji in imamo veliko kovaško tovarno v Brooklynu", je pripovedoval in spustil velik oblak dima v zrak. "Toda naš začetek je bil pa zelo reven. Imeli smo vsak nekoliko sto dolarjev nahranjenih. Zložili smo jih skupaj in začeli z malo kovačnico. Toda iz nič je težko kaj velikega narediti. Bili smo premajhni, da hi bili mogli tekmovati z veli-1 imi in bogatimi kovaškimi to-* arnami v okolici. Šlo nam je zelo trdo. Da, tako daleč je že prišlo, da smo bili prepričani, da bomo propadli in vse izgubili. Prišla je namreč sobota, pa niti delavcev nismo mogli več plačati, koliko manj, da bi bili mi sami svojo plačo dobili. In morali smo odsloviti vse tuje delavce. Ostali smo sami trije 20 v kovačnici. Trudili smo se, delali tudi deset in petnajst ur na dan, da bi se rešili. Pa kar ni šlo. ^JT]^ Bilo je pa takrat, ko je katoliška škofija brooklynska zidala svojo sirotišnico Sv. Vincen-ca. Jaz sem namreč katoličan", je dodal in otresel pepel s svoje smodke. "Poseben odbor je hodil po hišah in zbiral miloda-rov. Tako je prišel ta odbor tudi v našo kovačnico in prosil naših milodarov za ta dober namen. Žalostno smo se spogledali, kajti malo nas je bilo sram, da bi ne dali nič ali dali malo. Veliko pa mogli nismo, saj sami nismo nič imeli. Stopili smo skupaj, da bi se posvetovali. "Nekaj moramo dati", pravi moj starejši brat. "Malo ne smemo, pridemo v slabo ime", pravim jaz. "Veliko pa ne moremo", dostavi tretji brat. Nekoliko tednov preje smo pa imeli misijon v župniji. Misijonar je govoril med misijo-nom tudi o miloščini. Spomnili smo se, da je rekel med drugim tudi to-le: "Ce hočeš imeti, i daj!" Prišlo nam je v spomin, kako smo se vsi nasmehnili misijonarju, ko nam je to rekel. Kdor da, ne more imeti! Ce hočeš imeti, ne daj! Tako smo si mi dosledno mislili. Pa nam je misijonar prav lepo razložil. Ce hočeš, da boš kaj imel, daj miloščino. Miloščina prinese božji blagoslov, — je učil. Na ta misijonski govor smo se spomnili, ko smo se posvetovali, ali bi kaj dali in koliko bi dali za sirotišnico. "Vesta kaj, brata", pravim, tako pripoveduje dalje gospod, "mi nimamo. Res je to. Pa poskusimo, če je res, kar nas je misijonar učil. Izposodimo si petindvajset dolarjev, pa jih dajmo." Brata sta bila zadovoljna s predlogom. "Nikakor nočemo vzeti! Ce nimate, niste dolžni nič dati," se je odbor branil. "Tega Bog ne zahteva." "Le vzemite", smo rekli. "Vse drugo je naša stvar. Res wwjijembi je! Nimamo in smo v veliki finančni stiski. Vendar mi damo, da bi nam Bog pomagal pri naši trgovini, da bi se rešili." "Ce hočete tako, pa vzamemo," je rekel odbor. "Vendar le neradi. Kdor nima, pa nima, in ni dolžan dati." "Le vzemite! Le vzemite!" Odbor se je zahvalil in odšel. Mi nismo več na to mislili. Delali in skrbeli smo dalje in skušali rešiti podjetje. Nekako dober teden pozneje pa zapoje telefon v naši pisarni. Predsednik velike vrvar-ne iz soseščine je telefoniral in povabil enega izmed nas takoj k sebi v pisarno. Ker sem jaz najbolje znal angleško, šel sem jaz. "Vi ste od kovaške kompanije, kateri sem telefoniral pravkar?" me je nagovoril postaran gospod, ko sem prišel v pisarno te vrvarne. "Da, gospod.": "Me veseli! Sedite!" In sedla sva. "Včeraj večer smo. imeli sejo odbora za zidavo sirotišnice Sv. Vincenca. Tudi jaz sem namreč v tem odboru. Tu so pa naši kolektorji povedali o vašem velikodušnem daru za sirotišnico. Povedali so, da niste niti petindvajset dolarjev imeli v blagajni, da ste si toliko izposodili, da ste mogli dati. To je jako lepo. To priča, da ste pošteni ljudje. Ravno je potekla naša letna pogodba za kovaške dela pri naši tovarni s kompanijo, ki nam je do sedaj izvrševala ta dela. Mislil sem, da ponudim vam to pogodbo, ako jo sprejmete." Skoraj bi bil poskočil veselja, tako sem bil vesel. "Seveda jo sprejmemo, pa še s hvaležnostjo." "Odbor je tudi povedal, da ste v finančnih stiskah. Možem s tako velikim srcem se pa lahko brez skrbi zaupa", je nadaljeval predsednik. "Ker vem, da nimate toliko, da bi si takoj nakupili potrebnega železa, — naša pogodba je namreč velika, — zato vam bomo dali naprej predujem pettisoč dolarjev. Vi nam boste samo 'noto' za to svoto podpisali. Ako ste zadovoljni, tu imam pogodbo že spisano. Vzemite jo seboj, proučite jo s svojima bratoma. In če ste z vsem zadovoljni, jo podpišite in mi jo še danes vrnite. Ako prinesete pogodbo nazaj podpisano, prinesite takoj tudi podpisano obvezno noto za pettisoč dolarjev in denar se vam bo takoj danes izplačal". Tudi obema bratoma se je srce zasmejalo, ko sem jima povedal, kaj sem izvedel in jima pokazal pogodbo. Seveda smo pogodbo takoj podpisali, podpisali tudi noto in še tisti dan smo imeli tudi že pettisoč dolarjev predujma v rokah. Ker smo za železo takoj plačali, dobili smo ga skoraj za polovico ceneje, kar je pomenilo že takoj to velik dobiček. Drugi dan smo že dobili dela, da smo si morali najeti deset pomočnikov. Za trideset tisoč dela smo dobili od te kompanije prvo leto in rešeni smo bili. Danes smo premožni, zelo premožni. — Ce pridete na Greenpoint v Brooklynu, boste lahko videli našo veliko tovarno, kjer dela stalno skoraj tisoč delavcev. Pravkar grem v Chicago, da bomo tam otvorili podobno tovarno, ker ima tudi vrvarna tukaj svojo veliko tovarno in nam hoče tudi tukaj dati vse delo. "Tako vidite, gospodje", je končal, "vem iz lastne skušnje, da je res, da se vsikdar na svetu izplača, dajati miloščino, in kako prav je imel misijonar, ko je rekel: 'Ce hočeš imeti, daj!'" t 6 I ELEKTRIČNA MOC NA FARME V LOUISIANI. I Iz tužne Istre. Kompanije javnih naprav v Beaumont, Tex., bodo izdale $6,000,000 za zgradbe električne centrale, kakršno nam pokazuje slika, odkoder bodo pošiljali električno moč v jugo-zapadni del države Louisiana in jugovzhodni Texas, ki bo gonila sesalke za namakanje posameznih farm, kjer pridelujejo riž, na prostoru 700,000 akrov. ZAKAJ NI ARETIRAL ŠOFERJA, KI JE PREHITRO VOZIL? "Hej, kaj je z vam, ali je ogenj, da tako hitite?" Tako se je hudoval policist Satti v Webster, Mass., nad avtomobi-listom, ki ga je zasačil, ko je vozil hitreje, nego je bilo dovoljeno po zakonu. "Ni mi znano, kakšen 'speed limit' imate v tem mestu", je odvrnil voznik in nadaljeval: "Veste, jaz grem obiskat mojega brata, s katerim se že veliko let nisva videla." "Tiho, to je samo vaš izgovor. Kako se pišete?" je renta-čil mož postaver"- * 4 "Anthony Satti." Obraz policista se je spremenil, spravil je svinčnik in črno knjigo v žep, podal šoferju roko in ga poljubil, kajti bil je njegov — brat. Širite "amer. slovenca* KOLIKO GOSTOV JE 2E BILO V ASTORIA HOTELU. V teku 34 let, odkar je bil oddan prometu hotel Waldorf Astoria v New Yorku, je obiskalo hotel 9,465,472 gostov. Do leta 1910 je bil imenovani hotel eden izmed najlepših in najbolj luksuzno opremljenih, kar je hotelov na svetu. Zadnjih par let je obiskalo hotel do 350,000 gostov letno. -o- KJE JE PLEN BANDITA? Ko so Richarda Whittemo-reja, bandita, lansko leto v Baltimore obesili, je bilo znano, da ima bandit nekje skrit plen v znesku $480,000, skrivališča pa pred smrtjo ni hotel izdati oblastim. Ko ga je dan pred eksekucijo obiskala žena v ječi, ji je nekaj na tihem pravil, kar