Največji tlovauki dnevnik
▼ Združenih drŽArth
Ve<i> z« ne leto ... $6 00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7 .00
Za inozemstvo ccJo leto $7.00
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
»__'
Usood every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: COETUkHDT 2876
Entered m Second Clan Matter, September 21. 1903, MX the Port Office at New Yort, N Y., nxier Act of Congress of March 3. 1878.
TELEPON: OOEtLANDT 287«
NO. 222. — ŠTEV. 222.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 22, 1926. — SREDA, 22. SEPTEMBRA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
POLOŽAJ V 0PUST0ŠENEM
OZEMLJU FLORIDE
V Miami je mrtvih 325 oseb. — Druge cenitve se glase, da je do 1500 mrtvih in več kot 4000 poškodovanih. — Materijalna škoda znaša najmanj $50,000,000. — Grajenje se je zopet pričelo. — Vojno pravo je bilo omiljeno.
POLET SE JE IZJALOVIL
Statistični podatki o mestu Miami.
Mesto Miami je v pol-n e m procvitu obiskal vihar. — Prvih osem mesecev leta 1926 je preseglo katerokoli drugo enako dobo razven leta 1925. — Položaj bank je bil izvrsten.
Statistike, katere je sestavil Perman Wilson, rlan Miami trgovske zbornice, so dospele včeraj v Xetv York. Številke kažejo, da je uživalo mesto Miami v zadnjih osmih mesecih prosperity o, ki je
MIAMI, Fla., 21. septembra, — Število mrtvih v Floridi vsled sobotnega hurikana ter visokih morskih valov, je znašalo včeraj zvečer 325. Število poškodovanih so cenili na več kot štiri tisoč. Škodo »pozvročeno na lastnini cenijo na petdeset milijonov dolarjev. Približno štirideset oseb pogrešajo.
Mesto Miami ima 125 mrtvih in nekako dva tisoč poškodovanih. Predmestja Miami vključujoča Coral Cables, Miami Shores, Little River in Hi-oleah imajo 45 mrtvih in na stotine poškodovanih.
V	Hollywoodu je 75 mrtvih in 600 poškodovanih ter nudi najbolj žalostno sliko v pasu viharja, kajti na ducate otrok je klicalo svoje stariše, dočm so odrasli, številni med njimi v kopalnih oblekah brskali po razvalinah svojih domov ter iskali sledov pogrešanih dragih.
V	Fort Lauderdale je bilo 1 3 oseb mrtvih, dvajset nadaljnih oseb je bilo najbrž usodepolno poškodovanih in več kot 500 manj poškodovanih.
V	Dania se je smrtno ponesrečilo 1 4 oseb in I 40 nadaljnih je bilo poškodovanih. Uničena so bila vsa poslopja, privatna in trgovska.	/
Po vsem ozemlju viharja je nekako 40,000 ljudi brez strehe, skoro brez obleke in brez sredstev.
Vojno pravo, proglašeno v soboto, je ostalo v veljavi do pozno včeraj zvečer, ko so bile v Miami omiljene omejitve. Nikdo ni smel stopiti preko dneva v prizadeto ozemlje, razven če je bil član kake pomožne ekspedicije, zastopnik vlade in države ali pa časnikar.
Na stotine ljudi so zavrnili vojaki, kljub njih prošnjam, da imajo sorodnike v prizadetem o-/emlju, o katerih niso še ničesar culi.
Vprizorjeni so bili napori, da ugotove sorodnike ali prijatelje več kot dvestotih otrok, ki so se potikali po razvalinah Miamija, ločeni od svojih starišev.
Na stotine avtomobilov z begunci zapušča vsa-ko uro tukajšnji kraj. Begunci obstajajo večinoma iz družin z otroci, kojih zdravje je ogroženo vsled pomanjkanja mleka in primernih sanitarnih naprav.
identificiranje mrtvih se vrši le počasi, ker iščejo trupla nadaljnih žrtev viharja.
Iz Wes tPalm Beacha so dospeli pomožni vlaki, ki so privedli nadaljne zdravnike, bolniške strežnice, zdravila in potrebno hrano.
Profitirstvo je bilo izločeno na temelju prokla-macije občinskega managerja Whartona. Prokla-macija določa, da ne smejo biti cene višje kot pred 18. septembrom. Kršilce bodo kaznovali z zaplenjen jem njih zalog, globami in zaporno kaznijo.
Zdravstveni inžinirji in inšpektorji so bili mobilizirani včeraj, da preprečijo resne epidemije.
Veliki lepaki svare ljudi v prizadetem ozemlju, da je treba pitno vodo kuhati dvajset minut.
Zdravniki, ki so delali noč in dan, da pomagajo tisočim poškodovanim, so izjavili včeraj zvečer, da jim je zmanjkalo tetanus seruma..
V..	. j	.	Znanost bo našla pota za preva-
ozemlju, prizadetem od viharja, je ostalo ne- žanje celih ton premoga potom ra-
poškodovanih komaj ducat domov. Le par hote- '11^8- olajšala hojo potom električ-
lov, trgovskih hiš in velikih poslopij moderne, mo- '.no pnanih "rol,<3r skates"< i>rih™-J__L. -r«. . 1 ••	vi t	jiiila bo električni tok ter skrčila
* ne in drage konstrukcije je uslo brez vecie po	™ i i ♦ -- i
j.	J?	-	J J,v	J f^ jraeune za električno silo potom
skodbe. Dvonadstropne hiše so bile dvignjene iz mrzle luči. Proizvajala bo tudi pri-
temeljev ter so ležale postrani. Vsepovsod je sta-jdelke lia električni način, sogias-la voda in nevarno je bilo hoditi po cestah, radi no s Hu*° Gernsback™- "^dni-
~ Jl'l_ J	1 * -i	- i	i	j kom Radio Xews in Science and
padlih dreves, splosnih podrtij ter Visoke vode. invention. V nekem nagovoru je
Duh prebivalstva pa ni bil zdrobljen in medtem,1 rekel: ko se je nadalje identificiralo mrtve, so že pričeli I — V petdesetih letih bodo zmn tesarji s popravami, docim delajo arhitekti načrte'stveniki rešili problem
Slika nam kaže aeroplan. ki ga je izdelal ruski inženir Siknrski. V njem je hotel poleteti francoski kapitan Font-k i/. New Vor ka v Pariz, ne da bi s? med potoma ustavil. Vožnja bi trajala v najugodnejšem slučaju ."5fi ur. Ko se je pa včeraj ijutraj hotel aeroplan dvigniti, je zadel oh pa-robek ter se močno poškod oval. Takoj nato se je unci gazolin in po par minutah je bil aeroplan v razvalinah. Dva mo ža sta pri tem izgubila življenja.
Mehiška vlada baje zakrivila smrt Rosenthala.
Pravni zastopnik umorjenega Jac. Rosenthala, pravi, da je ravnala vlada skrajno neprevidno pri lovu na bandite.
Alfred Lind. pravni zastopnik
v Mehiki umorjenega Jakoba Ro-
senthala iz Wood mere. L. I. in
drožirta slednjega st;» objavila
včeraj vsebino pisma, katero je
| poslal Lind državnemu tajniku
jKelloggn. potem ko je bil od sled-
, ,	. ,	njega brzojavno obveščen, da je
presegla katerokoli leto v zgodo- k	,
.... ,	„	^ ; hilo ameriško poslamstvo v mehi-
vini, z izjemo leta 192."». ki ie bilo! v, ,
....	skera glavnem mestu uinuo napro-
neobicajno.	„	.	:
n ." .	j seno, naj stori vse. kar je v mego-
L»ancni posli v prvih osmih mo-i • . j	w i * i- " t
..	... '	t VI mori, da se zaloti bandite. od-
seeih so znašali $.»10,800.000. V	...
. ,	.govorne za napad*in umor ter |ih
isti dobi je bilo izdanih dovoljeni i „,„„• t- •	, -
' -ikaznne. \ pismu se glasi: za graditve za $24,342,"»(X). Fto-i	-	. .
. . „ ,, „ ,	— Družina, pokojnega Rosen-
ruta Kast ( oast zelezniea je spre
jela r, 13.552 ton ter odposlala več I kot devetdeset tisoč ton.
20. julija tekočega leta je bilo v j službi 24,880 telefonskih postaj in ' 7170 meril za plin. Poročilo pravi j nadalje, da je bilo v prvih šestih •
thala vam izraža priznanje zn va-
šo prijaznost in obzirnost. Znamo ceniti vrednost, da je storil vaš department vse mogoče za varstvo ameriškega državljana. Pričakujemo nadaljnih avtentičnih
,	, poročil, predno izrečemo končno
mesecih leta prodanih skoro pet i ,, , , , .
.... .	.,	' sodbo glede postopanja mehiških
milijonov kilovatnih ur elektrike. , , .. .	... , .
..	..	.oblasti. .Na temelju porocd. ki so
Ozemlje Miamna obsesra C2	~ .„	,	. , .
,	.,	.	| nam ze prišla v roke, pa izgleda
kvadratnih milj. koph 43 ie kop-1, . .
. .,	~ 1 kot da
mil. 1 fl pa vodnih milj. Prebival
stvo je štelo 200.000 duš. Mesto ima 440 kvadratnih milj cest. 82 cerkva ter 265 tvrdk. ki zastopajo petdeset razredov industrije. V mestu je 45 šol. 30 za bele učence in C za črnce.
Bodočnost obeta velike iznajdbe.
Hugo Gernsback nam je otvoril pogled v bodočnost ter rekel, da bodo umetno proizvajali živila. — Nadaljne iznajdbe v bližnji bodočnosti.
je neupravičljivo nerodno postopanje mehiških oblasti, povzročilo smrt gospoda Rosenthala.
Nadalje izjavlja Lind. da bi morale mehiške oblasti najprej oprostiti Rosenthala z odkupnino, ki je bila na razpolago ter šele nato iskati bandite. da jih kaznuje. V svojem stremljenju, da uveljavi rekord glede hitrega kaznovanja banditov. pa je mehiška policija preprečila rešitev Rosenthala.
BRIAND0VA POLITIKA
NAPRAM NEMČIJI
Politika francoskega zunanjega ministra Brianda bo mogoče povzročila krizo. — Francoski kabinet bo razpravljal o njegovi kupčiji s Strese -manncm. — Nekateri člani so proti tej kupčiji.
PARIZ, Francija, 2 1. septembra. — Za zaklenjenimi durmi bo razpravljal danes francoski kabinet o politiki miru in sodelovanja med Francijo m Nemčijo, katero sta osnovala zunanja ministra Briand in Stresemann tekom svojega slavnega pogovora v Thoiry. Po tem pogovoru je bilo rešeno, 'da bosta obnovila sodelovanje, da dosežeta zaže-ljene rezultate, če bosta in kadar bosta njih vladi odobrili njih nazore."
