OPREMLJANJE KNJIŽNICNEGA GRADIVA Sistematicen pregled prakse v Narodni in univerzitetni knjižnici Specialisticna naloga TEREZA POLICNIK-CERMELJ MENTORICA: dr. EVA KODRIC-DACIC Ljubljana, 2005 Za sodelovanje pri nalogi se zahvaljujem mentorici dr. Evi Kodric-Dacic, lektorici Mihaeli Kocjancic in vsem sodelavcem, ki so mi s svojimi strokovnimi predlogi pomagali pri realizaciji: dr Jani Kolar, Simonu Perku, Dunji Kalcic, mag. Renati Šolar, mag. Simoni Molicnik-Šivic, dr. Mihaelu Glavanu in Valeriji Žagar. 1 UVOD 7 1.1 SPREMEMBE PRI OPREMLJANJU KNJIŽNICNEGA GRADIVA V NUK V ZADNJEM DESETLETJU 8 1.2 METODOLOGIJA DELA 9 2 TERMINOLOŠKI SLOVAR 10 3 ELEMENTI OPREMLJANJA GRADIVA 13 3.1 OZNAKE, KI JIH UPORABLJAMO PRI OPREMI GRADIVA 13 3.1.1 Oznaka lastništva 13 3.1.2 Inventarna številka 13 3.1.3 Datum inventarizacije 14 3.1.4 Signatura 14 3.1.5 Številka za izposojo gradiva 15 3.1.6 Oznacevanje postavitvenih izvodov 16 3.1.7 Oznacevanje arhivskih izvodov 16 3.1.8 Oznacevanje nadomestil za izgubljene publikacije 16 3.1.9 Oznacevanje knjig in brošur iz zapušcin 16 3.1.10 Oznacevanje odpisanih publikacij 16 3.2 PRIPOMOCKI ZA OZNACEVANJE GRADIVA 16 3.2.1 Žigi 16 3.2.1.1 Materiali, iz katerih so izdelani žigi 17 3.2.1.2 Crnila za žige 17 3.2.1.3 Blazinice 17 3.2.2 Pisala 17 3.2.3 Nalepke 18 3.2.3.1 Signaturne nalepke 18 3.2.3.2 Nalepke s crtno kodo 19 3.2.3.3 Nalepke, ki jih uporabljamo za pisanje oznak v/na knjižnicno gradivo 19 3.2.3.4 Radiofrekvencne identifikacijske nalepke (RFDI) 19 3.3 PRIPOMOCKI ZA ZAŠCITO GRADIVA 19 3.3.1 Rumen trak za ovijanje arhivskih izvodov 20 3.3.2 Zašcitni ovoji in žepki za priloge 20 3.4 OSTALI PRIPOMOCKI 20 3.4.1 Listi za usmerjanje monografskega gradiva v proces obdelave 20 3.4.2 Radirke 21 3.4.3 Samolepilni trakovi 21 4 OPREMLJANJE GRADIVA 22 4.1 OPREMLJANJE POSTAVITVENIH IZVODOV 22 4.1.1 Opremljanje monografskih publikacij na papirju 22 4.1.1.1 Opremljanje knjig in brošur 22 4.1.1.1.1 Opremljanje knjig in brošur na navadnem papirju, izdanih po letu 1960 23 4.1.1.1.2 Opremljanje knjig in brošur na nevpojnem papirju 23 4.1.1.1.3 Opremljanje starih knjig in brošur na navadnem papirju, izdanih od leta 1851-1960 23 4.1.1.1.4 Opremljanje starih knjig in brošur na rocno izdelanem papirju, izdanih do ca. 1850 leta 24 4.1.2 Opremljanje tiskanih serijskih publikacij (razen knjižnih zbirk) 24 4.1.2.1 Opremljanje tiskanih serijskih publikacij na navadnem papirju 24 4.1.2.2 Opremljanje tiskanih serijskih publikacij na nevpojnem papirju 24 4.1.2.3 Opremljanje starih serijskih publikacij z originalno vezavo 24 4.1.3 Opremljanje neknjižnega gradiva 25 4.1.3.1 Opremljanje posameznih listov z besedili 25 4.1.3.2 Opremljanje posameznih ilustriranih listov na papirju 25 4.1.3.2.1 Slikovno gradivo 25 4.1.3.2.1.1 Opremljanje razglednic 26 4.1.3.2.1.2 Opremljanje fotografij 26 4.1.3.2.2 Opremljanje kartografskega gradiva 26 4.1.3.2.2.1 Opremljanja zemljevidov 26 4.1.4 Opremljanje avdiovizualnega gradiva 26 4.1.4.1 Opremljanje mikrofišev, filmov, diafilmov 26 4.1.4.2 Opremljanje diapozitivov 27 4.1.4.3 Opremljanje kaset, videokaset in gramofonskih plošc 27 4.1.4.4 Opremljanje CD, DVD, CD-ROM 27 4.1.4.5 Opremljanje disket 27 4.1.5 Opremljanje knjig in brošur iz blaga in drugih materialov 27 4.1.6 Opremljanje vecdelnih enot 27 4.1.7 Opremljanje fantomov 27 4.2 OPREMLJANJE ARHIVSKEGA GRADIVA 28 4.2.1 Opremljanje tiskanih arhivskih monografskih publikacij 28 4.2.2 Opremljanje tiskanih arhivskih izvodov serijskih publikacij 28 4.2.3 Opremljanje neknjižnega arhivskega gradiva 29 4.2.3.1 Opremljanje posameznih izvodov arhivskih listov na papirju 29 4.2.3.2 Opremljanje posameznih ilustriranih arhivskih listov na papirju 29 4.2.3.2.1 Opremljanje arhivskih izvodov razglednic 29 4.2.4 Opremljanje arhivskega avdiovizualnega gradiva 29 4.2.4.1 Opremljanje arhivskih izvodov mikrofišev, filmov in diafilmov 29 4.2.4.2 Opremljanje arhivskih izvodov diapozitivov 29 4.2.4.3 Opremljanje arhivskih izvodov kaset, videokaset in gramofonskih plošc 29 4.2.4.4 Opremljanje arhivskih izvodov CD, DVD, CD-ROM 29 4.3 OPREMLJANJE DVOJNIC 30 4.3.1 Opremljanje dvojnic tiskanih monografskih publikacij 30 4.3.1.1 Opremljanje dvojnic knjig in brošur, ki so izšle pred letom 1960 30 4.3.2 Opremljanje dvojnic tiskanih serijskih publikacij 30 4.3.3 Opremljanje dvojnic neknjižnega gradiva 30 4.3.3.1 Opremljanje dvojnic kartografskega gradiva 30 4.3.3.2 Opremljanje dvojnic avdiovizualnega gradiva 30 4.3.3.2.1 Opremljanje dvojnic filmskega gradiva 30 4.3.3.2.2 Opremljanje dvojnic kaset, videokaset in gramofonskih plošc 31 4.3.3.2.3 Opremljanje dvojnic elektronskih publikacij 31 5 PREGLEDNICE IN SLIKE 32 5.1 Preglednica 1a: Delitev knjižnicnega gradiva 32 5.2 Preglednica 1b: Pripomocki za žigosanje 33 5.3 Slika 1: Notranja oprema gradiva (žig, inventarna številka, signatura) 33 5.4 Slika 2: Signaturne nalepke: postavitev, arhiv, dvojnica 33 5.5 Slika 3: Nalepka s crtno kodo za izposojo gradiva 33 5.6 Preglednica 2a: Opremljanje knjig in brošur na navadnem papirju, izdanih po letu 1960 34 5.7 Preglednica 2b: Opremljanje knjig in brošur na nevpojnem papirju 35 5.8 Preglednica 2c: Opremljanje knjig in brošur iz blaga in drugih materialov 36 5.9 Preglednica 3a: Opremljanje starih knjig na navadnem papirju (od 1851-1960) 37 5.10 Preglednica 3b: Opremljanje starih knjig na rocnem papirju, izdanih do leta 1850 38 5.11 Preglednica 4a: Opremljanje serijskih publikacij na navadnem papirju 39 5.12 Preglednica 4b: Opremljanje serijskih publikacij na nevpojnem papirju 40 5.13 Preglednica 4c: Opremljanje starih serijskih publikacij v originalnih vezavah, izdanih pred letom 1960 41 5.14 Preglednica 5: Opremljanje listov z besedili (priloge, letaki, glasbeni tiski) 42 5.15 Preglednica 6: Opremljanje zemljevidov 43 5.16 Preglednica 7: Opremljanje slikovnega gradiva (graficni listi, plakati…) 44 5.17 Preglednica 7a: Opremljanje razglednic 45 5.18 Preglednica 8: Opremljanje fotografij 46 5.19 Preglednica 9: Opremljanje mikrofišev, filmov, diafilmov 47 5.20 Preglednica 10: Opremljanje diapozitivov 48 5.21 Preglednica 11: Opremljanje kaset, videokaset in gramofonskih plošc 49 5.22 Preglednica 12: Opremljanje CD, DVD, CD-ROM itd. 50 5.23 Preglednica 13: Opremljanje disket 51 5.24 Preglednica 14a: Opremljanje arhivskih knjig in brošur na navadnem papirju 52 5.25 Preglednica 14b: Opremljanje arhivskih knjig in brošur na nevpojnem papirju 53 5.26 Preglednica 14c: Opremljanje arhivskih knjig in brošur iz blaga in drugih materialov 54 5.27 Preglednica 15: Opremljanje arhivskih izvodov serijskih publikacij 55 5.28 Preglednica 16: Opremljanje arhivskih listov z besedili (priloge, letaki, glasbeni tiski) 56 5.29 Preglednica 17: Opremljanje arhivskih izvodov zemljevidov 57 5.30 Preglednica 18: Opremljanje arhivskega slikovnega gradiva (graficni listi, plakati…) 58 5.31 Preglednica 19: Opremljanje arhivskih izvodov razglednic 59 5.32 Preglednica 20: Opremljanje arhivskih izvodov mikrofišev, filmov in diafilmov 60 5.33 Preglednica 21: Opremljanje arhivskih izvodov diapozitivov 61 5.34 Preglednica 22: Opremljanje arhivskih izvodov kaset, videokaset in gramofonskih plošc 62 5.35 Preglednica 23: Opremljanje arhivov CD, DVD, CD-ROM itd. 63 5.36 Preglednica 24a: Opremljanje dvojnic knjig in brošur na navadnem papirju 64 5.37 Preglednica 24b: Opremljanje dvojnic knjig in brošur na nevpojnem papirju 65 5.38 Preglednica 25: Opremljanje dvojnic knjig in brošur, izdanih pred letom 1960 66 5.39 Preglednica 26: Opremljanje dvojnic serijskih publikacij na papirju 67 5.40 Preglednica 27: Opremljanje dvojnic kaset, videokaset in gramofonskih plošc 68 5.41 Preglednica 28: Opremljanje dvojnic CD, DVD, CD-ROM 69 6 KAKO V PRIHODNJE? 70 7 LITERATURA 71 1 UVOD Raznolikost gradiva, racunalniška obdelava podatkov, novi mediji, novi materiali in tehnologije, zahtevajo prilagojene postopke opremljanja knjižnicnega gradiva. Kako oznaciti celuloidni trak ali opticni disk, da ne poškodujemo publikacije? V zadregi smo pri dragocenem rokopisnem gradivu, saj z žigom posežemo v dokument. Vendar moramo tudi rokopisu dolocili mesto hranjenja, lastništvo in možnost uporabe. Opremljanje gradiva je nujen poseg, saj z njim opredelimo lastništvo ter nacin in mesto hranjenja. Knjižnica z opremljanjem dokazuje odgovornost do gradiva, ki ga hrani in pripravi za uporabnika. O opremljanju knjižnicnega gradiva govorimo takrat, ko smo gradivu oznacili lastništvo, mesto hranjenja ter ga pripravili in zašcitili za trajno hranjenje in varno manipulacijo1. V vecjih knjižnicah gradivo opremijo inventarizatorji na zacetku procesa obdelave. Ti gradivo inventarizirajo2 ter opremijo in oznacijo tako, da bo v procesu obdelave formalno in vsebinsko obdelano, shranjeno v skladišcu in na voljo uporabnikom. Knjigoveška dela pri opremi gradiva izvajajo knjigovezi oziroma restavratorji za starejše in dragoceno gradivo. V manjših knjižnicah je opremljanje gradiva delo knjižnicarja, ki sam opravi tudi manjše knjigoveške posege. 1 Po predlogu Terminološke komisije za bibliotekarstvo opremljanje gradiva pomeni: »oznaciti lastništvo in signaturo ter opremiti gradivo z zašcitnim ovitkom, knjižnim listkom in žepkom za vsak kos knjižnicnega gradiva pred postavitvijo«. 2 Vec o inventariziranju gradiva v NUK glej: Policnik-Cermelj, 1992; 1994; 2001 in Kodric-Dacic, 1995, str. 93-121. 3 Zakon o knjižnicarstvu (2001) v 5. clenu pravi, da se z " …zakonom razglasi za kulturni spomenik naslednje knjižnicno gradivo: - kodeksi, listine in drugo rokopisno gradivo ter knjižno, kartografsko, notno in podobno gradivo, nastalo pred letom 1800; - arhivski izvodi vseh publikacij, ki imajo znacaj Slovenike iz prve alinee 33. clena tega zakona ali pa so kot taki doloceni s predpisi o obveznem izvodu." Knjižnicno gradivo zacnemo opremljati takoj, ko smo ga pregledali in ustrezno evidentirali v knjižnicnih evidencah. Gradivo najprej opremimo z lastniškim žigom knjižnice, vpišemo v/na gradivo inventarno številko in signaturo. S signaturo dolocimo mesto hranjenja. Zaradi lažjega iskanja moramo gradivo opremiti tudi s signaturno nalepko na ovoju/škatli. Za potrebe avtomatizirane izposoje in revizije potrebujemo še crtno kodo, ki jo nalepimo v/na gradivo. Gradivu, ki ni ustrezno opremljeno, je težko dolociti lastništvo. Zato ima vecina knjižnic gradivo dodatno zašciteno z razlicnimi elektromagnetnimi sistemi, ki ga varujejo pred krajami (npr. elektromagnetne nitke). Pri opremljanju gradiva lahko pride do trajnih poškodb zaradi nepoznavanja materialov in reakcij, ki se sprožajo ob dolocenih procesih in pogojih. Nekatere poškodbe so vidne takoj, druge zaznamo po daljšem obdobju. Nedoslednosti pri opremljanju gradiva povzrocajo izgubo le tega, z neustreznimi lepili, pisali in crnili pa gradivo trajno poškodujemo. Opremljanje gradiva je zato proces, ki zahteva neprestano sodelovanje, dogovarjanje in iskanje rešitev za funkcionalno in neškodljivo opremo, predvsem pri gradivu, ki je kulturni spomenik3. Naloga opozarja na potrebo po enotnem opremljanju knjižnicnega gradiva v procesu obdelave in uporabi sodobnih pripomockov, ki gradiva ne poškodujejo. 1.1 SPREMEMBE PRI OPREMLJANJU KNJIŽNICNEGA GRADIVA V NUK V ZADNJEM DESETLETJU V Narodni in univerzitetni knjižnici (dalje NUK) smo v dolgoletni praksi zaznali perece probleme pri opremljanju gradiva. Zato je prišlo v zadnjem desetletju pri opremljanju knjižnicnega gradiva do številnih sprememb. . Prve spremembe pri opremljanju gradiva v NUK je leta 1994 povzrocila avtomatizirana izposoja. Nalepke s crtnimi kodami, so postale del opremljanja gradiva. V drugi polovici devetdesetih je bil ukinjen Tehnicni oddelek, ki je do tedaj opremljal gradivo s signaturno nalepko, skrbel za fantome in oddajo gradiva v skladišce4. Po ukinitvi oddelka so tehnicno opremo prevzeli inventarizatorji monografskih publikacij, knjigoveška in restavratorska dela pa so opravljali knjigovezi oziroma restavratorji po inventariztorjevih opozorilih. Leta 1996 je bilo ukinjeno delovno mesto dolocevalca signatur. Publikacije dolocene velikosti (formata) je dolocevalec signatur postavljal na nacin valovanja. To je zagotavljajo zašcito pri skladišcenju gradiva, saj se ni moglo zgoditi, da bi stali skupaj na polici najvecja in najmanjša knjiga v okviru istega formata. Pri avtomatizirani dolocitvi signature s pomocjo števca takšnega zaporedja ni bilo mogoce zagotoviti. Obdelava gradiva je postala bistveno hitrejša in enostavnejša. Pri opremljanju gradiva je še vedno sodelovala tehnicna opremljevalka gradiva, ki je z numeratorjem odtisnila signaturo v gradivo in na signaturno nalepko ter nadzirala usmeritev gradiva na ustrezna mesta. V letu 2003 smo zaceli s tiskanjem signaturnih nalepk za monografske publikacije in Zbirko AV-gradiva. S tem so se zmanjšale napake pri prepisovanju signatur v/na publikacije. Opremljanje gradiva so v celoti prevzeli inventarizatorji monografskih publikacij. V Zbirki periodicnih publikacij smo pripravili postopek za tiskanje signaturnih nalepk s crtno kodo za serijske publikacije. Z ostalimi posebnimi zbirkami se še dogovarjamo o tiskanju nalepk, ki bi ustrezale postavitvi njihovega gradiva. . Razlicna ponudba cenovno ugodnih pisal in crnil, je bila vzrok za izbiro artiklov po cenovnem kriteriju in vprašljivi kvaliteti. Za žigosanje smo uporabljali žige iz surove gume in zanje crnila, ki so bila za posamezne podlage neprimerna. Del rokopisnega gradiva zaradi neustreznih crnil nismo žigosali. Uporabljali smo tudi manjše lastniške žige, z vgrajeno blazinico, ki niso bili evidentirani v razvidu žigov NUK. . Z vedno vecjim dotokom gradiva na nevpojnem papirju, plastificiranih in drugih materialih smo morali poiskati ustrezne žige in crnila, da bi lahko oznacili lastništvo publikacije. V restavratorski delavnici so na pobudo avtorice leta 2003 testirali obstojnost crnil za žige in primernost pisal za oznacevanje gradiv. Po njihovih priporocilih smo zaceli uporabljati medeninasti žig in crnilo Noris 218 za papir ter žig iz surove gume in hitro sušece crnilo Noris 199 za plastificirane materiale in nevpojni papir. Restavratorji so nas opozorili na neustrezno uporabo nalepk s sinteticnimi lepili. Skupaj z njimi smo našli rešitev za lepljenje nalepk na publikacije, zlasti za arhivske izvode. 