pazniki niso čuli. Takoj nato so bili določeni detektivi, ki vsak gib ženske zasledujejo, kar pa ona dobro ve. Gotovo se bo kdaj spozabila in hotela denar privesti iz skrivališča na dan, ni pa tako gotovo, da bi ga lahko mirno uživala. — Kakor dobljeno, tako izgubljeno. -o- BYRDOVO PODVZETJE BO VELIKO STALO. Commander Byrdova ekspe-dicija v južnopolarne kraje bo stala $250,000. Pa to ne bo le polet tja in nazaj, temveč Byrd in njegovi tovariši name ravajo tam ostati tri leta. Preiskati hočejo še veliko nepre-iskanega sveta, kamor še ni stopila noga civiliziranega človeka. Edsel Ford in drugi finančniki bodo prispevali k skladu za ekspedicijo. ---o- EGIPTOVSKI KRALJ FUAD, ki je pred kratkim potoval po Evropi, je imel v svojem spremstvu razne dpmače uslužben- ce. Med drugimi je bil v spremstvu krojač, ki je imel samo to nalogo, da je kralju likal obleko. Bili so tudi trije lakaji in brivec, ki ne brije nikogar drugega kot samo kralja in — sebe. Kot neobičajna v kraljevih spremstvih sta bila tudi poku-ševalec jedi in pa kemik, ki je analiziral živila. POBIJANJE RAKA V DE-TROITU. Bolnišnice v Detroit, Mich., brezplačno preiščejo osebe, katere čutijo, da imajo raka. To so storile vsled tega, da se kar največ mogoče stori za pobijanje te hude bolezni. V e-nem tednu so preiskali 2300 oseb in izmed teh je bilo 100 takih, ki so imele raka. Mnogo od teh si je s tem ohranilo življenje, ker jim bo mogoče pomagati, da se bolezen ne bo razvijala, ker se je šele začela. MILO ZA DRAGO. Iz Amerike je pripeljal Francis Drake krompir, katerega so dolgo sovražili prazno-verni kmetje kot "hudičevo jabolko". Zadnje "krompirjeve vstaje" so se dogodile na Ruskem še okoli 1840. Zato je izredno hitro napredoval tobak, arugo ameriško 'darilo, dasi so boljšem papirju in okrašen z umetniškim okvirom. To stane malenkost, toda na ta način pomaga pošiljatelj Društvu za pobijanje tuberkuloze. Ta prostovoljni davek gre v prid sa-natorijev za j etične otroke. — Protituberkulozno društvo je zbralo na ta način lani 380,000 švedskih kron, t. j. večji del svojega proračuna. Društvo je poslalo lani na morje 3000 otrok in 15,000 otrok je uživalo zastonj popolno oskrbo v bolnicah oz. zdraviliščih. -o- NOČNO SOLNCE. Tudi brez mesečine lahko razločimo po noči svojo pot in celo čitamo debele črke. Odkod pride ta luč? Znanost je ugotovila, da sije nočno nebo z jakostjo približno tisoč zvezd prve velikosti. Ta luč nam dovoli razločiti brez pomoči daljnogleda zvezde do šeste velikosti. Ce ne bi bilo te luči, bi mi lahko videli dvakrat več zvezd vštevši do 8. velikosti. A nebo bi moralo biti popolnoma temno in nerazsvet-Ijeno. Od kraja se je mislilo, da pošiljajo to luč zvezde. Toda računi so dognali, da jih je za to premalo. Potrebovali bi vsaj 200 milijonov vidnih in nevidnih zvezd, da dosežemo ga napadali moralisti vseh de- to svetlobo. V resnici jih je žel. Iz kakava so naredili v Ev- , manj in niso tako gosto nasute ropi čokolado, medtem ko jejpo nebu. Moderna znanost si bil doma samo za pijačo. Ra-'razlaga nebeško svetlobo pozen tega so dobili iz Amerike 'noči s solnčnimi žarki, kateri koruzo, več cvetk, kot orhide-jso nevidni, a se zrcalijo v zra-jo in georgine ter purane. Za- ku. Senca, ki pregrne ponoči to je poslala zopet Evropa v zemljo, je samo neznatni klin Ameriko konje, vole, pšenico v morju svetlobe, s katero na- in kavo. Zdaj so to poglavitni dohodni viri novega sveta. -o- PAMETNA NAVADA. Vsak Sved, ki brzojavi čestitke za god, novo leto, obletnico, poroko in slično, lahko zahteva, da se izroči telegram naslovniku na posebnem,lepem formularju. Natisnjen je na polnjuje solnce medplanetno vesoljstvo. Ta odsevana svetloba se širi tudi ponoči in zmanjša temo na nebu neraz-svetljene polovice zemeljske oble. -o- Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti ▼ "Amerikanskem Slovencu!** Leteči angel z godbo Samo $1.50 Slika nam kaže novost, kakršne še nikoli v življenju niste videli. Podstavek z angeli, ki letijo okrog in zvončkajo nad malimi jaslicami, ki so spodaj na podstavku. Napravljeno je tako, da zgleda kakor vrtiljak (merry-go-round). Na vrhu vidite vetrnico, ki se neprestano vrti z angelni, ki imajo trombe in so spodaj in oni, ki je na vrhu. Medtem ko se vrti, se sliši lepa melodija, kot bi igrala godba. Spodaj so male jaslice. Stojalo je visoko 13 palcev in krasno izdelano ter umetno pobarvano. Lahko se da na vrh božičnega dreveščka in toplota od sveč na dreveščku povzroča, da se vrti in ,ge sjiši godba. Lahko se tudi postavi na mizo in spodaj prižge par malih svečk, ali na radiator. Kamorkoli se postavi povsod bo prineslo v hišo božičnega duha in spomin na rojstvo Zveličarja. Stane samo $1.50. NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ, samo izrežite ta oglas in priložite 25 centov za postne stroške. Za pošiljatev boste plačali, $1.50, ko isto sprejmete. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Avenue Dept 913 '«- Chicago, m. Ni še zima tu, komaj žfetev in trgatev sta pri kraju, pa že trka na vrata slovenskega kmeta lakota. Grozanska suša v Istri in Krasu je uničila skoro ves pridelek, v Brdih, na Ko-baridskem, pas od Gorice proti Črničam je opravila svoje delo toča. Revalutacija lire je vrgla cene živini in lesu skoro na polovico. Menda Primorska še ne pozna leta, ki bi ji prine-| slo tako črno gospodarsko bedo. Dohodkov ni, ker ni rr.o-moče vnovčiti ni tega, ker je kmet pridelal. Toda denar mora biti. Davkar je neizprosen. Davki se z neusmiljeno strogostjo pobirajo dalje. Kaj pomaga kmetu znižanje davka na premično imetje, ki zadene predvsem industrijca in uradnika, kaj mu pomaga znižanje državnih davkov, ki itak niso visoki? Kmetu kar žro denar občinski davki, občinske in deželne doklade, a ti so ostali neizpremenjeni. Pobiranje davkov je v Italiji izročeno zasebnim- podjetjem, tako si država lažje umije roke. Večkrat se je že omenilo, kakšne netečnosti, lahko bi rekli sleparije, se dogajajo pri pobiranju davkov. Nešteto slučajev je, ko mora kmet plačati isti davek dvakrat. Dvakratno pobiranje davka je prišlo skoro že v prakso, kakor da bi podjetje ali vsaj njegov uradnik špekuliral na to, da bo kmet zgubil pobotnico ali da ne bo niti opazil — ker ne zna italijanskega jezika — da gre za davek, ki ga je že plačal. Še bolj je v teku sedaj, ko so se-kvestri na dnevnem redu, druga špekulacija davkarjev. V vasi Z. na Vipavskem je dal občinski načelnik razglasiti, da pride davkar pobirat davke, kakor običajno. Kmetje, ki so imeli opomine, so menili, da bodo lahko plačali davek v torek, da se tako izognejo rubežu, ki je združen z novimi stroški. V torek davkarja ni bilo, pač pa je prišel v sredo rubit. Denarja ni hotel več sprejeti, češ da so opomini že zapadli. Kmetje so protestirali, ker je bila dosedaj praksa taka, da teče termin opomina do dneva, ko pride davkar pobirat davek. Vse ni nič pomagalo. Kmetje so morali plačati davek in stroške za rubež. Gostilničarji in trgovci, ki so v takih zadevah bolj zvedeni, hiteli plačat davek na poštejj ko so zvedeli, da je prišel davkar rubit. Ko se je pozneje o-glasil pri njih davkar in jim izročil listino o rubežu, so mu ti pomolili pobotnico