Briand ni izgubil nobenega časa, da dobi zaže-Ijeno odobrenje, ker mu je dobro znano, da mora hitro nastopiti, če hoče obdržati to, kar je dosegel
Tragičen konec V1 ^oiry, z ozlrom na tesnejše politično in trgov-
-	j sk° sodelovanje z Nemčijo,
poleta V Pariz,! Koncem tedna so se pojavile govorice, da je za-
----I Potilo yeč ministrov z resignacijo. Te govorice pa
Še predno se je mogel mso mč dr^gega kot izraz nevidne opozicije takih
kolegov Brianda kot sta Marin in Tardieu.
Stališče ministrskega predsednika Poincareja ,e bistvena točka v položaju. Vse, kar je Briand rekel in storil v Thoiry, je izviralo iz njegove lastne
U»OtR«rOOQ A WNOtawOCS). * T.
aeroplan dvigniti s tal, je zgorel. — Dva moža posadke mrtva, a kapitan Fonck in ameriški poročnik Curtin sta o- incijative ter brez priporočil kabineta ali ministr
stala nepoškodovana.
WKSTPJ'RY, X. Y.. L?1. septembra. — V navzočnost i velike ljudske množi .-e se ie na tragieen na-ein konral ob polsedmih zjutraj poskus franeo>kega kapitana lie-ne Foneka. da poleti iz Xew Yor-ka v Pariz, ko je postal .Sikorski-jev dvokriluik. še ]ire<lno se je niogel dvignili v zrak, žrtev plamenov. Dva lelalea sta našla smrt v )>l;»nenih. Žrtvi sta franeoskl radijski telegrafist Charles Clavier ter ruski mehanik Jakov Isla-mov. Kapitan Fonek in poročnik Lawrenee Curtin sta se še pravo-i'asiio rešila iz irort'<'e«ra letala ter ušla na čudežen način strašni smrt i.
Oh jutranji zori je velikanski dvokriluik. delo ruskega graditelja aeroplanov Sikorskega. predr-
skega predsednika. Njegova sila tiči v tem, da je privolitvah ! 924 zmagala politika miru in mednarodnega sodelovanja proti zunanji politiki Poincareja, da se dobesedno izvede mirovno pogodbo.
Njegov argument, katerega ima zunanji minister v rezervi, je bil ojačen vsled zadnjih protifran-coskih demonstracij v Italiji. Edina nevarnost, ki bi mogla pretiti Franciji v sedanjem času, prihaja s Sredozemskega morja ter je vsledtega zaželjivo, da je dežela varna na svoji iztočni fronti, če bi se razvile zadrege na jugu.
Kako daleč sta šla oba zunanja ministra v svojih pogovorih, je še vedno skrivnost.
A' teku desetih minut je bila po- !n 5e .preko roba doline nakar je žarna hramba i/. West bury na le- udarilo na tla: Xato se je počasi talnem polju. Medtem pa so pla- j zavrtilo. preobrnilo ter pričelo «?<►-men že izvršili svoje smrtonosno reti. Motorji so še vedno delovali delo. in nikdo se lii mogel pribli-!^ polno naglico, ko sta splezala žati letalu radi velikanske vroči-! Fonek in Curtin iz aeroplana. I',-i ne. Le z velikim naporom so zadr-' teln hila v nevarnosti, da ju Čal razdaljo kake tri četrt inil je ] 2evali ]judsko množieo, ki je pri-! primejo in ubijejo propelerji ter z velikansko naglico. X . koneu te;hite!n na lk,e mesta bi|ft v ne. Uta ušla tej usodi na naravnost ču-
za nova poalopjeu
NAliOCAJTE SE NA ' CLAS NARODA" I
nja vremena, vsaj v kolikor pridejo ^oštev naša inesta. Električni j toki bodo ali razgnali preteče o-blake ali pa proizvedli dež, če bo
potreben tekom poletne sopariec ali tekom noči.
—	Bodoča mesta bodo dobivala svojo silo potom radija iz daljnih vodopadov ali iz daljnih naprav za izkoriščanje solnčne gorkote in eneržije. Velikanske množine ener-žije se troši sedaj. Vrhovi naših najvišjih hiš bodo ploščnati ter ]io-kriti s steklom..Imeli bodo jdat-forme. na katerih bodo pristajali aeroplani. Vsi sedanji pomoli bodo imeli istotako velikanske plat forme, ker je gotovo, da ne bodo parobrodne družbe dopustile, da b jim neodvisne zračne kompani-je odvzele biznes.
Xaša velika poslopja bodo imela na svojih strehah resnične vrtove z velikimi drevesi.
—	Če se vam zdi nemogoče, da bi transportirali železniški voz premoga na tisoče milj daleč s pomočjo radija, vam je treba le ozreti se nazaj petdeset let, ko bi se vam zdelo nemogoče, da bi gonila poulične kare v Syracuse, X. Y. I sila,.katero proizvajajo Xiagarski slapovi.	j
poti se je nahajal obronek. Se predno je kdo vedel, kaj se je zgodilo. je izginil aeroplan naenkrat!
v dolini. Kmalu nato pa je bilo na $100,000, neštevši motorje, je
čuti zamolkel pok in debeli obla-1 p0^0ln0ma nniC-eno.
ki dima so se pričeli dvigati naj	i
'	^	Kobert .Jackson, eden ravnate-
oni strani obronka.	i;«,.	i • • r-
! Jje\ Argonauts ( o., ki je imanci-
Xadaljno letalo, ki je opazovalo rala polet je z;mikal. da bi bil Si-pričetek poleta iz zraka, je odda- j korski proti temu, da se danes lo takoj s sireno požarni alarm. Uprizori polet, ker ni bil baje za-
Clavier in Islamov sta sj1 nalia-' dovoljen z načrti, jala ob pričetku'poleta v majhni j Xesreeo pripisujejo dejstvu, da kabini in tej okoliščini ji treba se je zlomila os kolesa na desni najbrž pripisovati, da sta posta-,strani letala. Vsled tega se ni mola žrtvi plamenov. Skušala sta si- cjio težko letalo pravočasno dvi-eer ujiti plamenom, a sta se pri gniti s tal. Hitrost pa je bila ven-tem zapletla v žice aeroplana. 'dar tako velika, da je letalo vozi-
varnosti. da ho poškodovana od dežen način.
goreče trave.	j Aeroplan Sikorskega je že od
Letalo, kojega vrednost se ceni prvega počet ka zasledovala nesreča. Pred par dnevi, ko je bilo že vse pripravljeno na polet, so našli luknjo v tanku za gazolin. vsi.-.! česar je bilo treba potovanje preložiti.
Tajnica Liszta umrla.
f WEIMAR. Xemeija. 21. septembra. — V starosti 88 let je umrla tukaj Palina Apel. Bila je trideset let tajnica slavnega skladatelja in godbenika ter je po njegovi smrti upravljala njegovo hišo.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Xe dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpočtev&li svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. .	500 ....	$ 9.45	Lir	100 ....	. $ 4.30
Din. .	... 1,000 ____	t 18.60	Lir ...	... 200 ...	.. $ 8.30
Din. .	... 2.500 \	$ 46.25	Lir ...	... 300 ____	.. $12.15
Din. .	... 5,000 ____	$ 92.00	Lir .	... 500 ...	$19.75
Din. .	... 10,000 ____	$183.00	Lir ...	... 1000	$38.50
Za poSUJatve, Id presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlsoC Lir dovolj a Jemo poseben zneska primeren popust.
frazil* po brzojavnem pismu Izvršujemo v nttmam za stroške fL—.
najkrajšem
Posebni podatki.
Pristojbina sa Izplačil* ameriSkih dolarje? s Jugoslaviji in Italiji zna&a kakor zlodi :za $25. ali maajl znesek 75 centov; od naprej do $3M. pm S cente od vsakega dolarja. Za večje svete pv |J-ammtm dogovora.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	phone: cortlandt 4«87	New York, N.;
^LASXABODA, -22. SEP. 1926
X*
ft yy
M
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Frank
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation) , president.	- Louis Benedik, treasurer.
PiMe of business of the corporation and addressee of above officers;
82 Cortlandt St.,	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.		
r«	GLAS NARODA" "Voice of the People"		
1 trued Every Day Except Sunday * and Holidoyt.			
Za celo leto valja Ust aa Ameriko		Za New York za celo leto	17.00
in Kanado ______	............ f*	Za pol leta________________ Za inozemstvo za celo leto	. $3.50
Ka pol leta____	__________$3.00		~$7.00
%* Aetrt leta _	_________$1.50	Za pol leta ............—	- $3.50
	Subscription Yearly $€.00.		
	Advertisement	on Agreement.	
"Glas Naroda"	izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.		
djfmoja?'kaj*erjii ni tekom vse vojne kri niti iz nosa pritekla, vso vojno je preživel v dobrem razpoloženju in dobrem zdravju in tndi sedaj se prav dobro počuti v Doornu na Holandskem. Vsi vaši dokazi so torej od muh!"
Kot že rečeno, je dr. Erich skorogotovo navdušen monarhi*t, in vsled tega ni hotel svojih nasprotnikov pobijati z izbornini kajzerjevini slučajem.
Spomin na Jugoslavijo.
(Xapisal Ivan Varoga.)
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da bitreje
najdemo naslovnika.
'G L A H NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876-

\
D'ANNUNZIO
Laški prismuknjenec (iabriele D'Annunzio pravi, da je obračunal s svetom, da se je naveličal življenja in da bo šel prostovoljno v smrt.
Toda njegov samomor bo nekaj posebnega. 0 Postavil se bo na krov svoje fregate. Na obrežju bo pa stal top z 42 centimetrskim izstrelkom.
Topničarji bodo naravnali top na D'Annunzia. D'Annunzio bo dvignil roko. To bo znamenje za "Fire". Upa, da ga bo projektil razstrelil na drobne koščke, da ne bo o njegovih zemljskih ostankih ne duha na sluha.
Razen ene stvari je pri D'Aiimmsuu vse malenkostno. Topničarji dvomijo, da bi ga na tako veliko razdaljo zadeli.	(
Ta bojazen pa ni upravičena. Kar v usta naj mu pomerijo, pa bo "allright". Ne morejo in ne morejo zgrešiti, magari, da bi hoteli.
Po svojem širokem, velikem in ipnazanem gobcu je vinožak svetovnoznan.
NAJSLABŠI IN NAJBOLJŠI
Da si čas prihranim in da mi ne bo treba vsakemu mojemu prijatelju iposebej pisati in razkladati razmer, ki so sedaj v Jugoslaviji in Ljubljani, sem se namenil vsem rita tel jem potom Glas Naroda o tem nekoliko sporočiti .