4 Vec o ukinitvi Tehnicnega oddelka je v svoji analizi napisal Stane Bahor, 1995. Tudi zašcita gradiva pred krajami vpliva na nacin opremljanja. Za slednje bomo v Informacijskem dokumentacijskem centru za bibliotekarstvo (dalje IDC za bibliotekarstvo) testirali »pametne« nalepke, ki delujejo po sistemu radiofrekvencne identifikacije (RFID, Radio Frequency Identification). Ce bodo rezultati ugodni, bomo postopoma prešli na opremo vsega gradiva z RFID nalepkami. Posebno dragoceno gradivo pa bo ostalo shranjeno v trezorju, verjetno brez "pametnih" nalepk. 1.2 METODOLOGIJA DELA Nacin opremljanja knjižnicnega gradiva je odvisen od vrste gradiva (njegove oblike in nosilca zapisa) in od namena uporabe. Zato so postopki opremljanja knjižnicnega gradiva v nalogi prikazani glede na vrsto gradiva v treh razlicnih sklopih (preglednica 1a): . v prvi skupini je klasicno knjižno gradivo na papirju. To so tiskane publikacije, slike in rokopisi; . v drugo skupino uvršcamo gradivo, ki zahteva ustrezno napravo za reprodukcijo. To so vse vrste gradiva na celuloidnih, vinilnih, magnetnih, elektronskih nosilcih in plastificiranih folijah; . v tretjo skupino uvršcamo vecdelne enote (multimedijsko gradivo), ki so sestavljene iz enot prve in druge skupine. Sem spadajo predvsem ucni kompleti (npr. jezikovni tecaji). Glede na namen uporabe gradiva so opisani postopki opreme gradiva, ki ga nacionalna knjižnica trajno hrani. Poudarek je na ustreznem opremljanju aktualnega gradiva, ki doteka v NUK, zlasti monografskega gradiva. Posebej so prikazane razlike med opremljanjem prvega izvoda (postavitvenega izvoda), zlasti slovenike5, arhivskega izvoda in dvojnic. 5 Gradivo v slovenskem in tujih jezikih o Sloveniji in Slovencih, dela slovenskih avtorjev in slovenskih tiskarn in založb. Vec o tem: Kodric-Dacic, 2002, str. 65-85. Gradivu iz zapušcin ter staremu gradivu (do leta 1850) je namenjenih le nekaj splošnih navodil, saj je za opremljanje dragocenega in specialnega gradiva potreben posvet z restavratorji. V nalogi so opisani elementi opremljanja gradiva, ki vsebujejo prepoznavne oznake in pripomocke za oznacevanje in zašcito gradiva. Za lažje razumevanje so na zacetku naloge razloženi termini, ki so uporabljeni v nalogi. Osrednji del predstavlja sistematicen opis in tabelaricen prikaz postopkov opremljanja po razlicnih vrstah gradiva. Na koncu so na kratko nakazane smernice pri opremljanju gradiva in popis literature. V nalogi so upoštevana priporocila restavratorjev NUK, Iflina nacela za hrambo knjižnicnega gradiva in ravnanje z njim ter druga teoreticna dela na podrocju opremljanja gradiva in praksa opremljanja gradiva v NUK. Naloga je osnova za izdelavo splošnih navodil za opremljanje knjižnicnega gradiva v slovenskih knjižnicah. 2 TERMINOLOŠKI SLOVAR Arhivski izvod se v nalogi uporablja za poimenovanje drugega izvoda slovenike, ki ga arhiviramo in trajno hranimo v skladišcu NUK. Hranimo ga v originalni obliki in ga ne izposojamo. Atlas je zbirka zemljevidov ali slik iz dolocene stroke v obliki knjige (SSKJ, 1994, str. 25). Lahko je s spremnim tekstom ali brez (Harrod's…, 1995, str. 41). Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za uporabo. To so plošce, magnetofonski trakovi, zvocne kasete, CD-ROM, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno (Zbiranje…, 2003). Brošura je tiskana neperiodicna publikacija, ki brez platnic obsega najmanj pet in ne vec kot 48 strani (Munda, 1983, str. 17). CD (Compact Disc, sinonim zgošcenka) je elektromehanicna naprava za predvajanje in zapisovanje podatkov na CD plošco. CD-ROM (Compact Disc Read-Only-Memory) je format kompaktnega diska, na katerem so shranjeni elektronski viri, ki obsegajo zvok, besedilo, mirujoce slike in videoposnetke v opticni obliki, uporablja pa se na predvajalniku za CD-ROM (ISBD(ER), 2000, str. 3). Casnik je serijska publikacija, ki izhaja v dolocenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša porocila o tekocih dogodkih in splošnih temah (ISBD(S), 1997, 3 str.). Diapozitiv je fotografija pozitivne fotografske slike na filmu ali steklu, ki jo je mogoce projicirati (SSKJ, 1994, str. 136). Drobni tisk je skupno ime za razlicno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporocilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali periodicna publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja, ki je lahko veckrat prepognjen. Izdajanje je povezano s kakim specificnim dogodkom ali dejavnostjo in poteka zunaj knjigotrške mreže (Policnik-Cermelj, 1994, str. 18). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomocjo racunalnika. Locimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domace strani…) in tiste, ki jih imamo na fizicnem nosilcu (CD-ROM, disketa…). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske (Zbiranje …, 2003). Opremljamo samo elektronske publikacije na fizicnem nosilcu. Fantom je maketa publikacije, ki je postavljen v skladišcu namesto publikacije, ker je le ta zacasno prestavljena na drugo lokacijo v knjižnici. Fotografija je tisto, kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, obcutljivo na svetlobo (SSKJ, 1994, str. 222). Glasbeni tiski (sinonim notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi (Zbiranje…, 2003). Grafika je likovna umetnost, pri kateri se na plošci izdelana risba odtiskuje. Grafika je lahko tudi odtis v kaki graficni tehniki (SSKJ, 1994, str. 256). Inventarna številka je zaporedna številka, ki jo dobi vsaka publikacija, ko pride v knjižnico. Številka identificira publikacijo in je zapisana v inventarni knjigi. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, nacrti, topografski modeli, karte za slepe, zracne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki (Zbiranje…, 2003). Knjiga je tiskana ali kako drugace razmnožena neperiodicna publikacija, ki obsega brez platnic najmanj 49 strani (Munda, 1983, str. 17). Kontrolni žig je majhen, pravokotni žig z uradnim imenom knjižnice, ki ga knjižnice dajejo med besedilo publikacije po interni domeni in je namenjen identificiranju lastništva gradiva v primeru izbrisa lastniškega žiga. Lastniški žig je okrogli žig z uradnim imenom knjižnice, vtisnjen v/na gradivo. Letak je samostojno izdana enota, potiskana na eni ali na obeh straneh zloženega kosa papirja ali drugega materiala. Praviloma je namenjen branju nezložen, izdan pa je lahko tudi v zloženi obliki (ISBD(A), 1997, str. 4). Listina je v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave. Zapis, ki kaj dokazuje in pojasnjuje (SSKJ, 1994, str. 497). Mikrofilm je fotografija na filmu, ki je zelo malo obcutljiv in služi za preslikavanje zlasti besedil (SSKJ, 1994, str. 551). Monografska publikacija6 je publikacija v enem ali vec zvezkih oziroma v naprej dolocenim številom fizicno locenih zvezkov (ISBD(M), 1997, str. 3). 6 Po mnenju nekaterih avtorjev, na primer Munde, meni, da "standard za bibliografski opis knjig ISBD(M) ne dela razlik med knjigami in brošurami, temvec za oboje uporablja izraz zakljucena publikacija (monografska publikacija)" (1983, str. 17). Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo vec kot štiri strani, ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo (Zbiranje …, 2003). Nevpojni papir je papir, ki slabo ali sploh ne vpija tekocin (crnila). Sled svincnika na takem papirju je slabo vidna ali nevidna. Površina papirja je lakirana, plastificirana, laminirana, povoskana ali na kak drug nacin prevlecena in zašcitena pred vpojnostjo. Opremljanje knjižnicnega gradiva pomeni dodajanje oznake lastništva, signature, lahko tudi zašcitnega ovitka, knjižnega listka in žepka vsakemu kosu knjižnicnega gradiva pred postavitvijo (definicija je predlog Terminološke komisije za bibliotekarstvo). O opremljanju gradiva govorimo takrat, ko smo gradivu oznacili lastništvo, mesto hranjenja ter ga pripravili in zašcitili za varno manipulacijo. Oznacevanje knjižnicnega gradiva je postopek, s katerim dolocimo lastništvo, hrambo in omogocimo manipulacijo z gradivom. Papir je tanek, splošcen izdelek, najveckrat narejen iz rastlinskih vlaken. Uporabljamo ga za pisanje, tiskanje in zavijanje (SSKJ, 1994, str. 816). Pasica je papirnati trak za ovijanje arhivskih izvodov. Periodicna publikacija je serijska publikacija, ki izhaja v pravilnih intervalih, pogosteje kot enkrat na leto in redkeje kot dvotedensko, in pri katerih so za posamezne zvezke znacilni raznovrstni prispevki in razlicni pisci (ISBD(S), 1997, str. 5). Plakat je vecji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru (SSKJ, 1994, str. 847). Pod nazivom plakat in lepak se razumejo vse oblike enolistne tiskane in v danem primeru tudi veclistne informacije, ki služijo politicni agitaciji in propagandi, gospodarski kulturno-socialni reklami ali javnemu obvešcanju (cv: Kerec, 2001, str. 57). Plakat spada tako med slikovno gradivo kot med drobne tiske. Postavitveni izvod je posamezen izvod publikacije, ki je namenjen redni postavitvi in je dostopen za uporabo in izposojo. Priloga je list z ilustracijami, s pojasnjevalnim besedilom ali brez njega, ki ni sestavni del zaporedja listov z besedilom (ISBD(A), 1997, str. 5). Pri novejših publikacijah je priloga lahko na kateremkoli nosilcu zapisa. Pripomocki za oznacevanje knjižnicnega gradiva so tisti, s katerimi direktno napišemo, žigosamo ali nalepimo oznacbe za lastništvo, hranjenje in manipulacijo z gradivom. Pripomocki za zašcito pri opremljanju gradiva so tisti, ki omogocajo, da oznacimo lastništvo in hranjenje gradiva tako, da z oznacevanjem ne posežemo v gradivo, temvec na za to pripravljene materiale. Pripomocki gradivo zašcitijo pred poškodbami in izgubo med hranjenjem in manipulacijo. Publikacija je tiskana ali z drugo tehniko razmnožena intelektualna stvaritev v enem ali vec založniških zvezkih oziroma na enem ali vec nevezanih listih (Verona, 1998, str. 12). Razglednica je kartoncek s sliko na eni strani, na drugi strani ima prostor za krajša sporocila po pošti (SSKJ, 1994, str. 1118). Rokopis je z roko napisano besedilo, lahko je tudi osnutek dela. Rokopis je lahko tudi z roko napisano besedilo iz dobe pred iznajdbo tiska (SSKJ, 1994, str. 1179). Serijska publikacija je publikacija v tiskani ali drugacni obliki, ki izhaja v zaporednih zvezkih, obicajno s številcnimi ali casovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodicne publikacije, casnike, letne publikacije (porocila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vkljucuje publikacij v vec delih s predvidenim zakljuckom izhajanja po dolocenem casu (ISBD(S), 1997, str. 7). Signatura je alfanumericna oznaka, ki pove, na katerem mestu na knjižni polici ali v knjižnem skladišcu publikacija stoji (Osnove…, 1987, str.110). Signaturna nalepka je nalepka, na kateri je napisana/natiskana signatura. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so graficni listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnicne risbe in podobno. Sem ne prištevamo slikovnega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki (Zbiranje …, 2003). Vecdelna enota je gradivo, ki ga sestavljata dve ali vec locenih enot, od katerih ni nobena pomembnejša od drugih (ISBD (NBM), 1997, str. 6). Zašcita gradiva je postopek, s katerim gradivo zašcitimo pred poškodbami in izgubo, med hranjenjem in manipulacijo z njim ter pred direktnim nanosom lepila na gradivo. Žig je uradni znak z imenom organa, organizacije, z dolocenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta. Žig je tudi priprava z negativom za žigosanje (SSKJ, 1994, str. 1703). 3 ELEMENTI OPREMLJANJA GRADIVA Med elemente pri opremljanju gradiva prištevamo oznake, s katerimi oznacujemo lastništvo, hranjenje in manipulacijo z gradivom, pripomocke za oznacevanje in zašcito gradiva ter ostale pripomocke, ki jih posredno uporabljamo pri opremljanju arhivskega gradiva (lepilni trak za lepljenje pasice) in pri popravljanju napak (radirke). V manjših knjižnicah lahko lepilni trak in radirke uporabljajo za manjša popravila poškodovanega gradiva. Nekateri pripomocki imajo dvojno funkcijo in bi jih lahko prišteli k pripomockom za oznacevanje gradiva kot tudi k pripomockom za zašcito gradiva npr. radiofrekvencne nalepke, ki šcitijo gradivo pred krajo, obenem pa oznacujejo mesto hranjenja na knjižni polici in vsebujejo vse potrebne podatke za manipulacijo z gradivom. 3.1 OZNAKE, KI JIH UPORABLJAMO PRI OPREMI GRADIVA Oznake, ki jih moramo zapisati v/na gradivo, so nujne za identifikacijo gradiva. Gradiva ne smejo poškodovati. Med oznake štejemo: lastniški žig knjižnice, kontrolni žig, inventarno številko, datum inventarizacije, signaturo in druge, v okviru knjižnice dogovorjene oznake. 3.1.1 Oznaka lastništva Z okroglim žigom knjižnica oznaci lastništvo gradiva. Žig vsebuje uradni naziv ustanove in v premeru meri do 2 cm. Žigosamo vsak samostojni kos gradiva. Knjižnicarji uporabljajo dogovorjena skrita mesta za žigosanje, z namenom identifikacije odtujenih in izgubljenih knjig (skrivni žig). Nekatere šolske in splošne knjižnice uporabljajo tudi kontrolni žig (do 2 mm višine), ki ga odtisnejo med besedilo po posebnem, samo njim znanem kljucu. Dogovorjena stran za skrivni žig v NUK v knjigah ali brošurah je zadnja oštevilcena stran, ki ji odštejemo deset strani in od te dalje išcemo prvo stran, ki je oštevilcena z enakimi številkami. 