poštnega urada o plačanem davku. Mlademu davkarju se je na o-brazu bralo, da mu ni prav. Rad bi bil kaj več zaslužil. Od vsakega rubeža mu da podjetje lep odstotek, pa tudi podjetje samo ima interes na tem, da čim več rubi, ker mu rube-t ži nesejo. Kaj je kapitalistu, ki je prevzel pobiranje davkov, ako gre tudi pol slovenskih premoženj na boben! Kmet vidi, da se mu očividno godi krivica, pa si ne more pomagati. Nikogar >ni, ki bi ga branil. Občinski načelnik bo potegnil vedno z davkarjem; slovensko časopisje v Italiji ne sme o teh manipulacijah niti črhniti. Trpi in se tolaži: Bo šlo, dokler bo moglo, če ne poj-dem v Ameriko. Pa je gosp. Mussolini rekel v enem izmed njegovih zadnjih govorov v parlamentu: Kmečki denar je svet! SIROM JUGOSLAVIJE. so Vojak ustrelil bančnega slugo. V torek 8. nov. zvečer je sedel v neki gostilni v Osjeku sluga Jugobanke, 42 letni Vincent Torko. Okoli 10 je prispel v gostilno poveljnik straže na mestnem mostu podnarednik Pavle Cerovič po vino. Pri odhodu se je Cerovič obrnil in zagledal Torka, ki je mirno sedel za mizo. Cerovič je nenadoma zgrabil za puško in ustrelil brez vsakega povoda Torka v trebuh. Torko se je zgrudil na tla, Ceroviča so pa takoj u-klenili in odvedli v zapor. Torko je drugo jutro umrl. Kaj j' bilo vzrok temu zločinu, se . ve, sodijo pa, da je Cerovič streljal v popolni pijanosti. -o- Vlom. Pred nekaj dnevi so neznani vlomilci vdrli v žganjarno Franca Zadravca v Lipi. Odnesli so 50 litrov žganja. Iz žga-njarne so šli vlomilci v shrambo in od tam odnesli velik lonec masti. Vlomilci so imeli ponarejene ključe in so brez ropota prišli v hišo. Širite amer. Slovenca. Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom MI RAČUNAMO: Za * BJW) 10.00 15.O0 20.00 25.50 85.00 $0.00 75.00 100*00 200.00 800.00 400.00 500.00 $00.00 700.00 800.00 900.00 1000.00 dolarje« .9 U5 11.26 10.85 21.45 26.88 . S&ft SlM 77.50 . 108.90 . 204.50 8^0.60 . 407.50 509.00 «10.50 . 712.00 818.00 914.00 . 1015.00 Za dinar j« i 800 Din___* 4.45 500 Din____ 1000 Bttn ___ 15*0 Din__ 2$00 0fn_ 8004 Din__ 00 Din_ 5000 Din__ 10000 Din___ 15000 Dtft____ 20000 Din__ 30500 Din___ 40000 Din____ 50000 Din_ 50000 Din __ 70000 Din___ 80000 Din _ 90000 Din ^ 9.80 i&aa 2$M sf.oa 5 U4 78.50 9160 188.00 278.00 808.00 548.00 724.00 90&0Q 1082.00 1880.00 1441.00 io2o.cn Za pošiljke po poiti se sprejema____^ Orders, American Repress ček, aH pa bančni draft Osebnih čekov po pofttf ne sprejemamo. _ Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov V Metropolitan State Bank 2201 WEST 22n* STREET, CHICAGO, ILL. Ura*oj«no: Dnevno od ftiOO ajnftraj poldne. Ob toridh in sobot* do 8130 KAPITAL IN PREBITEK: $300,00000 PROMET IN VOU NAD $3*80*000.00 Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 8. decembra 1927. Širom Jugoslavije. Velik sejm. f Zadnji sejm v Dolnji Lendavi je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Blaga je bilo mnogo, kakor že dolgo ne. Ravno tako živine goveje in konjske. Kupčij se je razmeroma malo sklenilo. Se pač pozna, da ima ljudstvo malo denarja. -o- Surovost. Neki fantje so na Hotizi tako natepli s koli nekega svinjskega trgovca, da je moral iskati zdravniške pomoči. -o- Velik vlom v Mirni peči. V noči na 3. novembra t. 1. je bil pri trgovcu Hudetu v Mirni peči pri Novem mestu v prodajalno izvršen predrzen vlom. Odnešenega je bilo več raznega blaga. Gosp. Hude je zaprosil policijsko direkcijo v Ljubljani za policijskega psa, ki bi naj sledil vlomilce in u-kradeno blago. -o- Beg madjarske grofice. Pred več meseci so v bližini Csegleda na Madjarskem na posestvu grofa Karasya našli 15 letnega grofa mrtvega. Prvotno bo mislili, da je grof u-mrl naravne smrti, obdukcija je pa dognala, da je bil zastrupljen. Uvedena je bila preiskava, ki je našla dokaze, ki so zelo obtežili grofovo žena. Ko je bil sum najtežji, je grofica zginila. Ilodbina grofa Karasva je najela detektiva, ki je imel nalogo, da izsledi pobeglo grofico. Po dolgem iskanju je detektiv izsledil grofico v nekem varieteju v Bel-gradu, kjer je plesala pod imenom Lya Feresci. Bila je že tri mesece 'v Belgradu kot plesalka. Ko jo je detektiv o-pazil, je zahteval od policije, da jo aretira. Grofica pa je ledtem zopet zginila. -o- Vrelci nafte v Hercegovini. Kmet Rado Pudan iz vasi Cošina blizu Mostarja je odkril v Dubravah v palaškem okraju močne vrelce nafte. Obvestil je o tem rudarski urad v Mostarju, ki je poslal inžener-je, da preiščejo vrelce ter ugotovijo njihovo velikost in moč. -o- Samomor italijanskega kape-tana. V Splitu se je 2. m. m. ustrelil kapetan italijanske ladje "Ferrucio" Pulvio Bernardini. Ubit ropar. V bližini Karlobaga so orožniki ustrelili zloglasnega člana Prpičeve roparske tolpe Blaža Došena. Po aretaciji Jo-vana Merica v Dalmaciji je ostal sedaj na svobodi edini Ante Jelenič, kateremu je pa orožništvo že tudi na sledu. orožniške obleke, tamkajšnjega župnika A. Aniča. Čakali so ga v župnišču, dokler se ni vrnil iz vasi. Ko je prišel, so zahtevali od njega 100.000 Din. Ko jim je župnik rekel, da nima več kot 2000 Din, so mu roparji začeli groziti, da ga bodo ubili. Med tem je žup-nikova sestra priklicala na pomoč kmete, ki so takoj prihiteli v župnišče. Alarmirana je bila vsa vas in začela se je prava bitka med kmeti in roparji. Streljali so nekaj časa kakor na bojišču, končno se je roparjem posrečilo, da so pobegnili. -o- Z mesarskim nožem v hrbet. Anton Žohar in Bernhard Knez sta mesarska pomočnika pri mesarju Josipu Gorenjaku v Zavodni. V petek 4. nov. sta se pri delu spoprijela in se začela rvati. Med rvanjem je Žohar pograbil dolg mesarski nož in ga porinil Knezu v hrbet. Knez je dobil težko poškodbo in so ga odpeljali v bolnico, Žohar pa je dobil stanovanje v sodnih zaporih. -o- Pretep med fanti. V pondeljek 7. nov. so prišli pokrokat v Ljubljano trije fantje iz zelenega Štajerja. Da bi si lažje ogledali belo Ljubljano, so najeli izvoščka, ki jih je vozil od gostilne do gostilne. Slednjič so se ustavili v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer je fijakar zahteval plačilo. Tu pa se fantje nikakor niso mogli zediniti.Nastal je prepir, ki se je razvil v pretep. Vmes je udaril tudi izvošček. Posledica vsega so bile razbite šipe v oknih, zdrobljeni kozarci in precej razpraskani obrazi. Mir je napravil šele stražnik, ki je prehude veseljake odpeljal počivat na deske v policijski zapor. S precejšnjim mačkom so se fantje po prestani kazni vrnili nazaj na ze-, leno Štajersko, trdno prepričani, da je tam pač več špasa, ka- j kor v Ljubljani. -o- Surov nedeljski pretep. V noči od sobote 5. nov. na nedeljo so v Rogozi pri Hočah j domači fantje napadli v go- j stilni Ivrajcnerja 29 letnega j pos. sina Ivana Malajnerja; obležal je z zlomljeno levo roko. Roparji v orožniški obleki. V vasi Zaton pri Šibeniku so napadli roparji, preoblečeni v Nezgoda pri kanalizaciji. V novem delu mesta Maribor že dolge tedne kopljejo po ulicah globoke struge za kanalizacijo. Delo vsled premalo zaposlenih delavcev zelo počasi napreduje; in želeti bi bilo, da se zaradi bližajočega slabega vremena pospeši, in to že zaradi večje nevarnosti za življenje zaposlenih delavcev, ki bodo delo v