Ko sem dospel v Jugoslavijo in stopil na ulico, sem takoj izpre-videl. da sem skoraj tujee v svojem rojstnem mestu. Kamor sem se ozrl. vse in i je bilo tuje. ker takrat, ko sem šel iz Ljubljane, je bil južni kolodvor pri kraju mesta. seda j je pa obdan s krasnimi hišami. Ce bodo tako še nadalje rasle, bo pmalu južni kolodvor v sredini Ljubljane.
Pred leti so imenovali belo Ljubljano, kako bi jo pa danes za mogli imenovati, pa človek res ne ve. Vsepovsod so krasne* stavbe s krasnimi vrtovi, da si jili kar nagledati ne moreš. (Je jrreš proti glavni pošti, se moraš čuditi širokim ulicam s krasnimi novimi stavbami. Prej so stale tam nizke pritlične hiše. V skoro vsaki teli novih stavb je tudi banka, katerih je sedaj toliko v Ljubljani, da po številu presegajo Pittsburgh.
Pa naj kdo reče. da ni denarja v Ljubljani. Kamorkoli se podaš, vidiš vse predrugačeno in predelano. Ljubljana je sedaj paradiž napram prejšnji beli Ljubljani. Izložbe po trgovinah so slične ameriškim in blago je skoraj isto. Človek se ne izjjozna. aii Amerika dobiva blago iz Jugoslavije, ali Jugoslavija iz Amerike. Kar se pa een tiče. so pa nekatere stvari dosti c.eneje, posebno živež. Seveda. plače so pa manjše.
Ako vse natančno prevdarimo
no, da letošnje leto ne bo nobenega pridelka, posebno krompirja ne bo, kar je že sedaj ves črn in gnil.
L avgusta je bila v Kranju slav-nost, odkritje spomenika kralja Petra. Bilo je nad 1"» tisoč ljudi navzočih, seveda tudi jaz med njimi. Ker sem pa bil med bolj zad-nijmi. mi ni bilo mogoče, da bi za-mogel kaj videti. Hiteo sem po-gruntal zvijačo in šel sem k odboru ter se predstavil, da sem čas nikarski poročevalec. Odbor me je vprašal za legitimacijo, ali jaz se odrežem, da sem jo v hitrosn' doma pozabil, imam pa samo potni list katerega sem jim pokazal. To je zadostovalo. Peljal me je eden odbornikov prav do sjjomenika in nasproti tribune, kjer sta bila kralj in kraljiea. S tem mi je bila priložnost dana. da sem vse videl in slišal govornike.
Ob pol 12. uri sta stopila na oder kralj in kraljica, katera je bila oblečena v slovenski narodni noši. ki ji je jako fino pris»oiala Navdušenega sprejema se ne da popisati. Od ginjenosti je bilo marsikatero oko oslnzno.
Po ploskanju je mestni župan odkril spomenik in ga izrodil javnosti. Lilo je še nekaj govorov i i razna društva so med tem podarila krasne vence. Dva močna pev ska zbora sta zapela po dve pesmi in zadnji je govoril sam kralj ter se zahvalil za izkazano čast. Zaradi šuma, ki ie nastal od ob činstva. ki je pritisnilo v bližino, se ni zamoglo razumeli govora. S tem je bila tudi slavnost končana.
Kavno isto nedeljo popoldan se je v Ljubljani vršila druga uogo-
tomi kakor sein jaz nastopal. ločeno mi je bilo, da so s*1 že korali storili, da se bo nekaj priredilo v večjem 'obsegu, kar bo v ranici imelo večji uspeli.
Kakor sem jaz izprevidel, se jih moAi zmerom^ sem in tja opominjati k temu delovanju, in stvar se bode v kratkem pričela.
Da pa ne bo kdo mislil, da je denar v slabih rokah, tukaj izrazim, da je ves dosedaj nabrani denar naložen v hranilnici in vsaka nabrana svota je zabeležena ter je seznam vsakemu na razpolago. da se prepriča o obstoju te ga fonda.
Zato pa. drajri mi slovenski r«-jaki in rojakinje .po širni A me riki. odprite svoje srca in pomagajte tem revežem. Ako bi vsak Slovenec in Slovenka darovala 2."« centov, bi se ideja takoj izpolnila in začelo bi se z delom. Toraj še enkrat Vas prosim v imenu slepih, da se jih usmilite.
Lahko še toliko napisal, kar sem doživel v tem kratkem dopustu, ali za enkrat naj zadostuje.
Kar se pa tiče mojega potovanja nazaj, vam ga ne bom opisoval, ker je isto kot sem ga že opisal, ko sem v staro domovino potoval. Samo eno stvar imam sporočiti in sicer, da sedaj sem imel v Napol ju več časa kot zadnjič.
in preračunamo, pridemo do za-jmetna tekma za srebrno vazo, kaki ju čka. da je ravno isto kot v tero sta podarila kralj in kraljiea
! Ameriki. Del
avec je izkoriščan
bodi si tukapj ali tam. Kljub temu je življenje v Jugoslaviji vse drugačno nepro je v Ameriki.
vek ne ve na katero bi šel. Katero koli obiščeš, vsaka je dobro obiskana in občinstvo se veseli in krepi z dobrimi pijačami in z o-kusnim vsakovrstnim prigrizkom. I kar je v Ameriki popolnoma iz-j ključeno.
V Zvezdi kjer je bila popre j ka-
t Nek. teri smatrajo ojno za nekako odredbo narave.
Ljudstvo .^e preveč razmnoži, meje postanejo pretesne, za kruh gre trda, nizke strasti se razpasejo, ljudje hočejo nekaj, pa ne vedo, kaj bi in kako.
,V takem slučaju izbruhne vojna, ki prerešeta, prečisti, popleve in napravi prostor zanamcem.
Zagovorniki te ideje primeirjajo človeški rod gozdu, y katerem je vse polno zeli, grmičevja in dreves.
Tista zel, tisti grm in tisto drevo bo uspevalo, ki ima največ sposobnosti in prilike za živlienie.	, - ,
1	1	'.i*-".!^-	zina, je sedaj kavarna in restavra-
Vse, kar je šibkega, slabotnega, nagnitega in ovene-jcija "Zvezda', kjer je vsaki dan lega, mora prejalislej propasti ter napraviti prostor za i popoldanski in večerni koneert. življenje sposobnemu.	. !oh nede]iah Pa > vos dan- v s»llož-
, nem se je Ljubljana zelo moder-
Posebna skupina mislecev jfe torej mnenja da je voj-; nizirala. Vsakemu amerikanske-
na nekako orodje narave, s katiero uveljavlja enega svo- 1,m Slovencu, ki si je toliko pri-
jih temeljnih zakonov: — nadvlada močnejšega.	j hranil, da namerava stopiti v pri-
.	'	vatno življenje, bi svetoval, da bi
Zdi se, da je (ali je bil) celo naš veliki pesnik Žih prišel v domovino in tukaj preži-
pančič pristaš te ideje, ker je niekoč zapisal, da "ta meč jvel svoje ostalo življenje. To pa ni namenjen na zdravega, na krepkega moža; ta meč div-!radite?a< ker »^"tomski dolar
™	i	i-	ii	i	,	ima v Jugoslaviji mla^le in se z
ja cez grobove le; podira raznjile domove le; to, kar ie ♦ , - ," ,.....
1	1	* '	J j isto lahko se enkrat dalj easa živi
je čilega, to obvelja..|v boljši udobnosti, kot pa v Amc-
Kratkomalo, učenjaki so jzaeeli dokazovati, da je !Hki--Seveda trositi bi ne smel, ka-bila zadnja vojna v popolnem Soglasju z naravnimi za- k°r nekat<?ri' ki ***** °b"k koni, da je v vojni padlo vse, katr je bilo slabega, pokvarjenega in nesposobnega, ostalo je pa najboljše iu najsposobnejše, kar je vredno, da žjivi.
Proti tej teorji je odločno nastopil slavni nemški u-eenjak dr. Erich Beeher, profesor na monakovski uni-
trikratnim zmagovalcem. Udeležila sta se tudi te tekme, in ljubljan ski igralci so že drugi«" podlegli Dva tedna kasneje se je zopet vr-Ob nedeljah je veselic, da čl o-1 šila in sicer zadnja tekma, pri ka-
verzi.
Ka mednarodnem kongresih filozof v Cambridge, Mass. je dne 17. septembra v džolgem in krasno zasnovanem predavanju dokazoval, da nima vojna z naravnimi zakoni nobenega opravka, da vojn ne povzroča narava, niti posredno, niti neposredno^ ampak, da so moderne vojne posledica intrig državnikov in diplomatov. Ker je dr. K rich najbrž dober monarhist se ni hotel poslužiti v svojem predavanju izbornega dokaza, s- katerim bi takoj ugnal F kozji rog vse nasprotnike.
Takole bi moral reci: — f
" Pravite, da v vojni pogine vse, kar je slabega in ^labotneg&j vse kar je napredku željnemu v nadlego in oviro; da v vojni pogine vse, kar ovira splošni razvoj na-~ >j vse, kar je boljš«; da m kot da je. Gospo-
in razsipajo denar kot bi ga imeli na razpolago cele kupe. Na ta način bi lahko milijone zapravil, ako bi jih imel.
Po opravkih sem obiskal tudi Krško in tu mi je bila prilika dana. da sem videl prekrasno krško ravnino, katera je, obdelana, da jo je veselje gledati. Vidi se, da mora biti jako rodovitna, le žali-j bože, da je letošnje leto tako mokro. da ni upanja, da bi bil trud vsaj površno povrnjen. *
Bavno tako je z novomeško stranjo. Nekatere pokrajine je pa po vrhu toča zdrobila, da bo še slabejši pridelek kot drugod.
Bil sem tudi na Gorenjskem in sicer v Begunjah in na Bledu. Zopet mi je bila prilika dana. da sem
teri so zopet ljubljanski igralci podlegli in zagrebški so odnesli dar.
Tako se vršijo razne tekme in skoro vsake se udeležita .*:\ilj i i kraljica. S tem je dokazano, da jako ljubita slovensko zemljo in njeno prebivalstvo, ker preživita več časa med Slovenci kot pa med svojim narodom.
Kakor sem že omeni], še enkrat poudarjam, da bi bilo v Jugoslaviji lahko najboljše življenje, ako bi politiko opustili in se zavzeli za gospodarske razmere. Tako je pa samo ravs in kavs med strankami. katerih je toliko, da se ne more dognati, koliko jih je. S tem pa gospodarske razmere zaostajajo. ker gospodje ministri delujejo v prid in korist svojih žepov. TTbo-gi narod pa stoka pod bremenom, katerega mora po svoji lastni neprevidnosti prenašati. Kdaj bodo prišli do previdnosti in spoznanja, da v Jugoslaviji je ljuiska vlada ne pa samo vlada par oseb. Več o tem bom kasneje opisal.