3.1.2 Inventarna številka Inventarna številka je zaporedna številka, ki jo dobi vsaka publikacija, ko jo prejmemo v knjižnico in jo vpišemo v inventarno knjigo ter prepišemo v/na publikacijo. Je enkratna in nezamenljiva ter identificira publikacijo. Šteje fizicne enote knjižnicnega gradiva. Inventarna številka lahko vsebuje poleg zaporedne številke prihoda v knjižnico v okviru leta tudi: . nacin nabave (npr. N 150/1982 pomeni stopetdeseti nakup v letu 1982); . vrsto gradiva (npr. 920050020 pomeni dvajseti letnik serijske publikacije v letu 2005); ali pa je samo zaporedna številka (npr. 11500 v inventarni knjigi Referata za zamene, ki deluje v okviru Oddelka za dopolnjevanje knjižnicnega gradiva), ki jo dobi publikacija, ko jo inventariziramo, in pove, koliko kosov celotnega gradiva je v knjižnici. Inventarno številko dobi: . pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizicna enota knjižnicnega gradiva (ce imamo delo v vec zvezkih, štejemo vsak zvezek posebej); . pri serijskih publikacijah letnik, ne glede na morebitno drugacno vezavo; . pri neknjižnem gradivu praviloma vsak samostojno uporabljiv fizicni kos (gramofonska plošca, zvocna ali videokaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje…). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizicnih enotah, ce so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizicnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, graficne liste in drobne tiske. Mape z graficnimi listi štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na gramofonskih plošcah, kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizicnih enotah, tudi ce so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizicnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnicno gradivo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zakljucenih celotah (v katerih je lahko vecje število kosov), lahko pa tudi po fizicnih enotah. Knjižnice, ki sodelujejo v vzajemnem katalogu sistema COBISS (slov. kooperativni bibliografski sistem) imajo za vpisovanje inventarne številke na voljo devet ali sedem mest, odvisno od velikosti knjižnicnega fonda. Vnos inventarnih številk je programsko kontroliran, (inventarna številka se ne podvaja) in ne sprejema crk. Kodirano inventarno številko lahko uporabimo tudi kot crtno kodo za avtomatizirano izposojo. Oblika inventarne številke v NUK se je spreminjala. Sedanjo obliko je dobila z uvedbo avtomatizacije v letu 1989. Do takrat je bila oblika inventarne številke: nacin nabave, zaporedna številka, lomljena z letnico, ki jo je pozneje zamenjal datum inventarizacije. Sredi devetdesetih smo nacin nabave ukinili in tako je ostala samo zaporedna številka v okviru vrste inventarne knjige v dolocenem letu (npr. 2005000307 pomeni trideseta monografska publikacija v letu 2005). 7 Vec o tem: COMARC/H format, 2002, 996/997 f 1-2. 8 Vec o tem: Tadic, 1994, str. 111- 115. 3.1.3 Datum inventarizacije Z datumom inventarizacije oznacimo dan, ko smo gradivo inventarizirali (npr. 09.02.2005). Datum inventarizacije je pomemben za tiste knjižnice, ki v inventarni številki nimajo letnice. Odtisnjen datum inventarizacije na gradivu pove, od kdaj je to gradivo v knjižnici. Za knjižnice, ki imajo inventarne številke lomljene z letnico oziroma že inventarna številka vsebuje leto inventarizacije, oznacevanje datuma inventarizacije ni potrebno. Datum inventarizacije se lahko bistveno razlikuje od leta izida publikacije. Smiselnost oznacevanja datuma inventarizacije postane vprašljiva pri avtomatskem prenosu inventarne številke v crtno kodo. Dokler inventarne številke avtomatsko ne prenašamo, se lahko zmotimo pri prepisovanju inventarne številke. V takšnem primeru je datum inventarizacije v publikaciji pomagalo, s katerim v inventarni knjigi ali racunalniškem zapisu najdemo pravo inventarno številko in jo na publikaciji popravimo. V NUK smo do leta 1989 publikacije oznacili z datumom prihoda v knjižnico, ki se je lahko razlikoval od datuma inventarizacije. Na ta nacin smo spremljali cas obdelave dolocene publikacije. Ko smo prešli na tekoco dnevno obdelavo, smo zaceli žigosati gradivo z datumom inventarizacije. Datum inventarizacije pišemo/žigosamo samo monografskim publikacijam, razen arhivskim izvodom, in na ta nacin spremljamo cas obdelave. 3.1.4 Signatura Signatura je oznaka, ki pove, kje se dolocena publikacija v knjižnici hrani. Lahko je formalna ali vsebinska8. Pri sistemu zaprtih skladišc je signatura številcna, kronološko urejena po tekocih številkah (numerus currens) in razvršcena po velikosti formatov, zaradi ekonomicne izrabe polic. Formati, ki jih za dolocanje signatur upoštevamo tudi v NUK so: mali oktav do 18,5 cm, oktav od 18,5 do 25 cm, kvart (II) od 25 do 35 cm, folio (III) od 35-45 cm, veliki folio (IV) od 45 cm in vec. Primer tekoce številke: C II 230700-1 (knjiga stoji v citalnici, velika je vec kot 25 cm, s tekoco številko 230700 in je delo v vec zvezkih). V sistemu COBISS se signatura izpiše v strukturirani obliki: lC\f2\n230700\s1 (lokacija C, format II, tekoca številka in štetje). Pri prostem pristopu je signatura sestavljena iz vsebinske oznake (npr. UDK). Znotraj vsebinske oznake je abecedno urejena po avtorjih in/ali po naslovih. (npr. K 159.9 MUSEK, J. Osebnost). V sistemu COBISS se signatura izpiše v strukturirani obliki: lK\u159.9\aMUSEK, J.\5Osebnost (lokacija knjižnica, psihologija, priimek avtorja in zacetnica imena in prve besede iz naslova). V NUK postavljamo gradivo v zaprta skladišca, prostega pristopa skorajda nimamo. Gradivo je postavljeno po zaporednih številkah, v okviru formatov. Da bi v skladišcu na policah skupaj hranili tudi neknjižno gradivo, smo za signature rezervirali še številke v okviru dodatnih formatov: format pet (V) za CD, kasete in CD-ROM, format šest (VI) za videokasete in format sedem (VII) za didakticne igre in ostalo neknjižno gradivo. Do leta 2005 smo vse zvezke dolocene knjižne zbirke skladišcili skupaj. Na policah smo v ta namen pušcali prazen prostor, ki ga je bilo težko pravilno odmeriti. Zaradi nepravilno odmerjenega prostora je bilo v skladišcu potrebno velikokrat prestavljati niz zvezkov knjižne zbirke na druge police. Z letom 2005 smo zaceli tudi gradivo, ki je vkljuceno v knjižne zbirke postavljati po zaporedju prihoda v knjižnico, kar pomeni, da dobi vsak zvezek svojo signaturo. Skladišce se polni zaporedno, brez praznih prostorov na policah za predvidene zvezke zbirke. S tem smo se izognili odvecnemu delu in racionalizirali skladišcni prostor. Posebne zbirke v NUK imajo svoje oznake za postavitev gradiva, ki so lahko sestavljene iz: . šifriranih tematskih oznak, ki jih dolocajo dobavitelji (Evropska unija in Svet Evrope npr. EU 004 753 pomeni publikacijo s podrocja zaposlovanja in dela v Zbirki EU, 735 pa je tekoca številka) ; . klasifikacijskih oznak za kartografsko gradivo (npr. G Z 372.1-534 pomeni zemljevid Slovenije v Kartografski in graficni zbirki, 534 pa je tekoca številka); . abecednih oznak za notno gradivo (npr. M Arnic, B. pomeni postavitev Arniceve partiture Ples carovnic v Glasbeni zbirki); . vsebinskih in abecednih oznak za slikovno gradivo (npr. G Po IV Križaj, F. pomeni postavitev Križajevega portreta dimenzije 24 x 28 cm v Kartografski in graficni zbirki); . kombinirane interne oznake in signature (npr. Tovariš iz leta 1966 stoji v casopisnem skladišcu v Zbirki serijskih publikacij s signaturo P III 73375, dejansko stoji na F d 3/3, F pomeni tekoco vrsto policnikov, d na desni strani, policnik 3, polica 3. Za signaturo P III 73375 pa je fantom v glavnem skladišcu). 3.1.5 Številka za izposojo gradiva Številka za izposojo gradiva se uporablja takrat, ko iz razlicnih razlogov za te namene ne moremo uporabljati inventarne številke. Ce je številka izpisana na crtni kodi, jo lahko vnesemo avtomatsko s pomocjo citalnika crtne kode, lahko pa jo tudi rocno vpišemo. Za potrebe avtomatizirane izposoje in revizije v NUK uporabljamo za monografske publikacije posebno enajstmestno številko, natisnjeno na crtni kodi. Za serijske publikacije uporabljamo devetmestno inventarno številko. 3.1.6 Oznacevanje postavitvenih izvodov Postavitveni izvodi so prvi izvodi naslova publikacij, ki jih dobimo v NUK. Pri sloveniki, ki jo dobimo hkrati v dveh izvodih, s svincnikom napišemo crko "a" v levi spodnji kot naslovne strani, kar pomeni, da imamo poleg postavitvenega tudi arhivski izvod. 3.1.7 Oznacevanje arhivskih izvodov Arhivski izvodi so drugi izvodi naslova slovenike, ki jih oznacujemo s crko "a" na hrbtni strani zgoraj, na sredini lista ali na vrhu naslovne strani. 3.1.8 Oznacevanje nadomestil za izgubljene publikacije Ce so se publikacije izgubile, in smo jih nadomestili z novimi; le-te imenujemo nadomestne publikacije. Na nadomestila za izgubljene knjige s svincnikom napišemo na hrbet naslovne strani, levo spodaj: "Nadomestilo". 3.1.9 Oznacevanje knjig in brošur iz zapušcin V knjige in brošure iz zapušcin, ki jih hrani NUK in na policah ne stojijo skupaj ter niso oznacene z ekslibrisom ali s podpisom lastnika gradiva, jih oznacimo tako, da s svincnikom napišemo na hrbet naslovne strani, levo spodaj: "Zapušcina …" (sledi zacetnica imena in priimek lastnika zapušcine). 3.1.10 Oznacevanje odpisanih publikacij Odpisano gradivo oznacimo z žigom, v katerem je naziv knjižnice, beseda »odpisano« in datumom odpisa. V NUK uporabljamo žig z napisom: »ODPISANO NUK«. Do leta 2001 smo uporabljali žig, v katerem je bila terminološko nepravilno uporabljena beseda »izloceno« in je obstajala možnost zlorabe žiga. 3.2 PRIPOMOCKI ZA OZNACEVANJE GRADIVA Pripomocki za oznacevanje gradiva so tisti, s katerimi direktno na gradivo pišemo, žigosamo ali nalepimo oznacbe za lastništvo, hranjenje in manipulacijo s knjižnicnim gradivom. Med pripomocke za oznacevanje lastništva gradiva štejemo žige razlicnih oblik in odtisov, ki jih namocimo v blazinice, prepojene s crnili ter ustrezna pisala za pisanje oznak v/na gradivo. Za hrambo gradiva rabimo še signaturne nalepke in nalepke s crtnimi kodami za avtomatizirano izposojo ter revizijo gradiva. 3.2.1 Žigi "Knjižnicni pecat so kot oznako lastnine prvic uporabili v Göttingenu 1795. leta. Pred tem casom so uporabljali v knjižnicah ekslibrise, ki so se pri nas ohranili do današnje dobe v zasebnih knjižnicah" (Šlajpah, 1961, str. 49). Osnovni pripomocek za oznacevanje gradiva v knjižnici je lastniški žig. Razvid vseh žigov je predpisan z internim aktom knjižnice. V NUK uporabljamo za opremo gradiva vec vrst žigov: lastniški žig knjižnice, numerator, datirko in še dva žiga z odtisom besedila »dar avtorja« in »odpisano NUK«: . lastniški žig je okrogel, v premeru meri 2 cm in vsebuje uradni naziv knjižnice; . numerator je pripomocek za žigosanje tekocih številk (signatur). Uporabljamo ga v primeru, ko gradiva še nimamo racunalniško obdelanega oziroma ne moremo uporabljati tiskalnika za tiskanje signaturnih nalepk. Numerator se v NUK vse manj uporablja; . datirka je žig za žigosanje datuma inventarizacije; . žig z napisom »DAR AVTORJA« se uporablja za žigosanje publikacij, ki so jih podarili avtorji in nimajo avtorjevega posvetila ali podpisa; . žig za odpisovanje gradiva »ODPISANO NUK«, uporabljamo za odpisano gradivo. Za manjše publikacije, zlasti kasete in mikrofiše je bil predlagan žig dimenzije 4 x 6 mm, za avdio kasete pa žig dimenzije 5 x 10 mm. Žiga z napisom NUK in s simbolom konjicka, uprava še ni odobrila. 3.2.1.1 Materiali, iz katerih so izdelani žigi Glede na material, iz katerega je žig izdelan, v knjižnicah uporabljamo dva žiga: . žig iz medenine (kovinski žig) za žigosanje papirja; . žig iz surove gume za plastificirane materiale in nevpojni papir. V NUK smo do leta 2004 uporabljali le žig iz surove gume. Težave, ki smo jih imeli z žigosanjem nevpojnega papirja, smo najveckrat rešili s samolepilnimi nalepkami, ki smo jih nalepili v/na publikacijo in nanjo napisali ustrezno oznako in žigosali. Sedaj uporabljamo obe vrsti žigov. 3.2.1.2 Crnila za žige Crnilo je razmeroma nevtralno in ne poškoduje papirja. Njegova pomanjkljivost je, da je topno v vodi in obcutljivo na svetlobo. Hitro spremeni barvo, obledi in pisave ni mogoce obnoviti. V crnilu za žige se uporablja sinteticna barva metil violet ali kristal violet, ki na svetlobi hitro zbledi. V NUK uporabljamo dve vrsti crnil. (gl. preglednico 1b) Obe sta bili preizkušeni v naši restavratorski delavnici. Crnila nam dobavlja Sitar d.o.o. Za žigosanje knjižnicnega gradiva uporabljamo crnilo crne barve: . za navaden papir Noris 218 (medeninasti žig); . za plastificirane materiale in nevpojni papir Noris 199 (žig iz surove gume). 3.2.1.3 Blazinice Pri žigosanju gradiva uporabljamo dve vrsti blazinic glede na to, kako hitro se crnilo suši: . za crnilo Noris 218 uporabljamo blazinice v kovinski škatli za veckratno uporabo; . za crnilo Noris 199 uporabljamo blazinice za enkratno uporabo (lahko tudi pivnike), ker se crnilo hitro suši. 3.2.2 Pisala Pisala uporabljamo za pisanje oznak v/na knjižnicno gradivo, za nekatere signaturne nalepke (za posebne zbirke, staro gradivo) in za pisanje sporocil in oznak na spremne listke, ki so namenjeni usmeritvi gradiva skozi proces obdelave monografskih publikacij. Nacela IFLA za hrambo knjižnicnega gradiva in za ravnaje z njim, priporocajo za oznake na gradivu cim manj opazne zaznamke z mehkim B svincnikom, ki ne pušca vdolbin. Zapisi s svincnikom so odporni proti vplivu svetlobe in kemikalij. Za pisanje oznak na signaturne nalepke, uporabljamo cimbolj obstojna in zaznavna pisala, ki so odporna proti vodi. V NUK uporabljamo naslednja pisala: . za pisanje signatur in inventarnih številk v/na publikacije: o za papir navadni svincnik trdote B, oziroma HB, ce je ta bolj viden (odvisno od gladkosti papirja). Navaden svincnik je boljši od tehnicnega svincnika (velikost mine 5 mm), ker tece bolj gladko po podlagi; o za plastificirane materiale in nevpojni papir CD-R pisala; . za pisanje na signaturne nalepke uporabljamo pisala crne barve: o za papir micropene, ki so odporni proti vodi (npr. Staedtler); o za plastificirane signaturne nalepke CD-R pisala; . za pisanje oznak in sporocil na spremnih listkih, za usmerjanje monografskih publikacij skozi proces obdelave, uporabljamo: o kemicni svincnik rdece barve za pisanje signature postavitvenega izvoda slovenike, ki gre skozi proces obdelave (katalogizacija, stvarna obdelava, bibliografija, skladišce); o kemicni svincnik modre barve za pisanje sporocil (npr. knjigoveznici) in signatur ne-slovenike, ki gre skozi proces obdelave (katalogizacija, stvarna obdelava, skladišce). 