dežju ali snegu in v mrazu veliko težje opravljali. Sedaj je še lepo vreme, pa se je kljub temu težko poškodoval 22 letni delavec Konrad KUKMAN BROTHERS 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone Canal 0572 VSAKOVRSTNA gro-cerija, kakršno naš narod ljubi — sveže meso, zelenjava in sadje, sploh vse življenjske potrehščine dobite pri nas. MESENE in KRVAVE klobase naša specialiteta Odjemalcem se zahvaljujeva za dosedanjo naklonjenost in se pri-poročeva še nadalje. Cuš iz Sv. Urbana pri Ptuju; nanj se je sesul kanal in mu pri tem zlomil levo roko. -o- Nenadna smrt. V nedeljo 6. nov. je v Mariboru na porodu nenadoma u-mrla v starosti 33 let ga. Bar-tulovič, roj. Pušenjak, gostilni-čarka v Vseh svetnikov ulici. Poročena je bila komaj eno leto. Pokojnica, doma iz ljutomerske okolice, je bila vsestransko priljubljena. S potrtim soprogom sočustvujejo mnogi znanci in prijatelji. Zanimivo je, da so v teku poslednjega tedna že tri gospe darovale življenje na oltar materinstva. Pred več dnevi so pokopali gospo Megličarjevo, roj. Senekovič iz Hajdine, v nedeljo pa neko gospo iz JZavrča. Rojenčki so pa baje ostali živi. -o- Odlikovana haloška vina. Tukajšnji vinogradnik g. Fran Osterberger je prejel za svoja vina razstavljena na vinski razstavi ljubljanskega ve-lesejma zlato kolajno. G. O-sterbergev, ki je sam vzoren vinogradnik, deluje že dolgo vrsto let z vso vnemo za po-vzdigo te za ptujski okraj pre-važne gospodarske panoge. Njegovo uspešno delo se kaže vsepovsod in je doseglo svojo kulminacijo s tem častnim odlikovanjem. -o- Uboj radi poljske škode. Iz Bos. Krupe poročajo: 16-letni Gojko Culi brk je pasel v bližini sela Matavaca krave. Dečko je zlezel v bližnji skedenj na mrvo ter se za živino ni brigal. Sama sebi prepuščena živina je ušla na njivo soseda Trive Čulibrka ter povzročila tam malenkostno škodo. Medtem je prišel na njivo lastnik. Ko je videl, da mu dela živina škodo, je poklical pastirja. Gojko je zlezel s sekiro v roki z mrve ter stopil pred Trivo. Mesto, da bi se bil fant opravičil, je udaril Trivo Čulibrka s sekiro po glavi, da mu je počila lobanja ter je naslednjega dne v bolnici umrl. Te dni se je pastir radi tega zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Bihaču. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. -o- Ubijalec svoje žene oproščen. Pred splitskim porotnim sodiščem se je vršila razprava proti Marku Perošiču, ki je avgusta meseca 1926 vpričo svojih dveh otročičev ubil svojo ženo. Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen. Pere-šič je na razpravi izjavil, da je ubil svojo ženo, ker jo je preveč ljubil, pa ga je zapustila. Najbolj ginljiv prizor med razpravo je bil, ko je v dvorano stopila 61etna Perišičeva hčerka Nevenka. Ko je Neven-ka zagledala svojega očeta, ga je začela klicati: "Papa, papa !" Prizor je mnogim navzočim izvabil solze v oči. Od 9 zvečer je bila razglašena sodba, s katero je bil Perišič na podlagi pravoreka porotnikov oproščen. BODITE DELEŽNI NAPREDKA z INDIANO trt Investirajte pri Indiana Service Corporation 6% naraščajoče prednostne delnice MilMOHIE Ant. Ja&«etic, poiovkuu zaswphik. NUDI se vam prilika, da bo vaš denar resti pri zanesljivem javnem podjetju. Corporation na 6 odstotnih naraščajočih vrednost $100 za delnico.) Tisoči ljudi v in okolici mesta Fort Wayne, Indiana, je odvisnih od Indiana Service Corporation, katere zalaga z elektriko in transportacijsko službo. Kompanija se razvija—kajti domovja, tovarne, trgovine, vse mora imeti vedno večjo postrežbo javnih naprav. Ti so neobhodne potrebne, ki služijo za konio-diteto modernega življenja. Kje je eno podjetje, kjer bi bil vaš denar bolj varno naložen ? NA LAHKA ODPLAČILA Kupite lahko te delnice proti gotovini ali na lahka odplačila, $10 takoj in po $10 na mesec. Dobite 6 % obresti od vašega denarja ves čas ko plačujete; vaš denar lahko vsako uro zahtevate nazaj, ako niste v stanu nadaljevati z odplačili. KUPONI ZASTONJ Vsakih 90 dni dobite ček za dividende od vaše investacije. Kaj vas ovira, da se nočete poslužite te ugodne prilike? Pridite v našo pisarno v Loop, ali pa pošljite spodnji kupon k nam, mi vam bomo poslali vse podrobne informacije o delnicah. Le vam bo v korist, ako to storite. delal za vas in zaslužil po 6V*> ob-lnvestirajte pri Indiana Service prednostnih delnicah. (Polna Poles električne luči in sile ter poulične železnice v Fort Wayne. Indiana Service Corporation služi tudi 41 drugim mestom v Wabash Valley 7. elektriko in obratuje z več dodatnimi progami cestne železnice. Tri električne proge od te kom-nanijc ronajo v različne smeri iz Fort Wayne, ki imajo zvezo z važnimi kraji in mesti v več okrajih. Brzi električni vlaki vršijo službo med Fort Wayne in Indianapolis. ter med Fort Wayne in Lafayette. Nad 22,0L'0 oseb se poslužuje elektrike. s katero iili komnanija zalaga. Nad 25.500,000 potnikov je prevozila korpanija lansko leto. To kompanijo kontrolira Midland Utilities Company in io vodijo možje, ki imajo dolgoletne izkušnje in veščaki pri podjetju. le tudi pod nadzorstvom Indiana Public Ser- Con .lmission. Utility Securities Company 230 SOUTH LA SALLE STREET, CHICAGO Louisville - St. Louis - Indianapolis - Milwaukee - New Y ork - Minneapolis Naš nov urad se nahaja na La Salle in Jackson Blvd. UTILITY SECURITIES COMPANY, 230 South La Salle Street. Chicago I should like to have you mail me literature >>n the 6% Prior Lieii shares of the Tmiiana Service Corporation. Il is understood that 1 do not obligate myself by asking for this. Name .................................................................................................... Street ................................................................................................. City ................................................................ State........................ SpP® Nevarnost! Ob prvem znamenju prehlada v prsih se dobro zribajte z DR. RICHTER'S Anchor Brand PAIN-fXPElLEiUEM Tvorniška rnnmka P.cjj. U. s. Pat. O it. yy p Zagotovo naj bo "^cIS tvorniška znamka SIDRO na vsakem zavojčku. 35c in 70c v lekarnah ali ga pa pošljemo naravnost iz laboratorija. F. AD. RICHTER £ CO., Berry Sc. So. 5th Sta., Brooklyn, N. Y. Naročajte najstarejši slovenski list t Ameriki "Ameri-kanski Slovenec I" 9 — LOUIS M0HAR f 2237 W. 22nd St., Chicago £ MODERNA POPRAVLJAL-NIČA ČEVLJEV. Naše delo je trpežno — cene zmerne. — Zahvaljujem se vsem odjemalcem ca naklonjenost, želim jim vesele božične praznike in se še nadalje priporočam. Denar prihranite, če pridete k nam. Naše delo se samo hvali* OTTO S0K0L0VSKY 1307-9 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Trgovina s pohištvom. Nanovo prevrejena, kjer je velika zaloga raznega pohištva, preprog in vse kar spada k stanovanju. Vsakovrsten linoleum za kuhinjska tla. Zahvaljujem se odjemalcem za naklonjenost in se priporočam še nadalje za obisk. Zjr- CENE NAJNIŽJE V MESTU. Pridite in prepričajte se! Mathilda Ludwig MODERCE PO MERI — ŽENSKE POTREBŠČINE. 