Pred mojim odliodom v staro domovino sem obljubil, da se bom prepričal o delovanju za Slepski dom v Ljubljani. Bil sem dvakrat pri g. svetniku Dr. Zamiku, kateri je tajnik Slepskega doma. Ravno tako sem bil parkrat pri Glasbeni Matici zavoljo tega, in povsod sem precej resno nastopil glede premalega zanimanja obeh odborov.
Svetnik Dr. Zarnik mi je pokazal spis. kateri je bil namenjen za amerikanske časopise, kar upam. da vam je že vse znano. Pokazal mi je tudi. da se je še en oddelek ustanovil, da bo pobiral za Slepski
vide! prekrasno gorenjsko ravni- dom in sodeloval z sedanjim od-no, katera je ravno tako priza-j borom.
deta z močo, da bo tudi slab letos-j Ko sem bH pri tajniku Glasbe-nji pridelek.	jne Matice, mi je pokazal pismo g.
Iz sporočil o nalivih in popla-' Jožeta Remsa. Vsebina pisma je ▼ah po vsej Jugoslaviji, je razvid-! bila jako ostra" in ravno v istem
Zavoljo tega smo šli gledat "Pom-peje" mesto, katero je bilo pred 1800 leti zasuto od pepela in lave, katero je bruhal ognjenik iz sebe s tako silo. da se ni mogel ni-kdo rešiti.
Vlada je že zdavnaj začela odstranjevati in čistiti pepel, in kma-lo bo celo mesto očiščeno. Seveda so razvaline, ali vidi s«» š<* dobro ohranjene umetne stvari. V muzeju se vidi več popolnoma celih Trupel, ki so bila zalita v tekočino. Vam ne morem opisati vseli znamenitosti. Imam pa par slik. ki jih je eden od nas napravi! in če bo mojjcV jih bo Glas Naroda objavil.
Vsakemu, ki bi kdaj čez Napol j i potoval,, hi priporočal, da bi obiskal "Poumeje". ('asa pa vzame najmanj o ur. Toraj parnik mora najmanj stati tukaj S ur. | ' Naj zadostuje za enkrat. O priliki bom že še kaj sporočal, ker med vožnjo je jako težavno pisati.
[ Srčni pozdrav vsem slovenskim rojakom in rojakinjam po širni Ameriki!
Dodatek. — V petek zjutraj ob 2. uri smo dobili močen vihar, ki je trajal do 7. ure zvečer. Skoro vsi potniki smo bili nekoliko poškodovani.
Novice iz Slovenije.
Nevarna vojaška patrona.
Kari Snajder, 12-letni sin posestnika v Koblerjih pri Kočevju. je našel vojaško patrono ter se ž njo igral. Ko je tolkel po patro-ni. je ta neuadonin eksplodirala ter dečka nevarno poškodovala.
Pogrešan. -
Trgovec Viktor Oblak, stanujoč j v Ljubljani, je naznanil policiji, da pogrešajo že od 2"». avgusta vdovca oOletnega delavca Antona Mačka.	je omenjenega dne
zaklenil svoje stanovanje ter odšel neznano kam. Ni izključen samomor.
Smrtna kosa.
V Sežani je preminula Marija Perhavec. rojena Gregorin, iz u-•rledtie slovenske rodbine v Sežani. Pokojnica je bila sestra zaslužnega prvoboritelja tržaških Slovencev dr. Gustava Gregorina. ler vzorna mati. ki je vse svoje življenje posvetila vzgoji in skrbi za družino.
Dve sreči v dveh nesrečah.
Po otvoritvi velesejma se je mag. direktor dr. M. Zarnik. peljal z vozom in konji mestnega pogrebnega zavoda na dve komisiji. Pri evangelijski cerkvi sta se začela konja plašiti ter sta naposled v najhujšem diru ušla. Ker je bila cesta polna vozov in se je direktor dr. Zarnik bal,- da trči. kočija ob kak voz ali zid ali se' prevrne, je skočil z voza v smeri vožnje na eesto. Zaradi prehitrega sunka pa je padel na nos, ki mu je povzdolž dvakrat počil do notranje dupline. Stražnik in dru-iri ljudje so spravili ponesrečenca v kavarno Evropo, kjer ga je mestni fizik dr. Rus obvezal in ga
od vedel z rešilnim vozom domov. Dasi je dr. Zamiku kri lila iz nosa ter si je obleko zamazal in strgal .je ostal pri svojem humorju ter je radovedneže ki so čakali nanj, vprašal, ali nimajo morda fotografskega a j »a rata.
Splašena konja sta s kočijo dr-vela do Selenburprove uljee in padla. Nato so ju pomirili. Direktor dr. Zarnik je ixoslal kočijo na magistrat z naročilom, da komisiji namesto njega opravi mag. nad-svetnik dr. Janko Bupnik, Toda konja sta se po opravljeni komisiji na tr«ru Taboru ponovno spla-šila ju z dr. Rupnikom drvela po Vidovdanski cesti mimo Jos. Tur-kove hiše. zavila ob Pan rovi hiši proti Resljevi eesti ter pribežala do pogrebnega zavoda. Nadsvet-nika dr. Rupnika je vrglo že pred Možinovo gostilno na Vidovdanski cesti iz voza ter si je pobil in opraskal lica, »lavo, roko in nos. Obležal je nezavesten. Ko se je zavedel. ga je Možina z vozom prepeljal na magistrat. Na fizikatu so ga obvezali. Bil je ves zmeden, vendar se je vrnil v pisarno in sk.išal uradovati.
Vzrok obeh nezgod fe baje prekratko oje. tako da sta se konja z zadnjimo nogami tolka ob vage. Konja sta zato na nogah ]>obita in otekla. AToz je pokvarjen, oje na-lomljeno. Plašna konja, močna, črna Banačna, sta se že enkrat splašila in ušla s krsto in mrličem čez polje.
Kočija ž Francelj je pri obeli nezgodah pokazal izreden pogum; obakrat je vajeti držal s tako silo. da zdaj rok ne more rabiti, ker mu je od napora mnskulatura o-trpnila. Kočijaževa zasluga je. da se konja nista ubila.
ADVERTISK in (JLAH JVAKODA
Po
4%
obresti
za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti.
ank Sakser State Bank
«2 CorUaadt Street ; : { New Yerk, V. Y.
V neko vas je prišel nov duhovnik. V nedeljo je imel pridigo in mašo ter j»o pridigi izrazil željo, la bi farani dobro izhajali ž njimi in on ž njimi.
Pondeljek je bil vroč dan. Kar brez suknje iu ovratnika se je odpravil malo na izprehod ter med-potom obiskal par faranov. Povsod so <ra dobro postregli in ga povabili. naj še pride.
Domov grede se je vstavil v mali koči, v kateri je živela postar-na pobožna ženica.
—	Dober večer. mati. — jo ob-urovori.
—	Dober večer. Bog daj. kaj bo dobrega ?
—	D nič. mimo sem šel. pa sem se malo ustavil. Ali me ne poznate?
Zenica ga pozorno ogleduje in pravi naposled. <la ga ne pozna.
—	Torej se me res ne spominjate ?
—	Nak. čisto nič se ne vas ne spominjam.
—	Pa ste me vendar že enkrat videli.
—	Zdi se mi, da ne. — je rekla ženica.
—	Le domislite se. V cerkvi ste me morali videti.
Tedaj se je pa ženiea razsrdila rekoč:
—	Kaj pa mislite, da jaz v eer-
vi za dedci gledam?
*
Neki T-lovek je vedno sam s seboj govoril. Ko so ga vprašali, zakaj govori s samim seboj, jim je odvrnil, da se rad s pametnim človekom pogovarja.
*
Te dni se je pripetil v okoliei New Yorka čuden in nenavaden slučaj.
Dva pijanea sta se začela na cesti pretepati. Spoprijela sta se ter padla v blato. Pridrvel je avtomobil ter oba povozil. Prvi je bil takoj mrtev, drugi je pa na poti v bolnišnico umrl. Avtomohilist je drvil z vso najrlico naprej in ga dosedaj še niso mogli dobiti.
Zgodila se je seveda nesreča, in avtomohilist bi ne bil dosti kaznovan. če bi se pravočasno ustavil ter se javil polieiji.
Kljub temu pa dajejo snhač' ves kredit avtomobilistu. češ. takih nam manjka, takih, ki bi vse
pijance do smrti povozili.
*
V neki južni državi bosta nastopila mokri in suhi kandidat.
Mokri kandidat si je izbral za svoje znamenje vrček, na katerem ja zapis«no "Beer".
Suhaško znamenje je stekleniea za žganje, na kateri je mrtvaška slava in pod njo podpis "Strup".
Vse kaže, da lm mokraški kandidat propadel in da se bodo ljudje še zanaprej s strupom zadovoljevali.
*
Skoro vsak dan se sliši, da izgine v New Yorku kako lepo mlado dekle. Izgine na skrajno zagoneten način. Morda jo odvedejo lopovi. morda si vsled nesrečne ljubezni vzame življenje.
To je žalostno, strašno žalostno. Edina tolažba, ki preostane človeku je ta, da je v New Yorku kljub temu še vedno na tisoče in
tisoče lepih deklet.
*
Boljše je, da ti srce v hlače pade, kot da ti ga kdo v blato potepta.
*
nikdar ni noben politik zgradil tako visoke ograje, da bi je ne
mogel preskočiti.
*
Tzvedenei pravijo, tla potovanje dananes več stane kot je stalo prejšnje čase.
Pa tudi če človek doma ostane, ga dandanes več košta, kot ga je prej koštalo.
*
Marsikaj se je že pisalo o Jugoslaviji, dobrega in slabega, značilnega in nez&ačilnega, toda po mojih Bij^ih je najbolj pogrun-tal naš d^pisttik Jtr.* Varoga, ki je izjavil. ' da' ima v Jugoslaviji ameriški dolar mlade
U ____________
F
GLAS NARODA, 22. SEP. 1926
BfcTEKTWI ZAKON0LOM-* STVA
V	Parizu se nuhaja eel kup /.a-bnih detektlvMkih uradov.
v«* «i*la t rim jo z zakouolomtdvoii!
n razumljivo je, da d«da>o m tem
tudi največ dobitka.
V	Franciji namreč ob^loja m-m. da zadostuje prelomitev za-
na in nn podlagi t^ga ločitev, je dokazano po dveh pričah. Ip k«*r ni nič bolj naravnega kakor d« človek č i m hitreje dozna v takih zadevah resnico, prihajajo k detektivski m Agencijam umnžiee azbnrj^nih in nervoznih soprogov in soprop. Ta zakon je postal -8 detektivske agencije naravnos* zlata žila.