3.2.3 Nalepke Nalepke lahko uporabljamo za oznacevanje gradiva s signaturami in crtnimi kodami za izposojo gradiva. Vcasih jih uporabljamo za pisanje inventarnih številk, žigosanje in pisanje signatur na publikacije, ki imajo temne podlage. Sem sodijo tudi elektronske nalepke ali trakovi, ki jih uporabljamo kot sredstvo za zašcito gradiva pred krajo9. 9 Vec o varovalnih sistemih: Pajk, 2000, str. 51-54. Po Iflinih priporocilih morajo biti nalepke iz trajno obstojnega papirja, prilepljene s kemijsko stabilnim in po možnosti vodotopnim lepilom. Locimo dve vrsti lepil, ki jih uporabljamo glede na material in na cas hranjenja gradiva: . nalepke s sinteticnim lepilom lepimo na plastificirane materiale in na publikacije namenjene izposoji; . nalepke z vodotopnim lepilom lepimo na arhivsko gradivo, razen na pastificirane materiale in na gradivo do leta 1960. Današnja najpogostejša oblika signaturnih nalepk v knjižnicah je pravokotnik dimenzije 6 x 4 cm. Poleg natiskane signature je na nalepki tudi crtna koda (inventarna številka). V NUK uporabljamo vec vrst nalepk: . signaturne nalepke; . nalepke s crtno kodo za izposojo; . nalepke, ki jih uporabljamo za pisanje oznak v/na knjižnicnih gradivih, kjer ne moremo uporabljati priporocenih pisal, zaradi neprimerne podlage (npr. temne podlage). V IDC za bibliotekarstvo bomo v letu 2005 zaceli testirati radiofrekvencne identifikacijske nalepke (RDFI). 3.2.3.1 Signaturne nalepke . Za monografske publikacije uporabljamo tiskane pravokotne signaturne nalepke, dimenzije 5 x 2,5 cm. Tiskane nalepke so zamenjale standardne signaturne pravokotne nalepke (dimenzije 5,5 x 4 cm) pri vecini gradiva. Manjši format za signaturne nalepke monografskih publikacij so priporocili restavratorji, da bi z lepilom prekrili cim manjši prostor in s tem ohranili knjižno vezavo. . Za serijske publikacije bomo uporabljali tiskane pravokotne signaturne nalepke dimenzije 6 x 5 cm, ki bodo zamenjale standardne signaturne nalepke dimenzije 5 x 4 cm. . Za staro gradivo (do leta 1850) uporabljamo okrogle signaturne nalepke s premerom 1,8 cm. . Za neknjižno gradivo v Glasbeni zbirki uporabljamo manjše pravokotne signaturne nalepke dimenzije 2,3 x 1,5 cm. 3.2.3.2 Nalepke s crtno kodo Leta 1994, ko se je izposoja gradiva avtomatizirala, smo priceli opremljati gradivo s crtno kodo. Odlocili smo se za sistem vnaprej natisnjenih 11-mestnih kodiranih številk, ki jih je inventarizator nalepil v/na gradivo. . Za avtomatizirano izposojo uporabljamo v NUK pravokotno tiskano nalepko s crtno kodo dimenzije 5 x 2,5 cm. 3.2.3.3 Nalepke, ki jih uporabljamo za pisanje oznak v/na knjižnicno gradivo Nalepke uporabljamo za pisanje oznak in žigosanje gradiva na temnih podlagah. Pazimo, da prekrijemo cim manjše mesto na gradivu, za to nalepko obrežemo. Za papir je priporocljiva uporaba nalepk z vodotopnimi lepili. 3.2.3.4 Radiofrekvencne identifikacijske nalepke (RFDI) V IDC za bibliotekekarstvo bomo v letu 2005 zaceli testirati nalepke RFDI (Radio Frequency Identification). Sistem RFID je sestavljen iz treh sklopov: . oddajnik z anteno in cipom na foliji prikriti s prevleko iz silicija v obliki nalepke; . sprejemnik z anteno, radiofrekvencnim modulom in kontrolnim modulom, ki je prikljucen na elektricno omrežje; . racunalnik, ki je preko vmesnika prikljucen na sprejemnik, krmili in obdeluje podatke. Oddajnik (nalepka) pridobiva elektricno napetost z indukcijo, kar ji zagotavlja dolgotrajno uporabo. Delovanje sistema je sledece: v knjižnicno gradivo nalepimo RDFI nalepko. V bazo vpišemo inventarno številko, ki se prenese v cip nalepke. Gradivo odložimo na police. Preko vhoda in izhoda v knjižnico antena sprejemnika zazna oddajnik v gradivu. Cip iz nalepke posreduje podatek sprejemniku in ta preko modula in racunalniškega vmesnika v racunalnik, ki ga obdela. V IDC za bibliotekarstvo bo testiranje potekalo tako, da bomo RFID nalepke lepili poleg nalepke s crtno kodo. Dvojni nacin opremljanja v testni fazi je nujen, saj bi bilo gradivo v primeru, da se ne bi odlocili za RFDI nalepke, izgubljeno. Ce bodo rezultati testiranja ugodni, jih bomo uporabili tudi za ostalo gradivo. Njihova prednost je, da so lahko nalepljene kjer koli v publikaciji. Citalnik jih lahko precita od zunaj. Publikacije ni potrebno odpirati ali je vzeti iz škatle. Nalepka nudi zašcito pred krajo in omogoca identifikacijo gradivo. . Predvidene dimenzije nalepke bodo 5 x 5,5 cm. 3.3 PRIPOMOCKI ZA ZAŠCITO GRADIVA Pripomocki za zašcito pri opremljanju gradiva so tisti, ki omogocajo, da oznacimo lastništvo in hranjenje gradiva tako, da z oznacevanjem ne posežemo v gradivo, temvec na za to pripravljene materiale. Pripomocki gradivo zašcitijo pred poškodbami in izgubo med hranjenjem in manipulacijo. Za shranjevanje nekaterih vrst gradiva moramo uporabiti mape ali druge ustrezne zašcitne ovoje, ki jih ustrezno oznacimo. Med take pripomocke štejemo: pasico za ovijanje arhivskih izvodov, zašcitne ovoje za hranjenje knjižnicnega gradiva in zašcitne žepke za shranjevanje prilog. 3.3.1 Rumen trak za ovijanje arhivskih izvodov V NUK arhivske izvode oznacujemo s trakom rumene barve. V tovarni papirja v Radecah so nam pripravili rumene pole papirja z oznako MUFLEP 90V B2 (teža 90gr/m2, velikost pol 50 cm x 70 cm). V knjigoveznici so nam iz pol narezali trakove razlicnih dolžin in širne 5 cm, ki jih ovijemo okrog arhivskih izvodov. 3.3.2 Zašcitni ovoji in žepki za priloge Veliko gradiva prihaja v knjižnico v neustreznih ovojih ali brez ovojev oziroma škatel. Za arhivsko gradivo bi bilo idealno, da bi vse knjige in brošure ovili v papir in ga tako zašcitili pred zunanjimi vplivi (prah). Papir, ki ga uporabljamo za zašcito gradiva, ne sme vsebovati lignina, žvepla in kislin, mora vsebovati visok odstotek celuloze (nad 87%). Med zašcitne ovoje uvršcamo: škatle, kuverte in mape najrazlicnejših oblik in velikosti. V NUK za zašcito gradiva uporabljamo papirnate: . škatle po meri (izdela knjigoveznica, za starejše gradivo restavratorji); . mape razlicnih velikosti (izdela knjigoveznica, po knjižnicarjevem narocilu). Plasticnim (PVC) knjižnim ovitkom se izogibamo, ker papirju preprecujejo »dihanje«. Ce v NUK dobimo knjige iz drugih knjižnic, ki so jih le te zašcitile s samolepilnimi folijami, jih pošljemo v knjigoveznico, kjer jih poskusijo odstraniti. Za kompaktne diske, kasete in diskete kupimo ustrezne plasticne škatle. Uporabimo jih v primeru, ce je tako gradivo brez škatle ali je škatla poškodovana. Za shranjevanje nevezanih prilog v knjigah v knjigoveznici naredijo žepke na notranji strani ovoja, razen za arhivske izvode, ki jih hranimo v prvotni obliki. V knjigoveznici knjigam odstranijo šcitne ovitke in jih vlepijo na zadnjo stran ovoja, da se pri uporabi ne poškodujejo. Šcitne ovitke ohranimo samo pri arhivskih izvodih. Do leta 2003 so arhivski izvodi s šcitnim ovitkom dobili dodatno zašcito (nem. "Schuber"). Fotografije zašcitimo z zašcitnimi ovoji, ki morajo imeti opravljen test PAT (Photo Activity Test), kar pomeni veliko obstojnost papirja. Ovoj zmanjša možnost poškodb, saj fotografijo šciti in ji daje fizicno oporo. V NUK hranimo fotografije v ovojih, narejenih iz visoko kvalitetnega papirja, ki vsebuje 100% bombažnih vlaknin in ga izdeluje Institut za celulozo in papir v Ljubljani. Prozorne plasticne L-mape so priporocljive za tiste fotografije, ki jih pogosteje jemljemo iz ovoja, saj jih na ta nacin zašcitimo pred mehanskimi poškodbami. Tako spravljene fotografije lahko shranimo navpicno ali vodoravno v arhivskih škatlah, ki se odpirajo celno. Fotografije v albumih lahko zašcitimo z obstojnim, tankim papirjem, ki ga vložimo med posamezne liste. Ce bi bila zaradi dodatne kolicine vloženega papirja ogrožena vezava, tega ne storimo. Albume hranimo v šatuljah, da jih zašcitimo pred prahom. 3.4 OSTALI PRIPOMOCKI Med ostale pripomocke štejemo tiste pripomocke za opremo knjižnicnega gradiva, ki so samo zacasni usmerjevalci gradiva in jih po koncu procesa obdelave odvržemo, ter pripomocke, ki so pogosti spremljevalci in imajo dvojno vlogo: posredno jih uporabljamo pri opremljanju arhivskega gradiva in v manjših knjižnicah za manjša popravila poškodovanega gradiva. 3.4.1 Listi za usmerjanje monografskega gradiva v proces obdelave Iflina nacela ne priporocajo uporabe lepil in barvnih papirjev za oznacevanje. V NUK uporabljamo za usmeritev monografskih publikacij v proces formalne in vsebinske obdelave ter skladišce liste približne širine 4 cm in višine 15 cm za oznacevanje signatur in pisanje razlicnih sporocil. Poškodovano gradivo, gradivo s šcitnimi ovitki ali gradivo, ki nima potrebnih žepkov ali primerne embalaže za hranjenje, usmerimo še v knjigoveznico (modra oznaka), postavitvene izvode slovenike pa še v oddelek za bibliografijo (rdeca oznaka). Gradivo za bibliografsko obdelavo smo do leta 2000 oznacevali z 1 cm širokim listkom, na katerem je bila dolga rdeca crta. Po selitvi »obdelave« na Leskoškovo smo zaradi bojazni, da se bodo oznake za usmeritve izgubile, zaceli gradivo oznacevati z nalepkami razlicnih barv (rdece za bibliografijo, modre za knjigoveznico). Nalepke post-it so se pod pritiskom prevec nalepile v publikacijo in smo jih težko odstranili, zato smo oznacevanje opustili. Listke v skladišcu odstranijo, potem gradivo shranijo na knjižne police. 3.4.2 Radirke Kadar se pri pisanju signatur ali inventarnih številk s svincnikom v/na publikacijo na papirju zmotimo, jo zradiramo. Za papir so najustreznejše Staedtler modro-bele radirke (526 B 30). Ker knjižnice ne pridobivajo samo novega gradiva, ga je potrebno vcasih tudi ocistiti. Vecje knjižnice tako gradivo prepustijo strokovnjakom. Za manjše knjižnice pa velja, da lahko posamezne umazane dele papirja enostavno ocistijo z radirko. 3.4.3 Samolepilni trakovi Samolepilne trakove v NUK uporabljamo za lepljenje rumenega traku (pasice) okrog arhivskih izvodov. Trakovi so narejeni iz trajnega papirja, prevlecenega z akrilnimi lepili. Pri nas tovrstne trakove lahko kupimo pri firmi Expo Art (P90), zastopniku dunajske firme Neschen. Za trajno hranjenje se taki trakovi ne smejo uporabljati. Manjše knjižnice uporabljajo samolepilne trakove tudi za popravilo manjših poškodb knjižnega gradiva. 4 OPREMLJANJE GRADIVA Postopek opremljanja in oznacevanja gradiva mora biti ucinkovit in enostaven. Zapleteni postopki opremljanja gradiva opazno vplivajo na cas in strošek obdelave. Pri opremljanju gradiva moramo biti pozorni, tudi na delovni prostor. Na delovno mizo ne postavljamo rož v vazi ali loncnic in med delom ne malicamo in pijemo. V NUK posamezne vrste gradiva opremljamo razlicno glede na namen, ki ga ima gradivo v knjižnici. Razlikujemo: . postavitveni izvod je prvi izvod, ki ga dobimo v NUK in ga praviloma izposojamo v citalnico ali na dom; . arhivski izvod je drugi izvod slovenike, ki jo dobimo v NUK in je namenjen trajnemu hranjenju gradiva; . dvojnica je drugi izvod tujih publikacij ali tretji izvod slovenike, ki je namenjen izposoji gradiva na dom ali postavitvi v prirocne knjižnice oddelkov in zbirk. V nalogi je poudarjeno opremljanje postavitvenih izvodov monografskih publikacij, ki jih opremi inventarizator/knjižnicar. Pri opisovanju opremljanja arhivskih izvodov in dvojnic pa so poudarjene samo bistvene razlike. 4.1 OPREMLJANJE POSTAVITVENIH IZVODOV Postavitveni izvodi so namenjeni redni postavitvi, to pomeni, da so dostopni za uporabo in izposojo. V NUK imenujemo postavitvene izvode prve izvode gradiva, ki smo ga v knjižnico pridobili. Gradivo opremljamo glede na materiale, iz katerih so nosilci zapisov. 