Katolišk cerkven list« V Ljubljani 16. svečana 1860. Ust 4. Tečaj XIII. Vsim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije zvelič&nje in blagoslov v Gospodu! Nima ga svet veselja, ktero bi človeško serce v resnici razveseliti in nasititi zamoglo. Veselje tega sveta je kratko, beži kakor seuca, se taja kakor led, minujc in zginuje, torej neunicrljivi duši zadostiti ne more; veselje tega sveta je pozemeljsko, torej duh, ki je po liožji podobi vstvarjen, v njem svoje hrane ne najde; veselje tega sveta je pa tudi tako prazno, de nas za dolgo še mikati ne more, velikoveč se uam piistudi; je pa tudi tako lažnjivo in zvijačno, de marskoga, kterimu razveseljenje obeta, clo nič ne razveseli, marveč mu še ta pokoj iu mir, ki ga je imel, iz serca ukrade. — In vender. ako posvetu pogledamo iu ljudi premišljujemo, kako hrepene marskteri po posvetnim veselji, kako po šumečih kratkočasih derejo in letajo, češ, de bi se na-pili njegove medice in sladčice! — Kako marskteri komej pričakujejo veselic, ki jim jih svet ponuja! kako sc jim serce veselja vnema, kadar jih kdo v posvetno razveseljevanje kliče in vabi! — Ali kako omaga njih duša in telo po za-vžitim posvetnim veselji, kako otožni se vernejo od veselja, kako prazno je njih serce iu z gnjusain napolnjeno po miu-Ijivim in nečimurnim veselji! Ali mar ni to glas Božji, ki jim naznauuje in ozuanuje. de niso najdli, česar so tam iskalif — O ko bi pač vsi, ki v posvetnim ali mesenim veselji miru in pokoja išejo, spoznali, de svet nima praviga miru! Kako torej hoče dati, česar nima? — Svet s svojim vabljenjem in mikanjem noče vaše sreče, — le vzeti vam ju hoče, de bi bili brez miru in tolažbe v svojim življenji. Ne verjemite torej njegovim sladkim besedam, saj je bil svet lažnjivec od nekdaj, kdor se mu je dal zapeljati, se je še vselej kesal, tode prepozno. Ne verjemite mu, kadar vas k sebi vabi in kliče ter srečo čez srečo obeta; zakaj vabi vas le po hinavsko; vas je pa v pest dobil, se znajdete v sovražnikovi roki. Komur se svet nar bolj prilizuje, tega nar gotovši ugonobi. Obernite se torej od njega, če \aui še take obljube dela. Cesar vaša draga duša potrebuje, svet nima. Vaša duša jc za drugi iu višji svet vstvarjena. Kar vašo neumerjočo dušo živi in tolaži, ui na tem svetu, torej vam on lega tudi dati ne more. De se tega prepričate, le človeka poglejte, ki je v posvetnim veselji svojiga miru iskal iu menil, dc bo pokoj svoji duši uajdel. l.e poglejte, kako se je ogoljlal v svojim pričakovanji. s kakošuiin gujusani do posvetniga veselju se mu je serce napolnilo, tako de mu dušni nepokoj iu vestni nemir v očeh in na čelu vidiš in bereš. Kako je pač prazna njegova duša. kako pusto v njegovim scrcu. Utrudil se je posvetniga veselja, ki njegovih želja ni spoluilo, marveč mu jih je le zdražilo in užgalo. tako de se ne ve kam o-berniti, ne ve. kako in kje bi se svojiga življenja veselil iu avoji duši mir in pokoj najdel! Preljubi! zlasti (udi vi, ki ste se žc utrudili sveta in uje-goviga veselja, iu zdaj ne veste, kako iu kje pravo veselje iu sladki mir svojimu duhu najti, poslušajte vender Bož-jiga Zveličarja, Jezusa Kristusa, k(cri vas sicer vedno, zlasti pa v štirdesetdanskim postu kliče in k sebi vabi po svojih služabnikih s prižnic in v spovednic, rekoč: „Pri-dite k meni vi, kteri se (rudite in ste obteženi, jest vas botn poživil**. Ako hočete torej dušni mir in pokoj najti. 