<> pride klijent v ageneijo, se najprej določi eena zgledovanja ezve*teg,i zakonca. Nekateri de-ktivi zahtevajo aO frankov na an, drugi ne delajo za manj kakor K Mi frankov. Včasih se določi kar skupna cena za vse delo vnaprej.	✓
Cim ste t»e domenili za eeno in potožili precej visoko aro, se začne zasledovanje* na podlagi podatkov in sumničenj, ki ste jih javili agenciji. To zasledovanje se konča s pozitivnim ali negativnim Uspehom.
Tedaj vas da direktor agencije poklicati in vam izjavi, da so va-' sa Kumničenja neopravičena. Vj tem primeru plačate ostanek in zadeva je za vas srečno končana * Ali vam pa razodene, da delite naslade in veselje zakonnskega življenja s tem ali onim. In preči-1 ta vam poročilo svojega uradni-' ka:
"Predvčerajšnjim je gospa N. izstopila iz avtomobila st. toliko, pred št. 10. te in te ulice, ter sla v hišo. Avto jo je čakal na nasprotni strani ceste. Kakih deset minut pozneje je vstopil v hišo mlad gospod, visoke postave, črnih. kratkopristriženih brk, v sivem površniku in poleilindru. Hkrbno se je oziral na vse strani, če ga morda kdo ne opazuje. Ob 17. uri 35. minuti je gospa N. prišla iz hiše, sedla v svoj taksi in . . . itd."
Detektivi majo ponavadi seboj male fotografske aparate in večkrat se jim posreči, da posnamejo -{like, ki potem pri sodišču dobro služijo za dokazila.
(V je nezvestoba dognann, se klijent domeni z detektivsko agencijo. Določita se dve vsega spoštovanja vredna možaka kot priči in ko sta ljubmiea spet v svojem gnezdu, prihiti vsa četa. Detektiv pa vedno prej natančno preišče svojega klijenta. da li ui-ina skritega pri sebi kakega or > -ja. 8 tem se je že preprečilo mn.i-go nesreč, kajti ni ga skoraj sopro ga ali soproge, ki bi v tem ptimo-ru ne prišel z nabitim samokr • som. da maščuje svojo čast.
Nato potrka družba na vrata in sledi klasični prizor, ki s« pouav-1 lja vedno Klar in vedno nov. odkar obstoja zakon.
Detektiv in priče potem pričajo na aodniji in na podlagi tega pričevanja lahko varan soprog zahteva sodno ločitev zakona.
Vse to ni samo v Parizu, temveč po vseli velikih mestih čisto vsakdanje. Detektiv in priče imajo v takih slučajih vedno težko nalogo in morajo ohraniti vso svojo prisotnost duha, ker pride tu ponavadi, ee že ne do streljanja pa vsaj do pretepa.
Zadnji seuzaeijskj proces v Parizu zoper veletrgovca Laneela je pokazal tipičen primer zakono-lomstva. Laneelova žena je bila v stanovanju enega najbolj znanih francoskih vojnih letalcev, Mar-vela, krasnega dečka. Lancel je z detektivom in pričami udri v le-taičevo stanovanje . . . Ko je letalec dvignil svojo pest, ga je

Razne vesti.
Dvoboj med dvema literatoma v Rimu.
Dočim se drugod vročekrvni literati kvečjemu stepejo. klofuta jo in obdelujejo s j>estmi. poročajo rimski listi, da sta se tam te dni dva literata I'ngaretti in Hon-tempelia dvobojev«la s sabljami. Dvoboj se je vršil v vili dramaturga Pirandellia. Vodil je n«»-
Intervencija angleškega poslanika.
V spor Jugoslavije z Bolgarijo jr odločno posegla tudi angleška vlada. Angleški poslanik v Beogradu je pri jugoslov. vladi e-nergično interveniral, naj jugoslovanska vlada proti Bol-ariji ne nastopi preostro. Intervencija an-trleškejr« jM>slauika je beograjske
vinar Oreco. Pri tretjem asnautu raerodajne kr«nr< je dobil Ungaretti na desni roki i malo prasko in dvoboj bil kon-i čan. Rimski listi poročajo, da je , potekel dvoboj zelo temperament-j 110. Nasprotnika sta se po dvoboju 1 spravila.
ilno popHrila.
Nobeno kajenje ni bilo tako prijetno
kot Came]
V NAJVIŠJIH trenutkih življenja se nobena cigareta ne more primerjati s Camel. Nobena druga cigareta ni bila tako dobro narejena, kajti izvrstna kakovost Camels je posledica spretnosti. Spretnost najti najbolj izbrani tobak in ga mešati, kakor znajo samo veščaki največje tobačne organizacije na svetu.
V priljubljenosti pri kadilcih se ne more nobena cigareta, ki je bila kdaj narejena, primerjati s Camels. Kakovost Camels je poplačana s tem, da po njih najbolj popra-sujejo in da jih je največ prodanih kot
katerihkoli drugih cigaret. Odkar se je pričelo kajenje, nikdar ni bilo tako narašču-joče prednosti kot pri Camels. Camel poplača svoje prijatelje z veseljem, ki nikdar ne mine, kajti Camels nikdar ne utrudijo okusa in nikdar ne zapustijo pookusa po cigaretah.
Ako nikdar niste poskusili Camels, vam priporočamo, da jih poskusite sedaj zaradi največjega užitka v kajenju. Da imate najboljše, kar je bilo narejenega, vas vabimo-«
Priskrbite si Camel! J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, WINSTON-SALB1I, N. C.
Položaj na Poljskem.
Ko se je pred kratkim nudila poljskim državnikom ugodna prilika, da pri reviziji ustave rešijo pereče narodnostno vprašanje, se je poljski sejni zadovoljil s tem, da je razširil moč predsednika republike in se tako zavaroval proti nevarnosti monarhističnega prevrata. Voditelji usode poljske države >e niso zavedali, da bi dali svoji domovini najčvrstejši temelj ravno .s pravično ureditvijo u-krajinskega in beloruskega vprašanja. Nekoliko dni nato, ko je "Slovenec" ožigosal krivice, ki se gode Ukrajincem v Poljski, se je razširila v slovenskem časopisju vest poljskega tiskovnega urada. ■ la dobe Ukrajinci svojo univerzo. Toda če se ta vest tudi uresniči. se narodnastno vprašanje in s tem tudi konsolidacija Poljske ne bo rešeno.
Vendar pa se kažejo tudi na Poljsuem znaki, ki nam dajejo veselo upanje. Med mladino so se začeli javljati glasovi, da je imperialistični narodni fanatizem škodljiv. Med duhovščino in ljudstvom se širi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki s svojo delavnostjo najpravienejše spravlja v sklad narodno, slovansko in ob-čestveno idejo.
Poljska država se je začela o-zdravljati tudi strahovite gospodarske krize zadnje dobe! Vse delovanje naroda pa je tako ozko in organično spojeno med seboj, da napredek na enem polju poživi ves narodni organizem in da [narodu novih moči za krepko u-
dočnosti oči za skciečo rano neurejenega narodnostnega vprašanja. Ker so gospodarske in politične razmere slovanskih narodov nujno zvezane z narod im vprašanjem in Ker ni mogoča boljša bodočnost slovanskih narodov brez pravične rešitve narodnega vprašanja, zato ukrajinsko in belorusko vprašanje ni samo notranja
na katero je padla po majskem prevratu, je bil še en razlog več za poljski premog. Tako je v mesecu juniju znašal izvoz poljskega premoga že 1,391,000 ton mesečno, a v mesecu juliju je še narastel.
Sedaj po končani .stavki bo gotovo izvoz premoga v Anglijo znatno padel, a vendar bo marsikje v Angliji obdržal svoje kupce. Vsled angleške stavke je postal poljski premog znan na svetovnih tržiščih ter si je priboril pot v Francijo in skandinavske države.
zadeva Poljske, temveč vsega Slo-	..
i • - • ... ,	. -Nu ta način bo tvoril odslej nre-
vanstva, ki iz istih razlogov m me	J 1
manj zainteresirano na pravični reSitvi medsebojnih odnosov jugoslovanskih narodov.
Znatno vpliva na poljsko narodno gospodarstvo v najnovejši dobi izvoz premoga in lesa. Do_
mog eden izmad najvažnejši!/ izvoznih predmetov Poljske.
Zelo je narastel tudi izvoz poljskega lesa. Od začetka gospodarske vojne med Nemčijo in Poljsko je Nemčija zaprla svoje meje polj-
v.	.	skim lesnim izdelkom, dočim je
eim se je vsled neurejenih povoi-'. a,	i- i	i i
. 1 J | dovolila uvoz j »oljskega okrosrle-nlh razmer uvozila Poljska 1. 1920
. , . . , , , , , • jdejstvevanje na vseh drugih po-l^iMvel. ki je znalle predobro skri-	*	.J
, j™,a	Ra*V0J g*>lx>kega notranjega
verskega življenja ima vpliv tudi na narodno gospodarstvo, a ne more ostati tudi brez posledic na reševanje narodnostnega vprašanja.
ti svoj naoiokre«. ubil z dvema streloma. Porotniki so ga oprostili .. .
skoraj 2,700.000 ton premoga, ga je v drugi polovici 1. 1925 že izvažala v iznosu (500.000 ton mesečno. Zelo pa se je zboljšala konjunktura poljskega premoga, vsled štrajka angleških premogar-jev. Radi dolgotrajne stavke je angleška industrija izčrpala vse svoje zaloge premoga. Da bi preprečila svoj zastoj, je morala začeti uvažati premog iz inozemstva.
ga, nepredelanega lesa v neomejeni kotličini. Poljski narodni gospodarji pa so hoteli imeti doma zaslužek od predelovanja lesa. Poljski lesni veletrgovci in tova-narji so se morali odreči svoje dotedanje komodnosti in si po Iskati trg za svoje izdelke. Začeli so se udeleževaiti velikih mednarodniht gospodarskih razstav in velesej-mov. V kratkem so si zagotovili avstrijski in češkoslovaški trg. Ka-
Ker so * raj kujoči premogarji iz-, feo pg sta]no ^ izvoz leSfl in ^ dali na vse svoje tovariše celega
sveta poziv, naj preprečijo izvoz premoga iz svojih držav v Anglijo, je bila nevarnost, da se ta poziv uresniči zlasti v zapadni Evropi, kjer je delavstvo dobro organizirano in prepojeno s socijalističpi-mi nauki. Poljski socialni demokrati pa so že prve dni po prevratu Pilsudskega pokazali svojo nezrelost. Tudi je bilo upati, da bo nova poljska diktatorska vlada pod vodstvom Piisudskega raje pristala na ugodnejše pogoje že zavoljo tega, ker je bil finančni položaj Poljske naravnost obupen
Zdrave gospodarske razmere so ® Je b**0 »«foče opr*yki sa-
M LjiUBJA; predpogoj verskega in moralnega e & k o	razcveta, kakor tudi razvoja zna-
oo vaj an je ! nosti in umetnosti. Zato mi vidi-j m<ji »v ^zboljšanju poljsk^ara gospo-^srs+va	wmed tistih razlo-
' ] gor. to OO V zvezi z verigo drugih
m o z rastočim izvozom. JKovi vladi ki ni bila od večine prebivalstva prijazno sprejeta, je bil nujno potreben nekak uspc4i. Vse to je gpForilo z* io, da Angina uvaža premog - predvsem iz Poljske. Ra
odprl poljskim državnikom v bo- di nizke cene poljskega denarja,
nl'h izdelov po morju, nam kaže gdanska luka (Danzig), kjer se je natovorilo v juniju dnevno 320 vagonov na ladje, v začetku meseca avgusta pa znaša izvoz črez G dansko že okrog 480- vagonov dnevno. Tudi v Italiji je postal poljski les resen konkurent jugoslovanskega lesa.