4.1.1 Opremljanje monografskih publikacij na papirju 4.1.1.1 Opremljanje knjig in brošur Inventarizator knjigo ali brošuro pregleda, ce ni poškodovana in ali ji ne manjkajo strani. Po pregledu jo inventarizira in opremi, glede na vrsto materiala, iz katerega je knjiga ali brošura narejena (navaden papir, nevpojni papir, rocno izdelan papir). Knjige in brošure žigosamo trikrat: na hrbet naslovne strani v spodnji tretjini, na konec vsebine in na doloceno skrivno mesto (gl. preglednice 2a, 2b, 3a in 3b). Žigosamo tudi tiskano prilogo (npr. list) na hrbtno stran ali na kako drugo prazno mesto na publikaciji. Pri žigosanju knjige ali brošure pazimo, da ne prekrijemo besedila oziroma slike. Z datirko odtisnemo datum poleg inventarne številke, pod žig. Za pisanje signature, inventarne številke in morebitnih dodatnih oznak na notranji strani publikacije uporabljamo navaden svincnik, za plastificirane materiale in nevpojni papir pa CD-R svincnik (gl. sl. 1-3). Ce v NUK dobimo hkrati postavitveni in arhivski izvod, potem na postavitveni izvod na hrbet naslovne strani v levi kot spodaj napišemo crko a, kar pomeni, da hranimo tudi arhivski izvod. V primeru, da bi okrogel žig prekril besedilo ali ilustracijo, poišcemo prazno mesto na dogovorjeni strani. Pri temnih podlagah si pomagamo z belimi nalepkami, ki jih žigosamo tako, da pol žiga odtisnemo na nalepko, pol na podlago. Na nalepko napišemo inventarno številko in datum inventarizacije. Tudi za signaturo, napisano na notranji strani publikacije, lahko uporabimo nalepko, ce je podlaga temna. V NUK na knjigo ali brošuro, ki jo usmerimo v proces obdelave, ne lepimo sporocilnih listkov z lepilnim trakom, ker lepila poškodujejo papir. Raje v knjigo ali brošuro vložimo listek, ki naj ne bo barven, da ne bi pustil sledi. Listek vložimo v drugo polovico knjige ali brošure, malo cez sredino. Listek naj gleda iz knjige tako, da je na njem vidno napisano sporocilo, npr. sporocilo za knjigoveznico: "žepek". Knjige in brošure, ki jih usmerimo v katalogizacijo, imajo na sporocilnem listku napisano signaturo. Tuje publikacije oznacujemo z modro signaturo na sporocilnem listku, kar pomeni usmeritev gradiva v Oddelek za katalogizacijo, stvarno obdelavo in po potrebi še v knjigoveznico (modra crta na sporocilnem listku). Obdelano gradivo skladišcniki postavijo na knjižne police v skladišcu. Sloveniko oznacujemo z rdeco signaturo, napisano na sporocilnem listku v gradivu, kar pomeni, da jo mora poleg Oddelka za katalogizacijo in stvarno obdelavo obdelati tudi Oddelek za bibliografijo. Na hrbet ovoja, v zgornji desni kot nalepimo tiskano signaturno nalepko s sinteticnim lepilom, direktno na ovoj od signature s številko 300.001 dalje. Na publikacije, ki imajo signature do številke 300.000, lepimo signaturno nalepko na sprednjo stran ovoja, v levi zgornji kot. Publikacije, ki imajo signaturno nalepko na prednji strani, pogosto prekrivajo podatke z ovoja. Tudi pri razstavljanju zaprtih knjig ali brošur delno prekrivajo vezave in njihove naslove. Knjige ovite v šcitne ovitke pošljemo v knjigoveznico, kjer ovitke odstranijo, jih obrežejo in zložene zalepijo na zadnjo platnico znotraj knjige. Na ta nacin se robovi ovitkov ne trgajo, ohranijo pa se podatki in ilustracije na ovitku. Ce ima knjiga zašcitno škatlo iz kartona (žok za knjigo), opremimo knjigo in škatlo s signaturnima nalepkama. Škatla knjigo zašciti pred zunanjimi poškodbami in prahom, zato jo obdržimo. Na notranjo zadnjo stran knjižnega bloka nalepimo nalepko s crtno kodo na prazno mesto¸ ki ni potiskano, v levi zgornji kot ali v levi spodnji kot. Ce tam ne najdemo primernega prostora, nalepimo nalepko na predzadnjo stran. Podobno opremo kot za knjige in brošure uporabljamo tudi za tematske številke serijskih publikacij, atlase, vezane glasbene tiske, vezane graficne mape, albume fotografij, skratka za vso gradivo, ki je vezano v obliki knjige. Ce je knjigi ali brošuri priložena priloga, jo opremimo glede na material, iz katerega je izdelana priloga (npr. papir, magnetni zapis, plastificirani nosilec, itd). 4.1.1.1.1 Opremljanje knjig in brošur na navadnem papirju, izdanih po letu 1960 Knjige in brošure z navadnega papirja na notranji strani oznacimo z navadnim svincnikom trdote B, za nekatere papirje je boljši HB. Za žigosanje uporabimo medeninasti žig in blazinice napojene s crnilom Noris 218. Nalepke s sinteticnim lepilom prilepimo direktno v/na publikacijo (gl. preglednico 2a). 4.1.1.1.2 Opremljanje knjig in brošur na nevpojnem papirju Knjige in brošure iz nevpojnega papirja na notranji strani oznacimo s CD-R pisalom, za žigosanje uporabimo žig iz surove gume in blazinice za enkratno uporabo, napojene s hitro sušecim crnilom Noris 199. Nalepke s sinteticnim lepilom prilepimo direktno v/na publikacijo (gl. preglednico 2b). 4.1.1.1.3 Opremljanje starih knjig in brošur na navadnem papirju, izdanih od leta 1851-1960 Knjige in brošure oznacimo z navadnim svincnikom, za žigosanje uporabimo medeninasti žig in blazinice napojene s crnilom Noris 218. Natiskane nalepke s sinteticnim lepilom prilepimo na nalepke z vodotopnim lepilom tako, da ne pride sinteticno lepilo v direkten stik s publikacijo (gl. preglednico 3a) . 4.1.1.1.4 Opremljanje starih knjig in brošur na rocno izdelanem papirju, izdanih do ca. 1850 leta Po Iflinih priporocilih na staro gradivo pišemo oznake na prvi prosti list, ce knjiga ali brošura nima naslovnega lista. Knjige in brošure oznacimo z navadnim svincnikom. Priporoceno je pisanje z navadnim svincnikom, ki po papirju bolj gladko tece kot tehnicni svincnik. Za žigosanje uporabimo medeninasti žig in blazinice napojene s crnilom Noris 218 (gl. preglednico 3b). V stare knjige ne lepimo nalepk s crtno kodo. Avtomatska izposoja se izvaja s pomocjo inventarne številke, ki je napisana s svincnikom na hrbtu naslovne strani, pod lastniškim žigom. Za signaturno nalepko uporabimo manjšo okroglo nalepko, s premerom 18 mm, ki jo nalepimo na hrbet knjige. Signaturo napišemo s micropenom, ki je odporen proti vodi. Zaradi ustreznih lepil, ki se uporabljajo pri knjigoveških posegih, signaturne nalepke napišejo in nalepijo v restavratorski delavnici po koncani inventarizaciji. Signaturo prepišejo z listka, ki ga je inventarizator vložil v publikacijo. 4.1.2 Opremljanje tiskanih serijskih publikacij (razen knjižnih zbirk) Inventarizatorji opremijo vsako posamezno številko serijske publikacije z okroglim lastniškim žigom na naslovni strani, inventarno številko in signaturo. Vecina knjižnic uporablja signaturne nalepke standardnih dimenzij, kjer je poleg signature napisana tudi crtna koda (kodirana inventarna številka). Nalepke lepijo na vsako posamezno številko. Ko se kompletiranje letnika zakljuci, vezene letnike opremijo s signaturno nalepko in crtno kodo, ki velja za celotno publikacijo. Za razliko od tiskanih monografskih publikacij uporabljamo pri serijskih publikacijah samo eno signaturno nalepko, na kateri sta poleg signature tudi naslov in kodirana inventarna številka. Vezani letniki serijskih publikacij v NUK imajo signaturno nalepko s signaturo do številke 300.000 nalepljene na sprednji strani, od signature s številko 300.001 naprej pa na hrbtni strani ovoja. Casniki in serijske publikacije vecjega formata (folio, od 35 cm naprej) ostanejo shranjene v Zbirki serijskih publikacij. Tekoce številke ostalih serijskih publikacij ostanejo v zbirki tako dolgo, dokler jih kompletirane in vezane ne pošljemo v glavno skladišce. V NUK bodo dobili signaturne nalepke s crtnimi kodami samo letniki, kar pomeni, da posameznih številk ne bo mogoce avtomatsko izposojati. Ko bomo zaceli beležiti avtomatsko izposojo, bomo tiskali tudi nalepke za posamezne številke, ki jih bomo pri casnikih nalepili na naslovno stran, zgoraj, na prazno mesto in na posamezne številke periodike na hrbet ovoja, v zgornji desni kot. 4.1.2.1 Opremljanje tiskanih serijskih publikacij na navadnem papirju Serijske publikacije oznacimo z navadnim svincnikom, za žigosanje uporabimo medeninasti žig in blazinice napojene s crnilom Noris 218 (gl. preglednico 4a). 4.1.2.2 Opremljanje tiskanih serijskih publikacij na nevpojnem papirju Serijske publikacije oznacimo s CD-R pisalom, za žigosanje uporabimo žig iz surove gume in blazinice napojene s hitro sušecim crnilom Noris 199 (gl. preglednico 4b). 4.1.2.3 Opremljanje starih serijskih publikacij z originalno vezavo Serijske publikacije oznacimo z navadnim svincnikom, za žigosanje uporabimo medeninasti žig in blazinice napojene s crnilom Noris 218. Na originalne vezave ne lepimo signaturnih nalepk s sinteticnim lepilom, ampak nalepke z vodotopnim lepilom (gl. preglednico 4c). Prav tako ne uporabljamo nalepk s crtnimi kodami, da ne bi z lepili poškodovali publikacije. 4.1.3 Opremljanje neknjižnega gradiva Neknjižno gradivo so publikacije razmnožene na papirju, ki ne obsegajo vec kot štiri strani, ter publikacije na drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa in vsebino zapisov delimo neknjižno gradivo na: posamezne liste z besedili na papirju, posamezne ilustrirane liste kartografskega in slikovnega gradiva na papirju, avdiovizualno gradivo na celuloidnih trakovih, vinilu, magnetnih trakovih in na elektronskih nosilcih zapisa. 4.1.3.1 Opremljanje posameznih listov z besedili Posamezni listi z besedilom so: priloge k publikacijam, drobni tiski, rokopisno gradivo, pisma, listine in podobno. Pogosto gradivo v knjižnici so drobni tiski, ki jih inventariziramo selektivno, glede na informativno vrednost sporocil. S takim gradivom se srecujejo zlasti posebne zbirke v NUK in domoznanske zbirke obmocnih knjižnic. Komercialna obvestila in liste z manj pomembno vsebino samo žigosamo in po vsebini zložimo v škatle ali mape. Tak sklop opremimo kot eno enoto (formalno obdelamo kot zbirni zapis), vendar jih ne vežemo skupaj. Za drobne tiske zgodovinske vrednosti IFLA priporoca, da jih hranimo posamicno, ostale pa lahko hranimo skupaj po velikosti ali glede na tip gradiva. Rokopisno in drugo dragoceno gradivo opremimo (gl. preglednico 5) vsaj z lastniškim žigom in inventarno številko. Ostale rokopise opremimo še z datumom in nalepko s crtno kodo. Posamezne liste vložimo v mape ali škatle iz brezkislinskih materialov, na katere nalepimo signaturno nalepko. Pisma vzamemo iz kuvert in jih raztegnemo. Kuverte hranimo izjemoma, ce imajo informativno vrednost. O tem presoja obdelovalec gradiva (zapušcine). Žigosamo hrbtno stran pisma, ce je prazna. Ce je tudi na hrbtni strani besedilo, žigosamo naslovno stran in pri tem pazimo, da ne prekrijemo besedila. Listine naj bi hranili raztegnjene, ce je le to mogoce, sicer jih "originalno" zložimo. Najvec listin najdemo v gradivu zapušcin. 4.1.3.2 Opremljanje posameznih ilustriranih listov na papirju Posamezne ilustrirane liste na papirju uvršcamo med slikovno in kartografsko gradivo. Listi so lahko tudi vezani s spiralo npr. stenski koledarji, ki jih opremimo enako kot knjige (gl. preglednici 2a, 2b). 4.1.3.2.1 Slikovno gradivo Slikovno gradivo je tisto, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. Sem uvršcamo: graficne liste, plakate, koledarje in ostalo slikovno gradivo. V NUK slikovno gradivo inventariziramo in opremljamo v Kartografski in slikovni zbirki. Na hrbtno stran slikovnega gradiva s svincnikom napišemo inventarno številko pod lastniški žig, v spodnjo tretjino lista. Signaturo napišemo nad žig. Na hrbtno stran lista v zgornji levi kot nalepimo crtno kodo. Slikovno gradivo hranimo v mapah iz brezkislinskega papirja, ki jih opremimo s signaturnimi nalepkami. V mapo shranimo do deset enot. Na signaturno nalepko na mapi napišemo prvo in zadnjo signaturo z micropenom. Mape hranimo v kovinskih predalnikih. Graficne mape opremimo s signaturno nalepko, posamezne liste žigosamo z lastniškim žigom in oznacimo z inventarno številko. Avtorske in filmske plakate ter plakate s portreti in podobnimi vsebinami inventariziramo in opremimo posamezno. Reklamne, prireditvene in druge, vsebinsko manj pomembne plakate obdelamo in opremimo podobno kot drobne tiske. To pomeni, da jih obdelamo tematsko (zbirni zapis), žigosamo vsak posamezni plakat in jih skupaj zložimo v mape (tematske sklope). Na signaturno nalepko s micropenom napišemo signaturo in število plakatov v mapi. 4.1.3.2.1.1 Opremljanje razglednic Razglednice se v NUK rocno vpisujejo v inventarno knjigo in jih hranimo v predalih kartotecnih omaric ali v škatlah. Pokrajinske razglednice so urejene po abecedi krajev. Avtorske razglednice hranimo v škatlah in so urejene po abecedi avtorjev. Razglednice raznih institucij so abecedno urejene v posebnih škatlah. Pri opremljanju razglednic, ki so na hrbtni strani popisane, pazimo, da ne žigosamo besedila. Pod žig napišemo s svincnikom inventarno številko. Razglednice nimajo signaturnih nalepk. Razglednice še niso racunalniško obdelane, ker nimamo ustrezne rešitve za njihovo obdelavo (skeniranje razglednic ali besedilni zbirni zapisi), zato nimajo nalepk s crtnimi kodami. 4.1.3.2.1.2 Opremljanje fotografij Vecino fotografij hranimo v Kartografski in slikovni zbirki, nekaj pa jih hranijo tudi druge posebne zbirke, ki so jih dobile z gradivom zapušcin. Fotografije so izredno obcutljive na crnila, zato napišemo s svincnikom inventarno številko na hrbtno stran fotografije, žigosamo pa zašcitni ovoj (gl. preglednico 8). Ko opremljamo ovoj, moramo fotografijo vzeti iz ovoja in jo ponovno vstavimo v ovoj, ko smo ga oznacili. Tako preprecimo, da bi se na fotografiji poznali odtisi. Opremljamo vedno na trdi podlagi. Albume opremimo kot knjige (gl. preglednici 2a in 2b) in pri tem pazimo, da ne pišemo in ne žigosamo po fotografijah. 4.1.3.2.2 Opremljanje kartografskega gradiva Med kartografsko gradivo štejemo splošne in tematske zemljevide, specialke, nacrte krajev in mest ter geografske, zgodovinske in etnografske atlase. Atlase opremimo kot knjige (gl. preglednici 2a, 2b). Globusi so lahko iz razlicnih materialov. Praviloma nalepimo pod podstavek globusa nalepko, na katero napišemo inventarno številko, signaturo ter nalepko žigosamo. 4.1.3.2.2.1 Opremljanja zemljevidov Zemljevide opremljamo v Kartografski in graficni zbirki podobno kot slikovno gradivo (gl: preglednica 6). Zemljevidi imajo v spodnjem desnem kotu signaturno nalepko, v zgornjem levem kotu pa nalepko s crtno kodo. Zemljevide shranjujemo raztegnjene v kovinskih predalnikih. 4.1.4 Opremljanje avdiovizualnega gradiva 4.1.4.1 Opremljanje mikrofišev, filmov, diafilmov Filmski trakovi so zelo obcutljivi na poškodbe, predvsem na praske, odrgnine in prelome. Za to moramo pri opremljanju paziti, da se dotikamo le robov filmov. Na prazen prostor na zacetku filmskega traku napišemo inventarno številko s pisalom CD-R. Vse ostale oznake pišemo na škatlo, v kateri je film shranjen, in jo tudi žigosamo. Nalepke s crtno kodo nalepimo na zadnjo stran škatle v zgornji levi kot, signaturno nalepko pa v zgornji desni kot. Ce je škatla iz plastificirnega materiala uporabljamo crnilo Noris 199 in blazinice za enkratno uporabo, za škatlo iz papirja pa crnilo Noris 218. Za pisanje po plastificiranem materialu uporabljamo CD-R pisalo, za navaden papir pa svincnik. Enak postopek velja za opremljanje mikrofišev (gl. preglednico 9). 