2202 West 22nd St., Chicago, 111. želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, priporoča se za nakup božičnih daril — koristnih predmetov. Nogovice (extra size) v vseh barvah, trpežne. Rokavice iz usnja, boljših nt* dobite nikjer. Žepne robce v krasnih škatlah za božična darila. Punčke za deklici* in mnogo drugih igrač. Ako kupite pri nas. prihranite denar. Dobite za manj denarja boljše blago, kakor drugod. ROJAKOM V CHIKAŠK! NASELBINI SE PRIPOROČA Slovenski pogrebni zavod A. GLAVACH UNDERTAKERS CO. 1941 West 22nd Street, Chicago, III. NASA KAPELA VAM JE NA RAZPOLAGO. Phone: Canal 5889. Rojaki, za vse delo, ki sem ga že izvršil pri slovenski cerkvi skozi 18 let in se trudil zanjo kot pošten faran, vas prosim, dajte mi priznanje in pomagajte s tem, da kličete naš zavod, kadarkoli bi smrt segla po vaših sorodnikih, znancih in prijateljih. — Priporočamo se tudi, da nas pokličete, ko potrebujete avtomobile za svatbe, krstije in sploh vse enake prilike. Služba noč in dan. Priporočam se vsem dragim rojakom in faranom cerkve Sv. Štefana. Držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! PROGRESS LINOLEUM & CARPET STORE F. NOVIČKI 1738 West 18th Street CHICAGO, ILL. Phone Canal 1505 Velika zaloga, karpetov in vse vrste oljnatega platna. Dobimo ga direktno iz tovarne cele vozove. Vsakdo si lahko pri na* izbere česar želi. COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — A. Jelenčič. Elmhurst, — Karolina Milost. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, Rockdale, Joliet, IU. — M. Kostelic La Salle, — Annie Ovnik, Anten Strukel. Lpckport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashler. Peoria, — Mary Zabukovec, Math. Papich. So. Chicago, — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc* Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery. Kans. — Mrs. B. Omahne. West Mineral, — Mary Plankar. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Calumet, — Jos. Sustarsich. Detroit, — John D. Judnič. Iron Mountain, — Kath. Hebein. Manistique. — Ana Schwab. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Marn, John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Frances Kvaterrik. Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulcar. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. McKinley. — A. Hcgler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. MONTANA: Anaconda, — Frank SaŠck. Butte, — Rev. M. Pirnat. East Helena, — Frances Ambro. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Veronika Rupe. Gowanda. — J. Zcvnik, Karel Str* nislfa. ' Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begel. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Bom-bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Jos. Grdina, Frank Suhadolnik. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik, J. Sercel. Collinwood, — Carol Skebe. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mevzek. Lorain, — Mamie Perusck. West Park, — Jos. Grdina. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — j. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat. Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Anna Grchman. Homer City, —. Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristan. Moon Run, — Jacob Drasler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weseiich, G. Verbanc. Presto, — J. Krek. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malesich, Doro-eia Dermeš, Ana Lopert. St. Mary's, — Mary Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — MiohacI Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Za vodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffrer, Uršula Ivsek. Sublet — Okley, Wyo. in okolic« — John Krumpečnik. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-lob. George Fercnchak. St. Louis, Mo. — John Mihelich. Kansas City, Mo. — Mathew Papich. So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovec. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Helper, Utah. — August Topolovec. - Valley. Wash. — Mary Swan. Thomas, W. Va. — John Lahajnar. Četrtek, 8. decembra 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zcdinjenih Državah Severne Amerike SEDEŽ-JOLIET ILL Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." Predsednik... GLAVNI ODBOR: _.GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., JoUet, I1L JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St, Joliet, I1L I. podpredsednik II. podpredsednik____J O S. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik.____________J O S. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, I1L Zapisnikar_________PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet. IU- 31agajnik~........ Duhovni vodja___ _____SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St, Joliet, HI _REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St.. Chicago, I1L JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, I1L JOSEPH MEDIC. 1128 Sigamore St., Ottawa, I1L POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St, Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St, Joliet HL o Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 146,481.91. Prosimo Sle vence in Hrvate, v državi Illinois io Pennsylvania, da v svo-jah naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in žeo *e od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaru:e se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000. se »viša zava- ,valnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg sm nine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. KO JAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 3 D.S.D. La Salle, 111. Se Opomni vse člane in članice. da se polnoštevilno udeleže prihodnje glavne letne seje, ki se vrši dne 11. decembra ob 1. uri popoldan. Po dokončani seji bo volitev društvenega odbora za leto 1928. Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da član, ki se ne u-deleži seje 11. dec. brez važnega vzroka (namreč bolezen ali primorano delo), bo moral prispevati 50c v društveno blagajno. Upam in zagotovljen sem, da med nami bo malo takih, mogoče nobenega. Vsi, kateri bomo zdravi, pridemo od prvega da zadnjega, tako da se ne bo treba nobenemu opravičevati in nobenemu nobene kazni plačevati. Z bratskim pozdravom! A. Kastigar, tajnik. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. CECILIJE D.S.D. Joliet, 111. Ker bo naša prihodnja seja z dne 11. decembra letna seja, in ker bo več važnih stvari na dnevnem redu, zatorej uljudno vabim vse članice, da se udeležite iste v navadnih društvenih prostorih. Obenem opominjam tudi one članice, katere še kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg do Novega leta. S sosesterskim pozdravom, Josephine Erjavec, tajnica. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 11 D.S.D. Pittsburgh, Pa. Tem potom poživljam vse člane društva sv. Družine št. 11 DSD., da se gotovo vsi udeležijo glavne letne društvene seje, katera se bo vršila v nedeljo, dne 18. decembra 1927 po 8. ali prvi sv. maši v Slov. Domu na 57. cesti. Obenem prosim še enkrat vse člane, da bi se brez izjeme letne seje u-deležili, ker na tej seji imamo veliko važnih stvari in zaostalih točk za rešiti. Obenem bo tudi voljen novi odbor za bodoče leto 1928. Prosim člane in članice, da si dobro premislijo poprej, nego bodo oddali svoj glas bodisi za enega ali drugega uradnika. Zatorej vas prosim, da si izberete može, kateri bodo sposobni za urad. Obenem prosim, da bi vsi plačali svoj asesment za to leto, da bi potem v tem lepšem redu izročil knjige bodočemu tajniku. Pozdrav vsemu članstvu Dr. sv. Družine, kakor tudi čitate-Ijem Amer. Slovenca! John Flajnik, tajnik. -o- MALO, A PRIŠLO JE OD SRCA. Ko je svet zvedel o povodnji ob Mississippiju, o velikem pomanjkanju beguncev, ki so morali bežati iz svojih domov, se je na večih krajih zbiralo prispevke za odpomoč nesrečnežem. Najmanjši tak dar, ki pa je bil hvaležno sprejet, je poslal iz Francije Herbert Hooverju, trgovinskemu tajniku, nek deček, ki hodi še v šolo. Poslal je, kakor je pisal, svoje prihranke v znesku dveh frankov, to je okrog 8 centov ameriškega denarja. mm SEZNAM. Piše: šaljivi Ignac. Brezbrižnost v politiki. Državljani v Arlington, Ken- Kmet: tucky, se niti toliko ne brigajo za politiko, da bi si izvolili župana. Ker je država Kentucky že od nekdaj znana kot dežela "luninih žarkov", najbrž so bili tam "bizi" s kuhanjem "munšajna" in niso imeli časa misliti na volitev župana. Business first! Ravno tako brezbrižni smo v politiki po večini tudi Slovenci v Ameriki. Ce se pa že v kateri slovenski naselbini prebudimo in postavimo slovenskega kandidata, se začne pa kuhati socializem in za menažo dobimo potem — italijansko polento. * * * Brihtni Mehikanci. Doslej smo v Združenih državah sloveli, da imamo pre-brisance, kateri znajo priti hi- ;da potoži, da mu volkovi dela-|jo škodo. Sodnik, kateri je bil Nemec, ga vpraša: "Warum kommst du her, warum?" (Zakaj si prišel sem, zakaj?) — Gosput, jest nejsm pijane, jest ne pijem rum." Sodnik: "Was, was?" (Kaj, kaj?) — Kmet: "Ja, ja, gosput, u vas je prišu voufc u vas, u moj hleve in mi j« ovco ras-trgou in odnesu." Sodnik: "Ach, Himmel! Ich verstehe nix!" (Ah, nebesa! Jaz nič ne razumem.) Kmet: "O ne, ne, gosput, ši-mel je še u hleu, samu ovcu mi je vouk požrešni uzeu, pa je že prou gosput, le dajte zlodju požrešnemu 'biks'. Le fejst mu dajte 'biks'." * * * Razlaga brzojava. Nekemu kmetu ni bila popolnoma jasna naprava brzojava, zato vpraša nekoč učitelja na vasi, naj mu istega razloži in pojasni. Učitelj mu začne prav na ostati v vozu in se zastonj do mesto Omaha. tro do bogastva. Zdaj nas v Mehiki "bitajo". Kadar hoče-5 priprost način razlagati tako- jo tam postati "rich quick", vzamejo na piko kakega bogatega Amerikanca, ga ugrabijo, zahtevajo prav mastno odkupnino in eto bogastva. Se pozna, da so tudi Mehikanci "napredni" prav tako, kakor naši na Lawndale. ^ * * Fordovi milijoni. Forda tožijo za 6 milijonov bivši delničarji stare Lincoln Motor Co. Zaradi milijonov pa Nace prav sladko spančka, ker nikomur niti na misel ne pride, da bi me tožil za kakšne milijone. Baje so bolj v skrbeh zavoljo 'milijonov' tam na Lawn-dale. -e * "Pussyfoot" Johnson. Znani pridigar prohibicije, "Pussyfoot" Johnson, je ozna-njeval svoj suhi evangelij po Evropi, medtem so pa na njegovi lastni farmi, ki jo lastuje nekje v državi New York, kuhali "šnops". Predrzni ljudje, ti "munšajnarji"! * * =i: Pred sodiščem. Zgodilo se je v starih časih, ko smo imeli na Slovenskem še vse "tajč", da je nekemu kmetu volk raztrgal in odnesel ovco. Kmet je odšel na "rihto", le: "Mislite si na primer, da imate tako dolgega prašiča, da bi od tukaj iz naše vasi segel z glavo v Ljubljano. Vi pocukate tukaj prašiča za rep in prašič zacvili v Ljubljani." Kmet: "No, to že zastopim, ampak kakšen bo pa brezžični brzojav?" Učitelj: "Ravno tak, samo brez prašiča!" -o- DOGODLJAJI TRAMPA. Leta 1893 so trije mladeniči, stari po dvajset let: Hugh Robbard, James Van Ness in L. W. Haley, sklenili, da hočejo videti Chicago, 111. Bili so brez denarja, zato so nameravali kot trampi potovati. V Council Bluffs jih je zavirač na vlaku izsledil, ko so tičali v praznem tovornem vozu. Napodil jih je in vsi trije so po-skakali z voza. Bila je temna noč. Tovariši so se zgubili in šli vsak svojo pot.s Van Ness, ki se je bal, da bi ga ne zasačili, čeprav ni izvršil nobenega zločina, se je skril v prazen železniški voz, ki je stal tam na bližnji progi. Vlak je kmalu odvozil in naslednje jutro se je mladenič iznašel v Kansas City. Ker pa je imel James sorodnike v St. Louisu, je nameraval ,H><><>O<>O<><>o<>OO<>Ooc-oooooo<>oooooo<>ooooooooooooooooooooooo^ Merchants & Miners Bank Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th Sc. Portland, Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. ITALIJANSKE HARMONIKE Mi izdelujemo in importiramo vse /rste harmonike, prvovrstne, na roko ielane ITALIAN ACCORDEONS, . 1014 Blue Island Ave., Dept. 30 CHICAGO, ILL. CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 ViA^J? Preostanek $200,000 . Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CITDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. njih pripeljati. Ko je v St. Louisu izstopil, je videl v listih na prvih straneh z velikimi črkami napisano, da je bil železniški uslužbenec v Dubuque napaden in usmrčen. Takoj j < James slutil, da sta to storila njegova dva tovariša, kar je tudi v resnici bilo. Policija je oba prijela, na sumu so pa imeli tudi tretjega — Jamesa, za katerega so vedeli, da je skupno odšel od doma z ostalima dvema. Oblasti so ga začele iskati kot soudeleženca pri umoru. James, dasi nedolžen, vendar je bil v strahu in se je začel skrivati. Vest mu je narekovala, naj se vrne in javi oblastim ter dokaže, da njega ne zadene nobena krivda. Pričel pa je misliti, kako naj izpriča svojo nedolžnost? Tovariša bi gotovo izpovedala resnico, a kdo bo verjel takim, ki se jih drži madež zločina — umora. Sklenil je, da si bo poiskal delo daleč proč od svojega doma. Odšel je v New Orleans in dobil delo pri neki kompaniji, ki je postavljala skupaj razne stroje. Poslali so ga v Južno Ameriko, kjer je ostal leto dni. Nato je potoval pod imenom Welch v Centralno Ameriko, kjer je delal dve leti. Od tukaj je šel v Florido, kjer je upal, da bo popolnoma na varnem in se je oženil. V Floridi mu je bila sreča mila in je dobro napredoval. Bil je ugleden mož v okraju in vse ga je spoštovalo ter čislalo. Bil je parkrat izvoljen okrajnim uradnikom. Pri svoji družinici je tudi imel srečo, Bog je zakon blagoslovil s štirimi otroci. James se je začel polagoma starati in je postal stari oče. Vesti pa ni imel čiste, vedno ga je nadlegovala, V rojstnem mestu je našel še živečega brata in eno sestro. Vsi ostali člani družine, katerih je bilo osem, so med tem časom pomrli. Predno pa je imel toliko časa, da bi se šel sam javiti oblastim, kajti zato je semkaj prišel, ga je že nekdo spoznal in ovadil. Policija ga je prijela. Vrgli so ga v ječo in javili policiji v Dubuque, kjer je bil umor izvršen. Tako je prišel čas — po dolgih 34 letih, — čas, katerega se je James neznansko bal. Mislil je na sramoto in njene posledice za njegovo družino. — Kajti niti svoji ženi ni nikoli povedai, da ga iščejo oblasti kot soudeležnika zločina, pri katerem pa je nedolžen. Naslednje jutro pa je prišel k njemu v ječo načelnik policije, ki je bil njegov sošolec ter mu rekel, da je prost, ker se je bilo takoj po umoru izkazalo, da on