Izvoz poljskega lesa se ne bi mogel tako razviti, če ne bi cene čsl. lesa in lesnih izdelkov vzrasrt-le nad ceno nad svetovnem trgu. Poljska se resno trudi, da obdrži oene svojega lesa pod svetovno ceno. Iz tega razloga namerava zgraditi železnico Bialystok — Ostrolenka — Mlava, ki bi se izognila vzhodne Prusije in Kra-Ijevca (Koenigsberg), ki je na nemškem ozemlju in bi osredotočila ves poljski izvoz v Gdansko. S tem- bi se poljski izvoz obvaroval nemške prehodne carine. Ko
bo ta proga dograjena, bodo u-st varjen i predpogoji, da se bodo ]»olj.ski lesni predmeti udomačili ne svetovnem trgu. S tem dejstvom bodo morali računati predvsem narodni gospodarji tistih držav, kjer tvori izvoz lesa važno postavko njene trgovske bilance.
Gospodarsko življenje bi se še gotovo ugodneje razvijalo, če bi i-mela Poljska mesto prikrite diktature pravo parlamentarno vlado. Res je sicer začel poljski zlati naglo rasti, toda mogoče je to potega mednarodnih pekulantov, »la preprečijo i »oljski izvoz, a sedanji vladi se gotovo to dviganje ne more šteti v dobro. Soeialna demokracija je za časa prevrata oblju-bjlala reiti nezaposlenost. A glad je avgusta Vavno tako prisilil delavstvo v Varšavi k demonstracijam, kakor za časa desničarske vlade delavstvo v Lodzu. Najhujše pa je. da se Poljska ne more u-miriti na znotraj od prevrata. Pil-sudski se je maščeval nad tistimi generali, ki so ostali ob prevratu zvesti prisegi. «
Kompas in dežnik.
Nikdo bi si ne mislil, da bi podzemeljska železnica imela vpliv na magnetno ijrlo. Toda poročilo svetovnoznanega observatorija v Oremviehu pri Londonu pravi, da ko je bila podzemeljska železnica v Stockwellu otvorjena. je magnetna igla v navedenem observatoriju postala vznemirjena. Temu so se vsi čudili, ker jim je bil 1 vzrok popolnoma neznan. Vsako-i krat pa, kadar je ravnatelj opa-• zovalnice odšel, se je igla umirila. Po dolgem ugibanju so dogna-j li. da se ravnatelj vozi s podzemsko železnico in ker ima dežnik vedno seboj, se je železno ogrodje dežnika magnet iziralo. Ker je ravnatelj postavljal dežnik v sobo poleg kompasa, je magnet tako vplival na iglo. Sedaj ravnatelju ne preostaja drugega, kot da se vozi brez dežnika, ali pa hodi peš z dežnikom.
Žabe ustavile vlak.
Prometni komisar v Moskvi je dobil obvestilo, da so se pojavile ua železniški progi Vladislavovka — Sarigal na Krimu žabe v tako ogromni množini, da so zasedle eel kilometer proge. Kadi tega se je moral vlak. ki bi moral iti preko te proge, ustaviti in vrniti. — Spričytega dogodka piše neki ruski akademik sledeče: — Take pojave sem opazil že ponovno. Vzrok potovanja žab utegne biti izsuševanje kraja, kjer žabe žive. Tako izsuševanje prisili žabe, da se selijo v velikih množinah v druge kraje.

_ Ar ...
POŽREŠNI MORSKI PSI
Ribiči zaliva Wash v severni Angliji se bridko pritožujejo nad škodo, ki jo jim napravljajo morski psi. Pri oseki jih do dva tisoč poleže po peščevju, kjer jemljejo solnčne kopeli. Solnčne in morske kopeli bi jim ribiči že privoščili, toda ti požeruhi pojedo vsak dan po 15 kilogramov rib in ker se tako hitro množe, preti nevarnost, da bodo ribe v ondotnem zalivu popolnoma izginile. Vlada je določila za vsak nos morskega psa deset šilingov nagrade. Toda to je brez vsake koristi, kajti žival je zelo oprezna. Kadar se solnčijo. nikdar ne pozabijo postaviti straže. Kakor hitro se jim bliža kako morsko vozilo, straža v svarilo zalaja in cela družba plane v vodo. Sedaj jih nameravajo iztrebiti na ta način, da bodo v peščev-je položili mine ter jih, ko se bo vsa množica mimo obračala na solncu, električnim potom razstrelili. __
_ . i _ . ,.
Teg* ni-*! pričakovali. Iznensdiln je jugoslovanske diplomati- tudi zadržanje "Timesa". ki piše *♦>!,, ugodno za Bolgare. Ta lisi trdi. da je pisanje jugoslov. listov pro-ti Bolgariji skoraj gotovo naročeno od jugoslovanske vlade. Dalje pravi, da macedonska organizacija ni toliko nevarna jugoslovanski dobro oboroženi državi, kakor pa Bolgariji, in končno svetuje jugoslovanski vladi, naj se ne upira posojilu za Bolgarijo, kajti čim več bolgarskih in macedons-kih beguncev se bo naselilo v Bolgariji. toliko manjše neprilikc bodo p<^zročali bolgarski begunci na jugoslovanski meji.
NAZNANILO
V zalogi imam svete podobe Jezusa. Marnje in vseh drugih svetnikov. kakor tudi lepe kipe izdelane iz gipsa.
Cena od $3.00 do $6.00. Nadalje imam tudi lepe jaslice iz starega kraja izrezane iz trdega papirja. Cena $2.50.
Naročila pošljite na r
ALOJZ GRSaORIN, 1816 Centre St., Eidgewood, N. Y.
Najboljši Predpis za Slabotne, Izmučene Može in Žene.
Tisočerim je na čudovit način pomagano v par dneh.
«V vam je vaS zdravnik Se ni narot il, <?duj pojdite Ae dan«* tlo va£egu lekar-larja n kupite eno steklenico. Imenuje e Xugn-Tone, Xuga-Tone povrne nn.<* n življenje Izfrpanim živcem in raiftlcam >ela rdečo kri, mo<"-Jie, mirne živce In »oveča na čudovit način njih moč vstraj-loiiii. 1 »aje oživilajoč spanec, dober tek. ino prebavo, reden stoj tnnopo entuzl-in ambicije. — «*v se dobro ne ik.-utite. je vaša dolžnost, da jo poskusite. Yh* nič lie stane, ako vam ne atori dobro. Je prijetna za vživati i»i počutili se boste loljSI takoj.	vam Je Se nI predpisal
zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite Nujra-Tone. Ne ««prej-mite nadomestil. Vživajte Jo par dni in e se ne počutite lxrijAi in če ne zjfteda-e boljši, neslte ostalo nazaj lekarnarju, i va*i bo povrnil vmš denar. Izdelovatelji % upa-T<>ne zahtevajo od vseh lokarnar-ev. da jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. Priporočena, amčena in na prodaj v vseh lekarnah.
—Adv't.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALtJE, PREKORAMNICE, TRO-OOJNICE, ZNAKE* UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINČEK,
331 ČREEVE ST, ~ CONEMAUGH, PA.
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca.
1.	Velika pratika za leto 1927.
2.	Iz skrivnosti prirode — poljudno
znanstveni spisi.
3.	Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
4.	Vladimir Levstik: Kladivo pravice —
povest iz vojne dobe.
Vsi oni, ki so plačali Hanarino, jih bodo prejeli po poštT naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki sra ie naznanil takrat, ko je plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili" par sto iztisov, da labko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimiv«.
CENA 4 KNJIGAM JE
50
\
•L
Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto V in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ^
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na: l ^ v
"GLAS NARODA" V r 82 Corttaadt Street,	Jtew York, H. ,Y.

GLAS NARODA, 22. SEP. 1326
AVSTRALEC
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "GLAS NARODA" priredil O. P.
NAJNOVEJŠA IGRA
4<l
Nadaljevanje.
Sedaj po/nani le eno skrb, — strah za vas iu vašo bodočnost. Za svojo največjo srečo bi smatral, če bi vas mogel ščititi ter spraviti z vuš^ |*oti vse. kar bi vas težilo. .Mislim le na vas, — izključno le na vas. Ker »t morem pridobiti vaše ljubezni, bi rad postal vaš uajzvtfatejšj, najbolj uesebičui prijatelj, ki ne more najti nobene tepš«- življenske naloge kot osvetliti in olepšati vam življenje. Ce bi ostal za vašo ljubezen le majhen žarek upanja, bi vas liikdar ne prosti, da postanete moja žena. Vem pa. kot veste vi. tla je mož. katerega ljubite, priklenjen na drugo. Kaditega vam ponujam vse. Kar vam morem ponuditi, — zvesto sree. ki pozna le eno srečo, da vam služi, brezskrbzno domačijo /.a mater in sestro, vse, kar imam. Tako, kontesa Dagiuar. sedaj veste vse ter odločite sami, brez ozira name. Pomislite le na svoj dobrobit. V meni, prosim vas. vidite. It moža, ki bi dal /. veseljem svoje življenje, da odkupi ž njim vašo srečo — iti tudi če bi bila na strani drugega.
Cuiolkiiil je, kot v pričakovanju. ^ Dagmar je poslušala kot začarana. Njene oči so zrle nepremično in kot zamaknjene v njegov obraz.
Naenkrat, kot premagana, je položila roki na mizo ter skrila
y^-^mmsermmmmm
WvmOHT UNtUWHi A UHMRWCOO. M. V.
Posebno med ameriškimi ženskami je jako priljubi jena nova i^ra, ki se imenuje "e-r«r bali". Glavni princip igre je. da ostane krogla neprestano v zraku.
»j obraz v njih. Pričela je ihteti in to ihtenje je stresalo nje
no
t<
Ves prestreien je skočil Half na noge ter zrl nanjo, ne da bi si 711«! pomagati. < Via njegova možatost je bila raztopljena ob pogledu na žensko, katero je ljubil s eel i m svojim poštenim srcem.
—	Kontesa. draga kontesa, kaj se vam je zgodilo? Zakoj jokate? — je vprašal, ker si ni znal pomagati.