4.1.4.2 Opremljanje diapozitivov Pri diapozitivih napišemo inventarno številko na okvir diapozitiva (gl. preglednico 10). Ostale podatke pišemo na posebno škatlo, kjer jih hranimo. Pomembno je, da imamo na škatli napisano tudi število diapozitivov, zlasti ce imamo za celotno škatlo samo eno inventarno številko in nalepko s crtno kodo. 4.1.4.3 Opremljanje kaset, videokaset in gramofonskih plošc Kasete, videokasete in gramofonske plošce so opremljene z nalepko proizvajalca, na katero so napisani osnovni podatki enote. Nalepko opremimo z inventarno številko, žigom in signaturo (gl. preglednico 11). Kadar je nalepka intenzivne barve in se zapis z navadnim svincnikom ne vidi, lahko uporabimo pisalo CD-R. Spremni ovoj opremimo z žigom in inventarno številko, na škatlo pa nalepimo signaturno nalepko in crtno kodo. Ce je v eni škatli vec enot in je na enoti dovolj prostora, potem je najbolje, da nalepko s crtno kodo nalepimo na posamezno enoto. Nalepko s crtno kodo po potrebi obrežemo. Ce pa na enoti ni prostora za nalepko, jo nalepimo na škatlo. 4.1.4.4 Opremljanje CD, DVD, CD-ROM Elektronske vire v obliki opticnih diskov lahko oznacimo samo s posebnim pisalom (CD-R pisalo). Inventarno številko napišemo na sredino enote, pri tem pazimo, da ne pišemo po zapisu. Vse ostale podatke napišemo na spremno gradivo, signaturno nalepko in crtno kodo za izposojo nalepimo na škatlo (gl. preglednico 12). Ce je škatla poškodovana ali je enota sploh nima, potem jo damo v novo škatlo. Pri oznacevanju spremnih ovojev pazimo, da ne prekrijemo besedila ali slik. 4.1.4.5 Opremljanje disket Diskete imajo ponavadi nalepljeno papirno nalepko z osnovni podatki o disketi, zato jih opremimo podobno kot kasete, videokasete ali gramofonske plošce. Na nalepko s svincnikom napišemo inventarno številko in signaturo ter jo žigosamo. Ce je na nalepki diskete dovolj prostora za nalepko s crtno kodo, jo lahko obrežemo toliko, da jo citalnik kode še zazna in jo nalepimo na nalepko diskete. Signaturno nalepko nalepimo na zadnjo stran škatle/ovoja v zgornji desni kot (gl. preglednico 13). 4.1.5 Opremljanje knjig in brošur iz blaga in drugih materialov Ce v knjigo ali brošuro iz blaga ali kakšnega drugega materiala ne moremo pisati s svincnikom ali CD-R pisalom, si pomagamo z nalepko, ki jo nalepimo na notranjo stran gradiva in žigosamo tako, da se polovica žiga odtisne na nalepko, polovica na gradivo. Na nalepko napišemo inventarno številko in datum inventarizacije. Takšne knjige in brošure shranimo v ustrezne mape z zavihki ali škatle, ki jih tudi žigosamo na notranji strani. Na zunanjo stran, v desni zgornji kot, prilepimo signaturno nalepko. Nalepko s crtno kodo prilepimo na gradivo (gl. preglednico 2c). 4.1.6 Opremljanje vecdelnih enot Za gradivo, ki je sestavljeno iz vec razlicnih enot (npr. jezikovni tecaji sestavljeni iz knjig in kaset) shranjenih v škatli velja, da vsako enoto obdelamo glede na vrsto gradiva (knjigo kot knjigo, kaseto kot kaseto). Na škatlo kompleta prilepimo signaturno nalepko. 4.1.7 Opremljanje fantomov Fantom predstavlja maketo publikacije. V NUK iz prakticnih razlogov uporabljamo namesto makete kartoncke iz lepenke dveh razlicnih velikosti: za oktave 20,5 x 13 cm (publikacije velikosti do 25 cm) in za foliante 25 x 13 cm (publikacije nad 25 cm). V skladišce jih postavimo na mesto publikacij, ki so preusmerjene na druge lokacije (npr. v citalnico). Inventarizator na kartoncek (fantom) ustrezne velikosti nalepi signaturno nalepko na desno stran, ce gre za signaturo nižjo od 300.000 ali na levo stran za signature nad 300.001. Fantom vloži v publikacijo, ki gre v formalno in vsebinsko obdelavo. Po koncani obdelavi skladišcnik postavi na mesto publikacije fantom, publikacijo pa usmeri v prirocno zbirko oddelka ali enote. Take publikacije so v prirocnih zbirkah le dolocen cas in ko niso vec aktualne, se vrnejo v skladišce, kjer publikacija nadomesti fantom. 4.2 OPREMLJANJE ARHIVSKEGA GRADIVA Arhivski izvodi gradiva so tisti, ki so namenjeni trajnemu hranjenju. Med arhivske izvode uvršcamo vso sloveniko, ki smo jo dobili v najmanj dveh izvodih. V arhiv postavimo drugi izvod. Arhivski izvodi se locijo od postavitvenih izvodov po rumenih signaturnih nalepkah. Da bi ohranili originalno vezavo publikacij smo zaceli leta 2004 arhivske izvode ovijati v rumene trakove (pasice), na katere nalepimo signaturno nalepko in nalepko s crtno kodo. Pasico prilepimo s posebnimi samolepilnimi trakovi z akrilnimi lepili. Na publikacije, ki nimajo knjižne vezave, lepimo rumene signaturne nalepke (npr. na škatle iz plastificiranih materialov). 4.2.1 Opremljanje tiskanih arhivskih monografskih publikacij Arhivske izvode hranimo v NUK v originalnih vezavah. Ce je publikacija izšla v vec razlicnih izdajah in/ali vezavah, potem hranimo vsak izvod posebej. Prvi arhiv oznacimo s crko a na sredini hrbta naslovne strani, drugi arhiv z a2 in tretji z a3. V obdobju od 2001. do 2004. leta smo imeli vec sestankov in pogovorov v zvezi z opremo arhivskega gradiva. Na kolegijih vodje obdelave in kolegijih programske direktorice so predlagane spremembe pri obdelavi narekovale ukinitev ovijanja arhivov s šcitnimi ovitki za knjige, ter tiskanje nalepk in uvedbo crtne kode tudi v arhivske izvode. Že v poskusnem obdobju smo morali opustiti lepljenje nalepk na arhive, ki so imele vodotopna lepila, ker so se odlepile, ali jih nismo mogli nalepiti na nevpojne papirje. Rešitev smo iskali skupaj z restavratorji, vodjo skladišca ter vodjo Enote za izposojo. Dogovorili smo se, za rumeni trak (pasico), ki ga ovijemo okoli publikacije, nanj nalepimo obe nalepki (crtno kodo in signaturo) in se s tem izognemo poškodbam vezave z lepili in odpadanju nalepk (gl. preglednici 14a in 14b). Na plastificirane materiale (škatle CD-jev, kaset, videokaset ipd.) še vedno lepimo rumene signaturne nalepke oziroma bele tiskane signaturne nalepke na rumene nalepke. Tradicionalno rumeno barvo za arhive smo na željo skladišcnikov obdržali. Leta 2005 smo prenehali žigosati datum inventarizacije v/na arhivske izvode, saj arhivske izvode monografskih publikacij oddajamo s seznamom direktno v skladišce. Skozi obdelavo gredo le redki arhivi, ki še nimajo ustreznega bibliografskega zapisa v lokalni bibliografski bazi. Idealno bi bilo, da bi vsako arhivsko knjigo ali brošuro ovili v brezkislinski papir, da bi bila zašcitena pred fizicnimi in mehanskimi poškodbami in zavarovana pred prahom. 4.2.2 Opremljanje tiskanih arhivskih izvodov serijskih publikacij Arhivske serijske publikacije se razlikujejo od postavitvenih izvodov po rumeni signaturni nalepki in po crki a na sredini naslovne strani. Že nekaj let v Zbirki serijskih publikacij uporabljajo bele nalepke. Arhivi so oznaceni z veliko crko A in niso rumene barve. Z novim nacinom tiskanja nalepk iz sistema COBISS bi poenotili celotno opremo gradiva, kar pomeni, da bomo nalepili belo nalepko preko rumene nalepke. Na posamezne številke znotraj letnika nalepk ne lepimo (gl. preglednico 15). 4.2.3 Opremljanje neknjižnega arhivskega gradiva 4.2.3.1 Opremljanje posameznih izvodov arhivskih listov na papirju Posamezni izvodi arhivskih listov na papirju so: priloge h knjigam, letaki, posamezni glasbeni tiski in podobno. Posamezne liste opremimo podobno kot postavitvene izvode. Opremljanje arhivskih izvodov se od postavitvenih razlikuje le po crki a na sredini lista in po crki a pred signaturo na rumenih nalepkah. Na posamezne liste ne lepimo signaturnih nalepk, ampak signature samo vpišemo na hrbtno stran, v zgornji desni kot. Rumene signaturne nalepke nalepimo na mape ali škatle (gl. preglednico 16). 4.2.3.2 Opremljanje posameznih ilustriranih arhivskih listov na papirju Posamezni listi arhivskih izvodov na papirju so: zemljevidi, graficni listi, plakati, razglednice in podobno gradivo. Tudi posamezne ilustrirane liste opremimo podobno kot postavitvene izvode. Opremljanje arhivskih izvodov se od postavitvenih razlikuje le po crki a na sredini lista in po crki a pred signaturo in rumenih nalepkah. Na posamezne liste ne lepimo signaturnih nalepk, ampak jih samo napišemo na hrbtno stran, v zgornji desni kot. Izjema so zemljevidi (gl. preglednico 17). Rumene signaturne nalepke nalepimo na mape ali škatle (gl. preglednico 18). 4.2.3.2.1 Opremljanje arhivskih izvodov razglednic Arhivske izvode razglednic opremimo podobno kot postavitvene izvode. Razlikujejo se po crki a napisani spodaj na sredini hrbtne strani pod inventarno številko (gl. preglednico 19). 4.2.4 Opremljanje arhivskega avdiovizualnega gradiva 4.2.4.1 Opremljanje arhivskih izvodov mikrofišev, filmov in diafilmov Filmsko gradivo imamo zelo redko v dveh izvodih. Od postavitvenih izvodov se razlikujejo po crki a pri signaturi in rumeni signaturni nalepki na škatli ali ovoju (gl. preglednico 20). 4.2.4.2 Opremljanje arhivskih izvodov diapozitivov Pri arhivskih izvodih diapozitivov napišemo inventarno številko na okvir diapozitiva. Ostale podatke pišemo na škatlo, kjer jih hranimo. Arhivski izvod se razlikuje od postavitvenega izvoda po rumeni signaturni nalepki in crki a pred signaturo (gl. preglednico 21). 4.2.4.3 Opremljanje arhivskih izvodov kaset, videokaset in gramofonskih plošc Kasete, videokasete in gramofonske plošce imajo enako opremo kot postavitveni izvodi. Nalepko opremimo z inventarno številko, žigom in signaturo (gl. preglednico 22). Opremimo tudi spremni ovoj z žigom in inventarno številko, na škatlo nalepimo rumeno signaturno nalepko in kodo za izposojo. Arhivski izvod se razlikuje od postavitvenega izvoda po rumeni signaturni nalepki in crki a pred signaturo. 4.2.4.4 Opremljanje arhivskih izvodov CD, DVD, CD-ROM Arhivsko gradivo na opticnih nosilcih, ki ga hranimo v škatlah, opremimo podobno kot postavitvene izvode, le da imamo rumene signaturne nalepke na ovoju ali škatli namesto belih. Na enoto napišemo samo inventarno številko s pisalom CD-R (gl. preglednico 23). 4.3 OPREMLJANJE DVOJNIC Z izrazom dvojnice imenujemo tretje izvode slovenike oziroma druge izvode tujega gradiva, ki ga postavimo za citalniško izposojo, izposojo na dom ali uporabo v prirocnih knjižnicah oddelkov in zbirk. Opremljanje dvojnic je podobno opremljanju postavitvenega izvoda, še zlasti v primeru, ko jo dobimo skupaj s postavitvenim in arhivskim izvodom. Dvojnice v NUK lahko odpišemo. 4.3.1 Opremljanje dvojnic tiskanih monografskih publikacij Dvojnice, ki niso postavljene v prirocnih zbirkah ali niso izdane pred letom 1960, imajo pred signaturo crko U (ucbeniški fond), kar pomeni, da jih lahko izposojamo tudi na dom. Dvojnice so se vcasih oznacevale s crko d za signaturo in ce jih je bilo vec, so se tudi številcile (npr. d1, d2). Ponavadi so imele enako signaturo kot postavitveni in arhivski izvod. V drugi polovici osemdesetih let smo na dvojnice lepili zelene nalepke in napisali crko U pred signaturo, ki je bila drugacna od postavitvenih izvodov. Za drugacno signaturo smo se odlocili zaradi pogostih napak pri izposoji (pri rocno vodeni izposoji gradiva je bilo veckrat težko identificirati, kateri izvod je dejansko izposojen). Ker je težko dobiti barvne nalepke za tiskalnike, smo se odlocili, da je za dvojnice dovolj oznaka U pred signaturo. Knjige, ki imajo vezavo v obliki fascikla, praviloma ne izposojamo, zato jih damo v knjigoveznico, kjer jih vežejo v broširano vezavo, da se listi iz fascikla ne izgubijo. Vežemo tudi posamezne liste, ki so izšli v mapah. Šele potem jih opremimo na nacin, ki ga prikazujeta preglednici (24a, 24b). Knjige in brošure, ki niso na papirju, ne postavljamo v vec izvodih. 4.3.1.1 Opremljanje dvojnic knjig in brošur, ki so izšle pred letom 1960 Postavimo samo tretje izvode slovenike, ki je izšla pred letom 1960. Namenjene so medknjižnicni izposoji in nadomestilom izgubljenih izvodov. Opremimo jih enako kot postavitvene izvode starih knjig (gl. preglednico 25). 4.3.2 Opremljanje dvojnic tiskanih serijskih publikacij Dvojnice tematskih številk serijskih publikacij postavimo kot monografske publikacije. To pomeni, da jih opremimo in oznacimo kot knjige (gl. preglednici 24a, 24b). Ostale aktualne številke serijskih publikacij postavimo v prosti pristop citalniške zbirke. Opremili bomo vsako številko s kodirano inventarno številko tako, da bo možna avtomatska izposoja v citalnici (gl. preglednico 26). Številke bomo izlocili, ko ne bodo vec aktualne. 4.3.3 Opremljanje dvojnic neknjižnega gradiva Dvojnic posameznih listov z besedilom ali posameznih ilustriranih listov na papirju, kot so: graficni listi, plakati, razglednice in podobno slikovno gradivo praviloma ne postavimo. 4.3.3.1 Opremljanje dvojnic kartografskega gradiva Zemljevide in atlase opremimo podobno kot postavitvene izvode. Razlikujejo se po oznaki dpl pri signaturi (gl. preglednico 6). 4.3.3.2 Opremljanje dvojnic avdiovizualnega gradiva 4.3.3.2.1 Opremljanje dvojnic filmskega gradiva Dvojnic mikrofišev, filmov, diafilmov in diapozitivov ne postavljamo. 4.3.3.2.2 Opremljanje dvojnic kaset, videokaset in gramofonskih plošc Dvojnic kaset in gramofonskih plošc ne postavljamo. Najveckrat postavimo videokasete za citalniško izposojo v AV zbirki. Opremimo jih enako kot postavitvene izvode (gl. preglednico 27). 4.3.3.2.3 Opremljanje dvojnic elektronskih publikacij Dvojnice na opticnih nosilcih in diskete postavljamo izjemoma. Izbiramo le referencno literaturo za prirocne zbirke, kot so slovarji ali telefonski imeniki. Z uporabo internetnih dostopov se uporaba dvojnic za referencno zbirko zmanjšuje. Opremimo jih enako kot postavitvene izvode (gl. preglednico 28). V Zbirko za AV-gradivo postavimo tretje izvode DVD, ki jih dobimo z obveznim izvodom. 