ni bil prizadet in ga oblasti niso iskale. Zdaj je Jim Van Ness prost prost po 34 letih muke v stra-hq pred oblastjo, vse to pa brez potrebe, ker strah si je sam nakopal sebi, v svoji domišljiji. -o- ZASTONJSKE POČITNICE. Neki Anglež je stavil, da bc iz Wincestra do Land's Endf prišel, ne da bi !e en sam pen ny izdal za vožnjo. In res jc stavo dobil, kajti na celi 2TC milj dolgi poti je ustavljal avtomobile in druga vozila tei prosil, da so ga nekaj časa vze li seboj. Precej opravka j( imel, preden se je na tak načir prepeljal 434 kilometrov. Tri dekleta iz Claphama b si tudi rade privoščile počitnice, toda imele niso preveč denarja. Najele so si nekak ci ganski vagon in starega konja slabo plačani uradniki na dopust h kakemu kmetu, kjer si, čeravno niso izurjeni v kmečkem delu, zaslužijo hrano in stanovanje, vrnejo se pa v mesto po treh ali štirih tednih u-trjeni, zagoreli in čvrsti. Med mestnim zidovjem bi jim dopust ne bil v korist, a za letovišče je pa bilo premalo okroglega. Neki anglikanski kaplan gre vsako leto v počitnicah k nekemu veleposestniku kot gozdni čuvaj. Neki drugi pa, ki ima dober glas, se pridruži o počitnicah koncertni družbi, katera potuje po letoviščih. O nekem duhovniku pa je znano, da gre vsako leto na ladjo, na kateri dela kot vsak mornar, samo da je na svežem morskem zraku. P0ŽIČN0 DARILO. Najboljše darilo za celo Vašo družino bo nekaj novih gra-fofonskih plošč izdelka češ, oblasti ga imajo še vedno nakupile pletenih stolov, ko-v črni knjigi zapisanega in ga šar, metel itd. ter prevozile \ smatrajo, ubežnika pred posta- treh tednih velik del Angleške vo, kot sokrivca pri umoru že- prodale vse. kar so imele ter sf lezniškega uslužbenca. : imele in zabavale sijajno. Kc Bele pred par tedni, to je po, so napravile končni obračun, dolgih 34 letih, je prišel James'jim je ostalo še 30 šilingov, v domači kraj, v svoje rojstno! Večkrat se dogodi, da gredo Velika Božična PRAVE BOŽIČNE JASLICE. ' Vse zgleda, kakor živo............. Tc «lni srno prejeli iz Evropo veliko božičr.o novost, kn« krar.c nikcli niste videli poprej — nokaj lepepra in čudo-vitepm! Je PRAVA ŠTALICA Z JASLICAMI, velika. izdcintiE iz lesa in pokrila s slamo: stene so dekoriranc s zelenimi smrekovimi vejicami. Vse je zelo močno in umetniško napravljeno, tako da imate lahko za več let. Jaslice oostojijo Iz 27 komadov, kakor sledi: Jezušček. Mati božja, sv. Jožef. trije kralji, pastir, velblod. osel krava in sedemnajst ovac. Vse fijrurc so trpežno napravljeni in olepiane s krasnimi barvami in zprledajo. kot bi bi b;U-žive. Kamorkoli boste položil' te jaslice, povsod bodo kras hiši i:i bodo prinesla pravega foožičnejra duha mc-d družino. Priporočamo tudi te jaslice za l^ožičro (1-1 rilo. katoi-eo-a tw vsakdo vesel. Jaslice so vredne najmanj trikrat toliko, kar mi zanje zahtevamo. Naša POSEBNO ZNIŽANA CENA JE SAMO — Vrnemo denar, čc nc boste s pošiljat*« zadovoljni. NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ, samo izrežite ta oglas in priložite 50 centov zn pcitnc stroške, za jaslice S3.95 boste plačali ko jih prejmete. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Avenue Dept. 849 Chicago, Illinois rOOCKKWXK>00000000(K> O OOOOOOO OOOOOOOOOO OOOO Jews^ER On ti« Cor. 8th Str. aad New York ave., Sheboygan, Wis. fr^il ............. JACOB GEHEND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. 8th Street, Sheboygan, WU. Tel. 377-J. 4080-W. Rojakom v Waukeganu in Mo. Chicago priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozv.i-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se. ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dobite v naši trgo-vinL CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA! Se priporočam za poset! Frank Opeka 502 — 10th STREET, Waukegan, IU. 3—Zveličar se rodi, poje "Jadran". Zakaj svetlobe, poje "Jadran". 'OS—Sveta Nebesa, poje duet "Perdan" Sveta noč, poje duet "Perdan". 09—Angeljsko petje, poje duct Perdan. Zvezdice božje, poje duet Perdan. 10—Raduj se človek, poje duet Perdan. Sveti večer, poje duet Perdan. 22—Oj ti krasen Bcžič, orgije in zvon. Sem, oj verniki, godba org. in zv. 31—Na svet večer, šaljiva, duet Danilo Pred volitvami, šaljiva, d. Danilo. 33—Sveti večer, zvonovi in godba. Božično drevesce, zvonovi in god. 3+—Rodilo se je dete, zvonovi in god. Božični glasovi, zvonovi in godba. Slavni moški kvartet "Jadran" v Nc,v Yorku poje na sledečih sploščah: 67—Na planine, na planine, p. Jadran. Fantje se zbirajo, poje Jadran. 57—Slovenec sem, Slovenec sem, poje "Jadran". Perice, poje "Jadran". 56—O Mraku, poje "Jadran". Pridi Gorenje (Dolenjska), poje "Jadran". 49—Zadovoljni Kranjec, poje Jadran. Prišla bo spomlad, poje Jadran. 46—Ljubezen in spopmlad, p. Jadran. Venček na glavci se, p. Jadran. 64—Ribniška, 1. del, poje Jadran. Ribniška, 2. del, poje Jadran. 58—Janez Čuk in Milka Sova, I. in II. dc!, poizvaja "Jadran". Priljubljeni "Hojer trijo" v Clcvelan-du, (harmonika, kitara in banjo) igra na sledečih ploščah: 1—Regiment po cesti gre, Ilojor trio. Sebelska koračnica, Hojer trijo. "0—Al' me boš kaj rada imela, H. t. Odpri dekle kamrico, Hojer trio. >9—Moja Micika, polka, Hojer trio. Stari šotiŠ, Hojer trio. !3—Polka štaparjev, Ilojcr trio.. Ti si moja, Hojer trio. U—Veseli rudarji, korač., Hojer trio. Sladki spomini, valček, Hojer trio ?0—Pečlarska polka, Hojer trio. Hojer valček, Hojer trio. Druge izbrane plošče: 01—Juhu polka, harmonika, "Lovšin" Na Ohceti, harmonika, "Lovšin" 02—Domžalska polka, harm. "Lovšin" Juhu, valček, harmonika "Lovšin" 17—Zapoj mi ptičica, poje E. firalu-k Ptičica pevala, poje E. Grahek. 28—Dobro se zasukaj, igra kmečka g. Dokler se ne utrudimo, km. god. Slovenska polka, igr. Tamburaši Slovenska narodna, igr. Tamb. 4S—Na kranjskih gorah, igra ork. Lendler, igra orkester. 50—Orlovska koračnica, igra voj. g. Orjuna koračnica, ipra voj. g. S55—Sijaj, sijaj solnce, moški kvartet Nočni pozdrav, moški kvartet. CENE: 3 plošče stanejo s poštnino vred $2.50. — 5 plešč s poštnino stane $4.00. — 10 plošč s poštnino stane $7.50, in vsaka nadaljnft plošča stane 75c. ZASTONJ ZA DARILO. Kdor naroči najmanj 5 od zgornjih plošč, dobi eno od spodaj navedenih zastonj. — Kdor naroči 10 plošč dobi tri od spodnjih plošč zastonj. — Pri večjih naročilih pošljemo za vsake 3 naročene plošče, eno od spodnjih plošč zastonj. Plošče, ki jih pošljebo za darilo: 528—Visoka je gora, poje žen. duet. Ljubi Janez, polka, igra ork. 518—Pogled v nedolžno oko, bar. solo Rožici, bariton solo. 537—Spominjajmo se Ljubljane......... Pogladski sanovi, svira godba. 516—Dekliška tožba, poje bariton. Da ne smem, si ukazala, p. bar. 540—Zora vstaja, poje ženski glas. Ko pridem jaz ponoč, p. žen. glas 5-18—Jezična Zefka, šaljiva, poizvaja Danilova. Zdravstvuj, poje ženski glas. 550—Naprej, zastava Slave, poje ženski glas. Mili zvonček, poje ženski glas. 614—Držimo skupaj, hitra polka, god. Sezidal sera si vinski hram,...... žensko petje. V zalogi imamo tudi druge plošče. Pišite po cenik! Vse dopise in naročila pošljite na JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 West 42nd Str., New York, N. Y. AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 8. decembra 1927. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Is p«*iiČtiii preval Dr. Rudolf Mol«. Ko je Kmitic vse to premislil, se je drugič prijel za glavo. "Izdajica sem za Radzivile, izdajica za O-lenko, izdajica za zaveznike, izdajica za kralja! . . . Izgubil sem slavo, čast, sebe,01en-ko!. . ." Rana na obrazu ga je še žgala, toda v duši ga je pekel še stokrat bolestnejši žar. Zakaj vrhu vsega je trpelo v njem tudi viteško samoljubje. Saj ga je Boguslav sramotno pobil. Nič niso bili oni udarci, ki mu jih je v Lubiču zadal gospod Volodijovski; tam ga je premagal oborožen mož, ki ga je pozval na dvoboj, tu pa neoborožen ujetnik', katerega je imel v rokah. Z vsakim trenutkom je raslo v Kmiticu spoznanje, v kako strašen in sramoten položaj je zabredel. Čim dalje je premišljeval, tem jasneje je videl vso grozoto, in tem več je videl črnih kotlov, iz katerih so gledale: sramota, brezčastje, poguba zanj, poguba za Olenko, krivice, storjene domovini — da sta ga naposled objela strah in osuplost. "Mar sem res vse to storil?" se je vprašal. In zježili s6 se mu lasje na glavi. "Ni mogoče! Morda me še trese mrzlica!" je zakričal. "Mati božja, saj ni mogoče!. .. "Slepec! Bedak!" mu je rekla vest, "ali nisi mogel ostati na strani kralja in domovine, ali nisi mogel poslušati Olenke?" In polastila se ga je velikanska žalost. Ilej, da bi si mogel povedati: Šved je so proti domovini, jaz po njih! Radzivil je proti kralju, jaz po njem! Takrat bi mu bilo šele jasno in svetlo v duši. Šele takrat bi zbral tolpo razgrajačev izpod temne zvezde in z njimi plesal, kakor cigan na semnju, in napadel Švede in jezdaril po njihovih trebuhih s čistim srcem, s čisto vestjo, takrat bi v slavi kakor v solncu stopil kdaj pred Olenko in rekel: "Nisem več izobčenec, temveč defensor patriae, ljubi me, kakor jaz ljubim tebe!" A danes? Toda ponosna duša, navajena sebi ustrezati, ni hotela takoj popolnoma priznati krivde: Radzivili so ga tako daleč pripravili, Radzivili so ga pahnili v pogubo, ga pokrili z neslavo, mu zvezali roke, mu vzeli dobro ime in ljubezen. Tu je zaškrtal gospod Kmitic z zobmi, stegnil roke proti Žmudži. na kateri je sedel hetman Januš kakor volk na truplu — in počel klicati z zamolklim glasom: "Maščevanje, maščevanje!" Naenkrat se je v obupu vrgel sredi sobe na kolena in začel govoriti: "Obljubim Ti, o Gospod, da boni- te izdajalce stiskal in napadal. . . zasledoval s pravom, z ognjem in mečem, dokler bom imel sape v grlu, dokler bom živel na tem svetu ! Tako mi pomagaj Kralj Nazaretski! Amen!" Toda neki notranji glas mu je rekel v tem hipu: "Služi domovini, maščevanje naj bo za potem!. . Oči gospoda Andreja so žarele od vročice, ustnice je imel opekle in tresel se je ves, kakor bi ga tresla mrzlica; mahal je z rokama, razgovarjal se sam s seboj, hodil ali bolje begal po izbi, se zaletaval ob ležišča, dokler se ni naposled še enkrat zgrudil na kolena. "Navdahni me, Kriste, kaj naj storim, da Še ne zblaznim!" Vtem je zaslišal strel, čigar odmev je prišel kakor grom do koče. Kmitic je poskočil pokonci, zgrabil sabljo ter planil v vežo. "Kaj je to?" je vprašal vojaka, stoječega na pragu. "Strel, gospod polkovnik!" "Kje je Soroka?" "Šel je iskat liste." "Na kateri strani se je streljalo?" Vojak je pokazal proti vzhodni strani gozda, zaraščeni z gostim grmovjem. "Tam!" V tem hipu se je zaslišal topot še nevidnih konj. "Čuvaj!" je zakričal Kmitic. Toda iz goščave se je pokazal Soroka, dirjajoč kar je konj mogel brzeti, in za njim drugi vojak. Oba sta pridirjala do koče, skočila s konja ter pomirila s puškama proti goščavi za seboj kakor izza nasipa. "Kaj je tam?" je vprašal Kmitic. "Tolpa gre!" je odgovoril Soroka. II. Nastala je tišina, toda kmalu je začelo v bližji goščavi nekaj lomastiti, kakor bi šli merjasci, vendar je to lomastenje postajalo manjše, čimbolj se je bližalo. "Koliko jih je?" je vprašal Kmitic. "Bo jih kakih šest, a morda tudi osem. ker jih tudi nisem mogel dobro prešteti," je odgovoril Soroka. "To je sreča za nas! Ne vzdrže nam!" "Ne vzdrže, gospod polkovnik, toda moramo vsaj enega živega ujeti in ga prisiliti, da nam pokaže pot." "Še pride čas za to. Pazi!" Jedva je Kmitic izgovoril "Pazi!" — se je iz goščave pokazal bel dim in mislil bi, da so ptice zašumele po bližji travi, kakih trideset korakov od koče. "Nekdo je izstrelil s podkovniki iz garla-ča* !" je rekel Kmitic, "če nimajo mušket, nam ne store ničesar, ker iz garlača ne doseže do semkaj." f „ NEVARNO ZA SVEDROVCE. Neki nemški izumitelj je napravil blagajno, ki je tako skonstruirana, da čim bi začel kdo v njo vrtati, kar delajo svedrovci, bi moral takoj delo opustiti, ker bi v njega puhteli strupeni plini. Take blagajne bi bile zlasti za Ameriko priporočljive. ............................................................................................................................. * Puška, katere cev se širi proti odprtini. Soroka je držal z eno roko puško oprto na sedlo poleg sebe stoječega konja, drugo roko pa je zvil v obliki trombe okoli ust in začel kričati: "Pokaži se vendar kdo iz goščave in kmalu pomoliš kvišku noge!" Nastala je zopet tišina, potem se oglasi iz goščave grozeč glas: "Kdo pa ste?" "Boljši od teh, ki ropajo po cestah." "S kakšno pravico ste se polastili našega selišča ?" "Razbojnik vpraša po pravici! Vas bo že rabelj naučil pravice, pojdite k rablju!" "Vas že spodimo odtod kakor jazbece !" "Pojdi no! Le pazi, da se sam ne zadaviš v tem dimu !" ' Glas v goščavi je utihnil, najbrže so se začeli napadalci posvetovati, medtem pa je Soroka zašepetal Kmiticu: "Treba bo katerega zvabiti in ga zvezati; imeli bomo i zastavnika i prevodnika." "Ba!" je rekel Kmitic, "če kateri pride, tedaj na moško besedo." "Z razbojniki se ne spodobi, vezati na besedo." "Torej bolje, da ne damo besede!" je rekel Kmitic. Vtem so zagrmela iz goščave nova vprašanja : "Kaj hočete tu?" Važno f Alfo imate druge vknjižbe (2nd Mortgages), bonde | 5 ali delnice, mi jih vzamemo v račun za zemljo, ki -je v | | najboljšem kraju v mestu. .. | s Pošljite spodnji kupon. v | MR. P. PERICH, Room 312 — 208 W. Washington St., Chicago, 111. Dragi gospod: Prosim pošljite mi brezobvezno natančne podatke in pojasnila glede vaših zemljišč. Ime .... Xaslov Mesto _______j = 3r3iiiiiiiiiiiiC3tii!iMtiiiie3fiiiiitttiiic3!iiuniiiiir2iM!!ttH:nr3iiiiT::iiTsic3!iiiitiiiiiir3ii]iir:i!i:ie3ui:tii[t!t!^ -3 GOSPODIH JE V JOLIETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajetio meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt i JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2917. »-"hones: 2575 in 274.} Anton Nemanicit & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETD IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč ia dau. — Najboljši avtomobili za pegr* be. krste in ženitovanja. — Cene zmerne 1002 — N. CHICAGO, ST zloženi pri nas, so vedno varni- Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti n? prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali nc. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir •oooooooooooooooooooooo-oooooooooooooooo PISANO POLJE <>0000000000<>0-0<>0000<)<>000<>000000