Dagmar je zatrla svoje solze ter dvignila svoje lice. Prijela je njegovo roko ter pritisnila nanjo svoje lice.
.1 očetu, ker vas ne morem ljubiti kot zaslužite; jočem, ker se ne more moja duša odločiti od onega drugega, ki me je ponižal naravnost v prah. Kako srečna bi lahko bila, če bi mogla vračati vašo ljubezen, t H ko ljubezen, koje veličina in globina pretresa moje srce, — je rekla mučno.
Half se je vzravnal, globoko presunjen.
No jokajte se. prosiju vas. Pomirite se. Drugače bi si moral trpko očitati, da sem vas prestrašil.
Premagala se je z vsemi svojimi silami ter se ozrla vanj.
—	Ne vem. kaj bi dala za to. da bi vas mogla ljubiti in osrečiti. — je rekla pritajeno.
Kot boginji je poljubil roko.
—	Ta lahka sreča bi bila mogoče prevelika za človeka. Zelo srečno pa bi vas lahko kljub temu napravil, če bi hotela postati moja žena S tem bi mi podarila mir. ki je edina stvar, s katere« bi it- končal moj žtvljeiiski boj.	.
Obrisala je svoje solze ter se žalostno ozrla vanj.
Kljub temu ne morem sprejeti vaše snubitve. Vi bi mi dali vae in jaz bi stala pred vami s praznimi rokami.
Zopet je |M>ljubil njeno roko,
—	S praznimi rokami! Nikakor ne. kontesa Dagmar. Kljub vsetuu bi me napravili bogatim. Takrat bi vedel šele. zakaj sem zbral vsa svoja bogastva. Midva, moja priprosta mati in jaz. ne veva niti. kaj početi s teki velikanskim bogastvom. Moja posestva bi |>ostala živa šele v vaših rokah. Vem. da sem nespreten človek iu da napravim številne napake. Vi pa me znate na ljubeznjiv na-<n opozorili na to. S časom bi postal kot me hočete imeti. Z materjo bi bili dobri ter postali njena ljuba hčerka. Vi ste ponosna, a Vt ošabna, kajti vaš ponos je plemenite vrste, katere ljubim. Pomislite tudi na gospodično Loto, kateri bi ne bilo treba zapustiti gradu ill ki bi lahko ostala v starih razmerah v vaši bližini . . .
Tudi vaša gospa mati bi bila prosta vseli zadreg. Vse bi bilo mogoče igraje urediti na najboljši način, če bi se mogla odločiti, da postanete moja žena. Ničesar nočem zahtevati od vas, česar mi ne boste dala prostovoljno. Vrjemite mi. noben človek bi vas ne mogel ljubiti bolj zvesto in nesebično kot jaz. *
Zopet ga je prijela za roko.
—	O tem sem prepričana! Ce bi vam bogla le povedali, kako me pretresajo vaše besede. Ne mislim nase. ko se pomiuljain sprejeti va-► o roko. Vsak:« ženska bi se lahko hlagrovala. da jo ljubi tak mož l ot ste vi. Vse, vse bi morala sprejeti ter vam vrniti izključno le svojo hvaležnost. Kako bi mogla obstajati s tem pred vami.* Kako pred svojo materjo? Kaj hi si mislila o meni. če bi sprejela vašo roko? Kaj bi mislila vaša mati?
Proseče se je ozrl vanjo.
—	Moja mati ve, da vas ljubim, kontesa Dagmar. Ve tudi da ljubite drugega, ki vas je izdal. Kljub temu bi vam bila hvaležna ter bi vas blagoslavljala, če bi hoteli postati moja žena, kajti ona ve, da ne bom poročil nikdar nobene druge ženske kot vas in da bo nesrečna, če boste res izročena vsem neprilikam Življenja.
Potegnila je z roko preko čela.
—	Ali ste tako prepričani, da mi bo dala vaša gospa mati blagoslov ?
Zaupno se je nasmehnil.
—	O tem sem uverjeti.
Dagmar je vstala. Iz njenih oči je žarel trden sklep.
—	Dragi gospod Jansen. iti hočem k vaši materi ter jo vpraša t o za svet. Ona naj odloči, če naj sprejmem snubitev njenega sina ali ne. Ona je tako dobra, da jo spuitujem ter imam zaupanje vanjo, v dosti večji meri kot v svojo lastno mater. Takoj se odpeljem i: njej, še predno boste vi na katerikoli način uplivali nanjo. Razkrila ji bom celo svoje srce in nato bom storila to, kar smatra ona is pravo. Ali ste zadovoljni?
Pritisnil je svoji ustnici na njeno roko.
—	Jaz sem zadovoljen. Vein, da vas bom smel še danes imenovati svojo nevesto.
Tako sta stala nekaj časa oba ta lepa in ponosna človeka ter zrla resno drug v drugega. Nato pa je vzel Dagmar pismo z mize. Proseče je iztegnil svojo roko proti njemu.
—	Tega pisma ne od pošljite. Zmajala je z glavo.
—	Ne. še. Storila bom to, če bo odpadla odločitev tako. da bom :«iorala zapustiti grad.
—	Dajte mi pismo, da ga shranim med tem časom, — je prosil.
Dala mu je pismo in on ga je utaknil v žep.
—	Ai naj naročim avtomobil? Mater boste gotovo našli doma. Prikimala je.
Da, gospod Jansen, prosim vas za to. Ce boste pozneje pozdravili iaojo mater in sestro, vas prosim, da recite, da sem se odpe-
ijala k vam. ker moram nekaj govoriti /. vašo materjo. Ne povejte jima pa ničesar o tem, kar sva ravnokar govorila.
—	Vse se ho zgodilo po vaših željah.
Kali' je odšel ven, da naroči avtomobil. Dagmar pa je vzela med tem klobuk in rokavice.
Kali jo je spremil do voza ter ji pomagal vstopiti. Podala mu je roko s trdnim, gorkim pritiskom.
—	Na svidenje, kontesa. Prosim, počakajte me v gradu. V eni uri vam bom sledil.
(Dalje prihodnjič. 1
Karlo Kocjaneič:
Odlomki iz Prešernovega življenja.
SsfliSfc .. .	> .aH

Znana stvar je bila, da je Pre-J šernu tičala razdražljivost v kr-i vi; krivice ni mogel prenašati. —' Izza časa njegovega šolanja v' Ljubljani je znano, da je raztrgal spričevalo in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je ta dal neupravičeno dvojko.
Z Ano Jelovškovo je imel hčerko Ernestino in pozneje sina Franceta, ki se mu je rodil leta 184."). Ob tej priliki je pesnik izjavil. da bi sina ne dal študirati za duhovnika. (V bi bila deklica, "ki je bolj ljubka in prisrčna", bi jo dal za igralko ali pevko. O tem je bil veliki pesnik prepričan, da njegovi otroei morajo biti nadarjeni.
Ano Jelovškovo, mater svojih otrok, je ljubil očito in se to ni sramoval pokazati pred ljudmi. Kajti Ljubljana se je čutila dolžno. da klepetari, ju obsoja in jima prireja težke ure. Sploh ni bilo človeka, ki bi ne gledal Prešernovega razmerja do Ane .Jelovško-ve po strani, razen Prešernove matere. ki jo je on silno l jubil in ki mu je dala sporočiti še s smrtne postelje, "naj nikar ne pusti one lepe deklice". Toda njeni domači pa bi hoteli drugače, mati jo je celo dvakrat spodila z doma in tudi na zunanje Prešernovo stališče je vplivala njuna ljubezen, tako dii je Prešeren nekoč bridko zaklical : — Ce bi se midva ne bila nikdar seal a. bi bil jaz danes drugačen mož! — Toda ljubil jo je resnično in niti'enkrat ran ni prišlo na um, da bi jo bil zapustil zavoljo ljudi. Bil je pred njimi še celo prav ponosen nanjo. Neka gostilničarka mu je dejala nekoč, da bo z ženit vi jo tako dolgo odlašal. da ga ne bo maralo niti naj-grše staro babše. — Kj, prijateljica. — ji je odvrnil pesnik. — če bi vi poznali moje dekle, mlajše in lepše je nepro vaša najmlajša hčerka! —
Sam je tudi pravil, da ni noben poročen mož tako zvest svoji ž.e-ni kakor on svoji dragi. 7.* druge ženske Prešeren ni maral. Ze predno se je seznanil ž njo. mu ni bilo dosti do njih. Šalil se je sicer ž njimi, dvoril jim je. v mlajših letih je tudi po kateri hrepenel iz platonične daljave, toda vse brez resnih namenov. V tistih časih je bilo nekaj dopustnega, da je zbral "gosposki človek" okrog sebe trop priležnic. vendar jih Prešeren nikoli ni maral. Nekdaj so mu ponudili ženitev z bogatim izobraženim dekletom, pa je odklonil, češ da ne vzame nikdar druge razen matere svojega otroka. Hotel je biti neodvisen od bogate žene. — Občeval je z ženskami na čuden način. Do njih je imel veliko neza-J upanje. Ženski ni verjel prav nobeni in je bil v tej neveri dosleden do cinizma.
Tudi njegova Ana mn ni bila z-jema, tako da je morala biti nju-;

1 .
na ljubezen že od začetka nenaravno spačena, nezaupljiva, napeta. nesrečna. Prvič, ko je stopil k materi svojega dekleta, da jo prepriča o svojih resnih namenih z Ano, ji je povedal v obraz, da
"pač bolj gotovo ve. da j«' res babica, nego on. da je res oče. .
To v tem slučaju samo cinično ljubosumje, je v nekem drugem slučaju postalo brutalno cinično. Ana je pričakovala baš drugega poroda, on pa jo je začel nekega večera na sprehodu sumničiti. To je nanjo tako vplivalo, da so jo začeli viti krči in se je zgrudila. Potem je bi! seveda svoje sitnosti precej ozdravljen in jo je skušal pomiriti z ljubeznivostmi, toda posledice se niso dale več odvrniti. Ano so poslej prijemali takšni krči. in ta bolezen je tudi pre-strigla nit njenemu življenju.
Njegova nesrečna nezaupljivost jima je neprenehoma zagrenjala življenje in onemogočala vsako trezno skupnost. Leta 1842 je prišla Ana za hišno^ k veletrgovcu Uecherju, on pa je postal ljubosumen na nekega njegovega moškega posla in se ni pomiril, dokler ni šla proč. Ob neki priliki ji je za klical:
— Ali misliš, da se me res tako naglo znebiš? Prej bi se bila premislila, sedaj te več ne pust m! —
Odvrnila mu je precej robato, če mu je morda ona vzela "mlade-ništvo". pa ga ni bilo nekaj časa k njej. dokler mu ni pisala, naj p-ide.