5 PREGLEDNICE IN SLIKE 5.1 Preglednica 1a: Delitev knjižnicnega gradiva Knjižnicno gradivo Klasicno gradivo Gradivo, ki potrebuje ustrezne naprave za uporabo Vecdelno gradivo (multimedijsko gradivo) Proizvodni postopek: vse vrste nanašanja (tiskanje, tipkanje, kopiranje, rokopis) Proizvodni postopek: snemanje in vnos vsebin s pomocjo ustrezne tehnologije (npr. analogne, digitalne) in postopkov Proizvodni postopek: zajem vsebin s pomocjo ustrezne tehnologije in postopkov ter vse vrste nanašanja Nosilci: razlicni papirji in drugi materiali, ki so primerni za nanašanje (tiskanje in kopiranje) Nosilci: celuloid, vinil, magnetni trakovi, elektronski nosilci Nosilci: celuloid, vinil, magnetni trakovi, elektronski nosilci, razlicni papirji in drugi materiali, ki so primerni za nanašanje Knjižnicne enote: knjige, plakati, letaki, listi, fotografije, zemljevidi itd. Knjižnicne enote: gramofonske plošce, kasete, videokasete, filmi, mikrofiši, diafilmi, diapozitivi, diskete, CD, CD-ROM, DVD Knjižnicne enote: kompleti za jezikovne tecaje, ucni kompleti na vecdelnih enotah Opombe: Opombe: Opombe: Izjema: fotografija s sosledjem dveh posnetkov, ki za prostorski ucinek fotografije potrebuje posebno lupo Nove oblike nosilcev: pomnilniška kartica, USB pomnilnik 5.2 Preglednica 1b: Pripomocki za žigosanje ŽIG (material) CRNILO BLAZINICE MATERIAL, KI GA ŽIGOSAMO medenina NORIS 218, crno za veckratno uporabo papir surova guma NORIS 199, crno, hitro sušece za enkratno uporabo plastificirani materiali in nevpojni papir 5.3 Slika 1: Notranja oprema gradiva (žig, inventarna številka, signatura) 5.4 Slika 2: Signaturne nalepke: postavitev, arhiv, dvojnica 5.5 Slika 3: Nalepka s crtno kodo za izposojo gradiva 5.6 Preglednica 2a: Opremljanje knjig in brošur na navadnem papirju, izdanih po letu 1960 OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka svincnik B hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja ovojna stran, zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje prednja ovojna stran, zgornji levi kot, do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) zadnja stran knjižnega bloka, zgornji levi kot 5.7 Preglednica 2b: Opremljanje knjig in brošur na nevpojnem papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (surova guma) . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka CD-R svincnik hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig Signatura 1. CD-R svincnik 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja ovojna stran, zgornji desni kot, signatura od 300.001 dalje prednja ovojna stran, zgornji levi kot, signatura do 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) zadnja stran knjižnega bloka, zgornji levi kot 5.8 Preglednica 2c: Opremljanje knjig in brošur iz blaga in drugih materialov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (surova guma) . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani, pol na nalepko, pol na knjigo 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka CD-R svincnik hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig, na nalepko Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig, na nalepko Signatura 1. CD-R svincnik 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja ovojna stran, zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje prednja ovojna stran, zgornji levi kot, do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) zadnja stran knjižnega bloka, zgornji levi kot 5.9 Preglednica 3a: Opremljanje starih knjig na navadnem papirju (od 1851-1960) OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka svincnik B hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) na nalepki z vodotopnim lepilom 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja ovojna stran, zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje prednja ovojna stran, zgornji levi kot, do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) na nalepki z vodotopnim lepilom zadnja stran knjižnega bloka, zgornji levi kot 5.10 Preglednica 3b: Opremljanje starih knjig na rocnem papirju, izdanih do leta 1850 OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka svincnik B ali HB hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije svincnik B ali HB hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. okrogla nalepka (premer 1,8 cm) rocno napisana z micropenom 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. hrbet knjige 5.11 Preglednica 4a: Opremljanje serijskih publikacij na navadnem papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica naslovna stran, spodnji levi kot Inventarna številka svincnik B pod lastniški žig Signatura in kodirana inventarna številka (crtna koda) 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (6 x 5 cm) 1. naslovna stran, zgornji desni kot 2. letniki: zadnja ovojna stran, . zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje . prednja ovojna stran, zgornji levi kot do signature 300.000 posamezne številke casnikov: naslovna stran zgoraj, na prazen prostor posamezne številke periodike: . hrbet ovoja, zgornji desni kot 5.12 Preglednica 4b: Opremljanje serijskih publikacij na nevpojnem papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (surova guma) . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo naslovna stran, spodnji levi kot Inventarna številka CD-R pisalo pod lastniški žig Signatura in kodirana inventarna številka (crtna koda) 1. CD-R pisalo 2. tiskana nalepka (6 x 5cm) 1. naslovna stran, zgornji desni kot 2. letniki: zadnja ovojna stran, . zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje . prednja ovojna stran, zgornji levi kot do signature 300.000 posamezne številke casnikov: naslovna stran zgoraj, na prazen prostor posamezne številke periodike: hrbet ovoja, zgornji desni kot 5.13 Preglednica 4c: Opremljanje starih serijskih publikacij v originalnih vezavah, izdanih pred letom 1960 OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica naslovna stran, spodnji levi kot Inventarna številka svincnik B pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. nalepka z vodotopnimi lepili (do 1850 leta okrogla s premerom 1,8 cm, do 1960 pravokotna 3,8 x 5 cm) 1. posamezne številke: naslovna stran, zgornji desni kot 2. vezane številke: zadnja ovojna stran . zgornji desni kot, od signature 300.000 dalje . prednja ovojna stran, zgornji levi kot do signature 300.001 5.14 Preglednica 5: Opremljanje listov z besedili (priloge, letaki, glasbeni tiski) OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica naslovna stran spodaj, na sredino lista, ce je hrbtna stran prazna potem žigosamo hrbtno stran Inventarna številka svincnik B desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) ali pisalo micropen 1. hrbtna stran, zgornji desni kot 2. zadnja stran mape/škatle, desni kot zgoraj Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) hrbtna stran, zgornji levi kot 5.15 Preglednica 6: Opremljanje zemljevidov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica spodnja tretjina hrbta naslovne strani Inventarna številka svincnik B desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka crnilo Noris 218 crne barve blazinica levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. pisalo micropen za signaturno nalepko 1. nad lastniški žig 2. spodnji desni kot Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) hrbtna stran, zgornji levi kot 5.16 Preglednica 7: Opremljanje slikovnega gradiva (graficni listi, plakati…) OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica spodnja tretjina hrbta naslovne strani Inventarna številka svincnik B desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. pisalo micropen za signaturno nalepko 1. nad lastniški žig 2. mapa Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) hrbtna stran, zgornji levi kot 5.17 Preglednica 7a: Opremljanje razglednic OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica hrbtna stran spodaj, na sredini razglednice Inventarna številka svincnik B pod lastniški žig Signatura pisalo micropen za signaturno nalepko škatla/predal za razglednice 5.18 Preglednica 8: Opremljanje fotografij OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica notranja stran, spodnja tretjina zašcitnega ovoja Inventarna številka svincnik B 1. spodnja tretjina hrbtne strani 2. zašcitni ovoj, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. pisalo micropen za signaturno nalepko 1. zašcitni ovoj, zgornji desni kot 2. mapa Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zašcitni ovoj, zgornji levi kot 5.19 Preglednica 9: Opremljanje mikrofišev, filmov, diafilmov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica ovoj/škatla Inventarna številka 1. CD-R pisalo 2. svincnik B 1. zacetek filma, prazno mesto oziroma okvir 2. škatla/ovoj, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica na škatla/ovoj, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. nalepka 1. škatla/ovoj, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle, zgornji desni kot od signature 300.001 dalje prednja stran škatle, zgornji levi kot, do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zadnja stran škatle, zgornji levi kot 5.20 Preglednica 10: Opremljanje diapozitivov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica ovoj/škatla Inventarna številka 1. CD-R pisalo 2. svincnik B 1. okvir diapozitiva 2. ovoj/škatla, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica ovoj/škatla, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. nalepka 1. ovoj/škatla, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle, zgornji desni kot Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zadnja stran škatle, zgornji levi kot 5.21 Preglednica 11: Opremljanje kaset, videokaset in gramofonskih plošc OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinice 1. nalepka enote 2. notranja stran ovoja, spodnja tretjina ce ga ni, žigosamo bel papir in ga priložimo v škatlo Inventarna številka svincnik B 1. poleg lastniškega žiga na nalepki 2. notranja stran ovoja, levo, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinice 1. poleg lastniškega žiga na nalepki 2. notranja stran ovoja, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskane nalepke 1. nalepka in notranja stran ovoja 2. zadnja stran škatle, desni kot zgoraj, od signature 300.001 dalje prednja stran škatle, levi kot zgoraj do signature 300.000 Kodirana številka tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zgornji levi kot škatle, ce na enoti ni prostora 5.22 Preglednica 12: Opremljanje CD, DVD, CD-ROM itd. OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica notranja stran ovoja, v spodnja tretjina, ce ni ovoja, žigosamo bel papir in ga priložimo v škatlo Inventarna številka 1. CD-R pisalo 2. svincnik B 1. sredina plošce, ne po zapisu 2. notranja stran ovoja, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica notranja stran ovoja, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. nalepka 1. notranja stran ovoja, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle, zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje prednja stran škatle, zgornji levi kot, do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zadnja stran škatle, zgornji levi kot 5.23 Preglednica 13: Opremljanje disket OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinice 1. nalepka enote 2. notranja stran ovoja, spodnja tretjina Inventarna številka svincnik B 1. poleg lastniškega žiga na nalepki 2. notranja stran ovoja, levo, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinice 1. nalepka enote 2. notranja stran ovoja, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskane nalepke 1. nalepka in notranjo stran ovoja 2. zadnja stran škatle, desni kot zgoraj, od signature 300.001 dalje prednja stran škatle, levi kot zgoraj do signature 300.000 Kodirana številka tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zgornji levi kot škatle, ce na enoti ni prostora 5.24 Preglednica 14a: Opremljanje arhivskih knjig in brošur na navadnem papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. v spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka svincnik B ali HB hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. pasica, hrbtna stran knjige, levo Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) pasica, hrbtna stran knjige, desno 5.25 Preglednica 14b: Opremljanje arhivskih knjig in brošur na nevpojnem papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (surova guma) . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka CD-R pisalo hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Signatura 1. CD-R pisalo 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. pasica, hrbtna stran knjige, levo Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) pasica, hrbtna stran knjige, desno 5.26 Preglednica 14c: Opremljanje arhivskih knjig in brošur iz blaga in drugih materialov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (surova guma) . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani, pol na nalepko, pol na knjigo 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka CD-R pisalo hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig, na nalepko Signatura 1. CD-R pisalo 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) na rumeni podlagi 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle/mape, desni kot zgoraj od signature 300.001 dalje prednja stran škatle/mape, levi kot zgoraj do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) na zgornji levi kot škatle/mape 5.27 Preglednica 15: Opremljanje arhivskih izvodov serijskih publikacij OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica naslovna stran, spodnji levi kot Inventarna številka svincnik B pod lastniški žig Signatura in kodirana inventarna številka 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (6 x 5cm) na rumeni podlagi 1. naslovna stran, zgornji desni kot 2. letniki: zadnja ovojna stran, . zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje . prednja ovojna stran, zgornji levi kot do signature 300.000 5.28 Preglednica 16: Opremljanje arhivskih listov z besedili (priloge, letaki, glasbeni tiski) OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica naslovna stran spodaj, na sredino lista Inventarna številka svincnik B desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (5 x 2,5cm) 1. hrbtna stran, zgornji desni kot 2. zadnja stran mape/škatle, desni kot zgoraj Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) hrbtna stran, zgornji levi kot 5.29 Preglednica 17: Opremljanje arhivskih izvodov zemljevidov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica spodnja tretjina hrbta naslovne strani Inventarna številka svincnik B desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. pisalo micropen za rumeno signaturno nalepko 1. nad lastniški žig 2. spodnji desni kot Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) hrbtna stran, zgornji levi kot 5.30 Preglednica 18: Opremljanje arhivskega slikovnega gradiva (graficni listi, plakati…) OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica spodnja tretjina hrbta naslovne strani Inventarna številka svincnik B desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. pisalo micropen za rumeno signaturno nalepko 1. nad lastniški žig 2. na ovoj map Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) hrbtna stran, zgornji levi kot 5.31 Preglednica 19: Opremljanje arhivskih izvodov razglednic OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica hrbtna stran spodaj, na sredini razglednice Inventarna številka svincnik B pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. signaturna nalepka z micropenom 1. inventarna številka 2. številke na škatle (kronološka ureditev) 5.32 Preglednica 20: Opremljanje arhivskih izvodov mikrofišev, filmov in diafilmov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica na ovoj/škatlo Inventarna številka 1. CD-R pisalo 2. svincnik B 1. zacetek filma, prazen prostor oziroma okvir 2. škatla/ovoj, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. rumena nalepka 1. škatla/ovoj, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle, zgornji desni kot od signature 300.001 dalje prednja stran škatle, zgornji levi kot, do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zadnja stran škatle, zgornji levi kot 5.33 Preglednica 21: Opremljanje arhivskih izvodov diapozitivov OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica na ovoj/škatlo Inventarna številka 1. CD-R pisalo 2. svincnik B 1. okvir diapozitiva 2. škatla/ovoj, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. rumena nalepka 1. škatla/ovoj, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle, zgornji desni kot Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zadnja stran škatle, zgornji levi kot 5.34 Preglednica 22: Opremljanje arhivskih izvodov kaset, videokaset in gramofonskih plošc OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinice 1. nalepka enote 2. notranja stran ovoja, spodnja tretjina ce ga ni, žigosamo bel papir in ga priložimo v škatlo Inventarna številka svincnik B 1. poleg lastniškega žiga na nalepki 2. notranja stran ovoja, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. rumene tiskane nalepke 1. nalepka in notranja stran ovoja 2. zadnja stran škatle, desni kot zgoraj, od signature 300.001 dalje prednja stran škatle, levi kot zgoraj do signature 300.000 Kodirana številka tiskana nalepka 5 x 2,5 cm na zgornji levi kot škatle 5.35 Preglednica 23: Opremljanje arhivov CD, DVD, CD-ROM itd. OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica 1. notranja stran ovoja, v spodnji tretjini, 2. ce ni ovoja, žigosamo bel papir in ga priložimo v škatlo Inventarna številka 1. CD-R pisalo 2. svincnik B sredina plošce, ne po zapisu notranja stran ovoja, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. rumena nalepka 1. notranja stran ovoja, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle, zgornji desni kot, od signature 300.001 dalje prednja stran škatle, zgornji levi kot, do signature 300.000 Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zadnja stran škatle, zgornji levi kot 5.36 Preglednica 24a: Opremljanje dvojnic knjig in brošur na navadnem papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka svincnik B hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja ovojna stran, zgornji desni kot Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) zadnja stran knjižnega bloka, zgornji levi kot 5.37 Preglednica 24b: Opremljanje dvojnic knjig in brošur na nevpojnem papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (surova guma) . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka CD-R svincnik hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 199 crne barve . blazinica za enkratno uporabo hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig Signatura 1. CD-R svincnik 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja ovojna stran, zgornji desni kot Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) zadnja stran knjižnega bloka, zgornji levi kot 5.38 Preglednica 25: Opremljanje dvojnic knjig in brošur, izdanih pred letom 1960 OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica žigosamo trikrat: 1. spodnja tretjina hrbta naslovne strani 2. zadnja stran, ki sodi k vsebini knjige 3. spodnji notranji kot dogovorjene strani Inventarna številka svincnik B ali HB hrbet naslovne strani, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije svincnik B ali HB hrbet naslovne strani, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) nalepljena na belo nalepko z vodotopnim lepilom 1. hrbet naslovne strani, zgornji levi kot 2. zadnja ovojna stran, zgornji desni kot 5.39 Preglednica 26: Opremljanje dvojnic serijskih publikacij na papirju OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica naslovna stran, spodnji levi kot Inventarna številka svincnik B ali tuš za nevpojni papir pod lastniški žig Signatura in kodirana inventarna številka 1. svincnik B ali tuš za nevpojni papir 2. tiskana nalepka (6 x 5 cm) 1. naslovna stran, zgornji desni kot 2. posamezne številke casnikov: . naslovna stran zgoraj, na prazen prostor posamezne številke periodike: . hrbet ovoja, zgornji desni kot 5.40 Preglednica 27: Opremljanje dvojnic kaset, videokaset in gramofonskih plošc OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinice 1. nalepka enote 2. notranja stran ovoja, spodnja tretjina ce ga ni, žigosamo bel papir in ga priložimo v škatlo Inventarna številka svincnik B poleg lastniškega žiga na nalepki notranja stran ovoja, levo, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinice 1. nalepka enote 2. notranja stran ovoja, desno, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. tiskane nalepke 1. nalepka in notranja stran ovoja 2. zadnja stran škatle, desni kot zgoraj, Kodirana številka tiskana nalepka 5 x 2,5 cm zgornji levi kot škatle, ce ni prostora na enoti 5.41 Preglednica 28: Opremljanje dvojnic CD, DVD, CD-ROM OZNAKE PRIPOMOCKI PROSTOR ZA OZNAKE Oznaka lastništva okrogel žig (medenina) . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica 1. notranja stran ovoja, spodnja tretjina, 2. ce ni ovoja, žigosamo bel papir in ga priložimo v škatlo Inventarna številka 1. CD-R pisalo 2. svincnik B 1. sredina plošce, ne po zapisu 2. notranja stran ovoja, desno, pod lastniški žig Datum inventarizacije datirka . crnilo Noris 218 crne barve . blazinica notranja stran ovoja, levo, pod lastniški žig Signatura 1. svincnik B 2. nalepka 1. notranja stran ovoja, zgornji levi kot 2. zadnja stran škatle, zgornji desni kot Kodirana številka za izposojo tiskana nalepka (5 x 2,5 cm) zadnja stran škatle, zgornji levi kot 6 KAKO V PRIHODNJE? Opremljanje gradiva je odvisno od materialov, medijev in oblik ter zahteva vedno nova iskanja ustreznih rešitev pri hranjenju in manipulaciji z novim in starim gradivom. Prihajajo novi mediji, npr. pomnilniške kartice ali USB pomnilniki (kljuci), ki se bodo kmalu pojavili v knjižnicah in bo potrebno najti nacin za njihovo opremljanje in shranjevanje. Opremljanje gradiva v NUK naj bi se v prihodnje reševalo celostno in ne parcialno. Za to naj bi bila odgovorna skupina strokovnjakov s podrocja bibliotekarstva in restavratorstva. Testiranje nalepk, ki deluje po sistemu radiofrekvencne identifikacije v IDC za bibliotekarstvo, bo zacetek proucevanja novih možnosti opreme gradiva predvsem za potrebe izposoje in revizije. Ce bodo rezultati testiranja ugodni, jih bomo uporabili tudi za ostalo gradivo. "Pametne" nalepke naj bi zagotovile tudi ustrezno zašcito pred krajami in identificirale publikacije, kjer koli se že te nahajajo. Rezultati testiranja bodo pomembni za zbirke s posebnim gradivom, ki se še niso vkljucile v posodobitev opremljanja knjižnicnega gradiva. Postavitveni izvodi in dvojnice morajo biti opremljeni tako, da omogocajo tudi samopostrežno izposojo publikacij, ki jih izposojamo na dom. Naprave za samopostrežno izposojo (knjigomat) nekatere knjižnice pri nas že dalj casa uporabljajo. V prihodnje bi morala oprema gradiva v NUK omogocati evidentiranje citalniške izposoje. Naloga je osnova za izdelavo navodil za opremljanje knjižnicnega gradiva ter spodbuda za aktivno reševanje problematike na tem podrocju. 7 LITERATURA 1. Bahor, S. 1995. Tehnicni oddelek: analiza stanja in predlog sprememb. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (interna publikacija) 2. Cucnik-Majcen, N. 1996. Zapis v cas : osnove varovanja in konzerviranja knjižnicnega in arhivskega gradiva. Ljubljana: samozal. 3. Dolinar, F. M. 1997. Pergamentne listine, bogastvo ali breme nacionalne kulturne dedišcine? V: Konzerviranje knjig in papirja : zbornik razprav. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije 4. Cigrovski, M. 2000. Naprava za samopostrežno izposojo (knjigomat) v sistemu lokalne izposoje COBISS/Izposoja (24.3.2004) http:// home.izum.si/cobiss_obvestila/2000_1/html/clanek_04.html 5. COMARC /H. format. 1993-. Maribor, IZUM 6. Emmett, E. , C. Kern. 2003. Radiofrekvencna identifikacija za zagotavljanje varovanja in samopostrežno izposojo enot v knjižnicah. (14.07.2004) http://splet02.izum.si/cobiss/CobissNews.jsp?apl=/2003_2/ar04.jsp 7. Harrod`s librarians' glossary. 1995. 8th ed. Aldershot : Gower 8. IFLA nacela za hrambo knjižnicnega gradiva in za ravnanje z njim. 2000. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo : Arhiv Republike Slovenije, (Bibliothecaria ; 7. Prevodi ; 2) 9. ISBD(A) . Mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih publikacij 1997. Predelana izd. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 10. ISBD(ER) . Mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov. 2000. Predelana izd. Ljubljana, : Narodna in univerzitetna knjižnica 11. ISBD(M) . Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. 1997. Predelana izd. Ljubljana, : Narodna in univerzitetna knjižnica 12. ISBD(NBM) . Mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. 1997. Predelana izd. Ljubljana, : Narodna in univerzitetna knjižnica 13. ISBD(S) . Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij. 1997. Predelana izd. Ljubljana, : Narodna in univerzitetna knjižnica 14. Kerec, B. 2001. Nekonvecionalni tiskani (?) nosilci informacij danes : drobni tiski in slikovno gradivo z vidika ohranjevanja, obdelave in ponudbe. Knjižnica, Ljubljana, 45(2001)3, str. 51-78 15. Kodric-Dacic, E. 1995. Inventarizacija: teorija in praksa v NUK V: Knjižnica. Ljubljana 39 (1995) 1/2, str. 93-121 16. Kodric-Dacic, E. 2002. Slovenika : strokovne novosti novega zakona o knjižnicarstvu. V: Knjižnica. Ljubljana, 46 (2002) 4, str. 65-85 17. Kolar, J. Osnove varovanja in zašcite knjižnicnega gradiva (15.03.2003) http://infosrvr.nuk.uni-lj.si/jana/tecaj/tecaj.html 18. Kolar, J., R. Šolar, 2003. Zašcita fotografskega gradiva = Preservation of Photographic Materials. V: Tehnicni in vsebinski problemi klasicnega in elektronskega arhiviranja (2003), str. 194-201. 19. Munda, J. 1983. Knjiga. Ljubljana : Državna založba Slovenije. (Literarni leksikon. Študije ; 22) 20. Osnove knjižnicarstva. 1987. Ljubljana : Posebna izobraževalna skupnost za kulturo 21. Pajk, B. 2000 Tatvine knjig v knjižnicah : diplomsko delo. Ljubljana B. Pajk 22. Pirjavec, A. 1940. Knjižnice in knjižnicasko delo. V Celju: Družba sv. Mohorja 23. Policnik-Cermelj, T. 1992. Inventarizacija knjižnicnih gradiv v NUK. Ljubljana: narodna in univerzitetna knjižnica (interna publikacija) 24. Policnik-Cermelj, T. 1994. Pridobivanje gradiva in inventarizacija. Ljubljana: NUK 25. Policnik-Cermelj, T. 2001. Navodila za vnos lokacijskih podatkov pri inventarizaciji monografskih publikacij V: Navodila za povezovanje polja 001$b in vnos lokacijskih podatkov. Ljubljana: NUK (interna publikacija) 26. Prirocnik za izlocanje in odpis knjižnicnega gradiva. 2001. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 27. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1994. Ljubljana: DZS 28. Šlajpah, M. 1961. Ljudske knjižnice : prirocnik za knjižnicarje. Ljubljana: Državna založba Slovenije 29. Tadic, K. 1994. Rad u knjižnici. Opatija : Naklada Benja. (Prirucnici iz knjižnicarstva; knj. 1) 30. Veliki slovar tujk. 2002. Ljubljana, Cankarjeva založba 31. Verona, E. 1998. Pravilnik i prirucnik za izradbu abecednih kataloga : razlage strokovnih izrazov in stvarni kazali. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica 32. Vodopivec, J. 2003. Hraniti in ohraniti fotografsko gradivo. V: Zborovanje slovenskega muzejskega društva, Ptuj, 9-11.10.2003. - Ljubljana : Slovensko muzejsko društvo, 2003, str. 68-78 33. Zakon o knjižnicarstvu. 2001. V: Uradni list. RS 11 (2001) 87 34. Zbiranje statisticnih podatkov o delu slovenskih knjižnic. Definicije (20.12.2004) http://www.nuk.uni-lj.si/kis/2004/Skupna_navodila_2003.doc