Njegova sumničenja so bila seveda povsem neosnovana. Ona je bila prerobata in premalo ideali-stka, tla bi mogla razumeti njegove težnje in ljubezen. 4iki se v trpljenju čisti in veča", če bi namesto s trmo in strastjo ravnala dobrotno ž njim, bi mogoče tudi nanj vplivala blažilno, toda naj si je imela katerekoli napake, nihče ji ne more očitati, da bi ga ne ljubila in da bi ga hotela kdaj varati, čeprav bi ji bilo življenje ob drugem možu morda srečnejše nego ž njim. Kaj je imela končno od tega razmerja 1 Malo, zelo malo dobrot, dosti pa trpljenja in velike revščine. Kmalu po njegovi smrti je prišel dan. ko ni imela o-trokoni kaj jesti dati (prva hčerka je umrla kmalu po rojstvu). Ni bila sicer dobra gospodinja, toda ob svojih pičlih dohodkih bi ne imela dostojnega življenja niti pri največji štedljivosti. Ko sta se preselili s hčerko Ernestino na Dunaj, sta si zaslužili s težkim de-'om 60 kr. na dan. v "dobrih" časih, če sta delali od šestih zjutraj in do polnoči in čez, 5 gl. na teden. Ko je Prešeren še živel, pa časi tudi niso bili skoraj nič boljši, posebno v zadnjih letih, ko se je zavoljo revščine udal pijači. Nič čudnega potem, če je Ernestini pozneje priznala, da ga je sicer ljubila, .a .da je bila včasih že vsega
sita in bi ji ne bilo tvliko. če bi jo zapustil, predno je prišla Krnesti-ua na svet. Zgodilo pa se je samo enkrat, da ga je hotela zapustiti. To je bilo leta 1845, ko je izrodila sina in njega ni bilo zraven, najbrž, ker ni imel denarja, da bij ji plačal, kakor je bila sicer vsak mesec njegova navada. Jezna je dala otroka v rejo iu se odpravila v Trst služit.
Pred svojim odhodom mu je pisala pismo, polno najtrpkejših o-čitanj ter mu tudi naznanila uro. kdaj se odpelje. Baš ko je hotela sesti v poštni voz. ga je zagledala prihajati z igostilne. bledega, o-potekajočega se. Bil je pijan! — Takšnega ga je videla tudi prvič. In odpeljala se je brez slovesa.
—	Sedaj pa je otroka in mene pustila na cedilu iu je šla, — je potožil Prešeren tisti večer nekemu prijatelju.
Za njene odsotnosti je pošiljal Prešeren denar njeni materi skoraj mesec. V Trstu je bila Ana skoraj ves čas bolna in se je na materino prigovarjanje vrnila leta 184<>. S Prešernom se je srečala neke nedelje zjutraj na Poljanskem nasipu.
C'ula ga je. ko je zaječal in zavila v Suknarskb stezo. Skrivaj se je ozrla in videla, tla je slonel na ograji ter strmel v vodo.
Ta tragična epizoda v njegovem življenju se je poravnala malo pred njegovim odhodom v Kranj, ko jo je sam poklical k sebi. Tistega dne je obiskal pri njenih starših tudi svojo štiriletno hčerko Ernestino.
—	Vzel me je v naročje. — poroča ona sama. zibal me ter vprašal. če pojdem ž njim. ko pride po-me. Predno se je poslovil, me je vprašal, katerega imam rajši, njega ali mater. Odločila sem se zanj. In še sedaj vidim pred seboj to drago obličje s solnčnim smeh-j Ijajem. . . —	'
Kreianje pamikov • Shipping News
M. septembra:
Mutjnchen, Bremen.
29. septembra:
Mauretanla.. Cherbourg: Ceo. Washington. Cherbourg, Bremen.
SO. septembra:
Martha Waahlngton. Trat; Columbus, Cherbourg, Bremen.
2. oktobra
Paris. Havre; Leviathan, Cher -bourp; Olympic, Cherbourg.
6.	oktobra:
A(]ultana, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Derf/-linger. Bremen.
7.	oktobra:
Bremen, Bremen.
9. oktobra:
Majestic. Cherbourg.
13. oktobra:
Eteretiisaria. Cherhourg; Suffren. Havre; Republic, Cherbourg, Bremen.
14 oktobra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra:
France, Havre; Homeric. Cherbourg.
19.	oktobra	• Presidente Wilson, Trst.
20.	oktobra:
MauretuJiia, Cherbourg; President Harding, Cherbourg,^ Bremen.
22.	oktobr
La Sa.^.e, Havre; Thurlnpia. Hamburg.
23.	oktobra
Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg. Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
27. oktobra:
Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus, Cherbourg. Bremen.
29. "oktobra:
Deutschland. Hamburg.
ov. sktoart:
Majestic, Cherbourg: He Crasse,
Havre; Luetiuw, Bremen.
2.	Novembra:
Rel ance, Cherbourg, Bremen.
3.	novembra:
Berengaria, Cherbourg; Rocham-Leuu. Havre; Pica. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
6. novembra:	*
France. Havre; bourg; Muenchen, men.
Homeric. Cher-Cherbourg. Bre-
9.	novembra:
Derfflinger, Bremen.
10.	novembra:
Mauritania, Cherbourg; Republic,
Cherbourg. Bremen.
12.	novembra:
Cleveland. Hamburg.
13.	novembra:
Pari j. Ham; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg, Bremen,
Bremen.
15. novembra:
Suffren, Havre.
17. novembra:
Aquitania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
19.	novembra:
Martha Washington. Trst; Westphalia, Hamburg.
20.	novembra:
Majestic, Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg. Bremen.
24. novembra:
Berengaria. Cherbourg: I.a Savoie, Havre; Ceorg* Washington, Cherbourg. Bremen.
26.	novembra:
Albert Ballin, Hamburg.
27.	novembra:
France, Hatfre; Homeric. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra:
Mauretan a, Cherbourg; Pres. Roosevelt. <*herbourg, Bremen.
(Konec prihodnjič.)
KROKODILI NISO NEVARNI
Stench JJ/ve
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJI
FRANCE 25. SEPTEMRA -16. OKT.
PARIS 2. okt. — 23. oktobra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki in teko&o vod« u S, 4 aH 9 oseb. Frsncoska kuhinja In pija&a.
19 STATE STREET	NEW YORK
———_ALI LOKALNI AGENTJE	——
Krokodili niso len j simpatične živali in še nihče ni trdil o njih. da so nedolžna bit j«. Toda v zadnjem času so dobili zagovornika, zagotavlja, da je vse, kar se sla-bccra govori o krokodilu, gola neresnica. In ta zagovornica je prin-cezinja Marija Lujiza angleška, sestra kralja Jurija V., ki ji že moramo verjeti na besedo.
Visoka dama je lani potovala po Cote-d'Or in objavlja sedaj zanimive spomine s svojega potovanja. Pravi, da je srečala nešteto krokodilov, ki so bili docela ne-opasni. Tako je na primer v kraju Tumn opazovala domačinke, ki so prale perilo v bližnji reki, polni krokodilov, ki pa se zanje niso niti zmenili. CVla kopica otrok je brodila po vodi brez strahu pred strašnimi živalmi. Princezinja je prepričana, da so krokodili zato tako pohlevni, ker jih prebivalstvo časti kot božanstva in jim nihče ne sme storiti ničesar žalega.
Koliko drži ta argumentacija visoke dame je težko presodili, vendar je verjetnejše, da so k>*<-' kodili. na katere je naletela prin eezinja. izjema in ne pravilo. — Take izjeme dobimo tndi driv/od. Tako so naprimer postali krokodili v državi Louisiani pravcate domače živali. Ameriški al'gu-torji so tudi mnogo manjši < korj njihovi afriški soplemenjaki, ki loseZejo velikost eelo do deset metrov. (ločini merijo emeriški k** eč-jemu štiri iqetre. Vzlic temu tudi ameriški krokodil ni bas neopazen; o tem pričajo dovolj šte,r'lne 'loveške žrtve, ki jih kronika beleži leto za letom.
V JUGOSLAVIJO
Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu
Do Zagreba in nazaj: $19Š. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnik na ■vetu", Olympic, Homeric, Belgen-land, Lap'and. Pennland (prej Pitta* burgh), Zetland, Arabic, itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter bc vrnet« v Združene države s
ameriškim vladnim dovoljenjem. Vyr»-
•ajte pooblaSOeaa Kiten te al«
WHITE S T A S LHfl RED STAR LINE
t BROADWAV	NEW YORK
NAZNANILO.
Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet nai znani zastopnik
Mr. JOSEPH CER\tE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.
Upravniitvo.
POZOR ROJAKI!
Prosti pouk glede državljan- ' *tva iu priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli 5tv. 62 Hester & Essex Street New Yorit City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
NA PRODAJ
je "Podmirsko posestvo" pri Gornjem Gradu. Pojasnila daje lastnik
Anthony Fedran, 34 Danube St., Little Falls, N. T.
(3x 21—23)
^ Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
Rad bi izvedel za naslov svoje ga brata .JOHNA NOVA K-A, doma iz Kriške vasi pri Višnji jro-ri. nekateri pa poznajo pod imenom John Smith. Pred par leti se je nahajal v državi Colo. k<lo kaj ve o njem, fra prosim, da mi poroea; kdor mi sporoči natneen naslov dobi $5.00 nagrade. Ce pa sam eita ta ojrlas, £a prosim, da se mi ojrlasi. ker poroeati mu imam nekaj zelo važnega. — Anton Novak, Box 783, Rock Springs, Wyo.
i
8Uv«n £« v*č kot 50 1st.
ca^te sa trenutke ssavU _ SIDRO, __
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ia; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
"G I
a s
N
aro
d a .
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati t
stari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi In dru
pili stvareh. Vsled naSe dolgoletne
IzkuSiije Vam ml zanioremo dati najboljša pojasnita In priporočamo.
vedno le prvovrstne brxoparnlke.
Tudi nedržavljanl ehmorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje aH permit la Washiugtona. bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mora delati pro-gnjo vsaj en mesec pred odpotova-njeru In to naravnost t Washing-ten, D. C. na generalega naselnl-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija. 1926 se nikomur več ne pošlje permit po po«I, ampak ga mora iti iskati vsak posUec osebno, bodisi r najbllžnji naselnl-Rki urad ali pa ga dobi v New To« ku pred odpotovanjem, kakor kedo v pr«5nji zaprosi. Kdor potuje ven
brez dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Zeli dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pLše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripu-šPenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane. ki žele dobiti sets starlSe in otroke od 18. do 21. leta In pa za poljedelske delavce.
Ameriški džavljaul pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. le* ta brez da bi bili Stetl t kvoto, potrebno pa je delati profinjo v Washington.
Predno pod vzamete kak! korak,
piSite cam.
FRANK SAKSER STATE BANK
« COBTtANDT 81. lfew SMOL

ADVEBTISE in GLAS NABO0A