0, pojdite le k Njeiuu, išite le Njega, le Njega sc deržife. 1.e Jezus vam zamore iu hoče dati mir iu pokoj. kteriga vaše serce potrebuje, pa vam ga svet ne more dati. --l.e Jezus tako serce tolažiti, de ne omaga v britkostih iu težavah tega življenja. l.e Jezus neumerljive želje naših duš spolnuje. Pri Njem je tista tolažba iu tista pomoč v telesnih iu dušnih stiskah najti, ktere zastonj kje drugej išemo. Njegove besede so resnica in večno življenje. Ako vas torej Kristus kliče, de bi vas okrepčal, boste Ii šc odlašali iu premišljevali, ali bi pozciticljski prah zapusiivši k Njemu se podali? Jezus betežne k sebi kliče, --- sami bi si morebiti ne upali k Njemu; — Ou prijazno k sebi vabi uadložne. de bi jim nadloge odvzel. Jezus, vsigainogočui zdravnik, k sebi vabi bolnike, On, nebeški učenik, k sebi vabi nevedne , — On. nar močnejši, k sebi vabi slabotne; in vse le le zato vabi iu kliče, dc bi jih pokrepčal. To spričuje celo Njegovo življenje iu Njegova smeri. Ko je mili Jezus na svetu bil, je vse betežne oživljal, nikomur ni svoje pomoči odrekel, ki je z zaupanjem k Njemu prišel. Kdorkoli se je k Njemu zatekel. je bil povabljen ter je vesel o pravim času prišel. Ko so mu matere svoje otročiče še le na večer prinesle, mu je bilo prav, torej jim jih je blagoslovil. Kadarkolj so prišli slepci, so mu bili ljubi; — dal jim je viditi. —Gobovi so ga vselej najdli pripravljeniga, jih očistili. — Nikodem, ki ga je pozno v noč obiskal, je prišel ravno o pravim času; podučil ga jc nebeških resnic. Tudi očitna grešnica mu je ravno o pravim času k nogam pokleknila; Ou ji britke spokorne solze obriše ter ji vse grehe odpusti. — On jc bil ravno pripravljen lačne nasitili, ko je prišlo štiri tavžent lačnih ljudi k Njemu v pušavo, iu s čudežem jih jc nasitil. — Bazbojnik ua križi se ravno o pravim času k Njemu obernc. utolažen je bil z besedami: vKe dans boš z menoj \ raji.*4 Iu kakor je Jezus betežne in obložene k «.»>hi vabil, ko je še ua svetu bil, tako tudi zdaj nas vse vedno z nebes k sebi kliče, po pridgarjih. spovednikih iu pndpo-stavljeuih: saj je On vedno ti>ti. včeraj in dans in vekomej. Se ziniraj betežne k sebi kliče, de bi Njemu t«y.ili svoje nadloge iu reve, in pri Njem okrepčanja iskali. Se vedno grešnike k sebi kliče, in jih bo v postu še glasneje klical, de naj pri Njem išejo vestniga miru in posvečenja. Ljubczujivo nas torej Jezus vabi; pa tudi kadar nam zapoveduje, nas ne straši, velikoveč uam zaupanje daje, rekoč: Vzemite mise moj jarein; — zakaj moj jarem je sladak in lahko moje breme.a In taka je tudi v resnici. Nje* j v jarem, njegova butara sta njegove zapovedi, in vse, kar nam On naklada, kar nain nositi daje, je On sam nosil, v vsih rečeh nam je On naprej hodil ter pot kazal. (Koncc nasledva.) po milosti Božji in svetiga apostoljskiga stola teria*fcA in kopersks skof duhovnim in vernim s\oje zedinjene *kolye zdravje in blagoslov! Žalovanje svetiga pevca v .fudovih šotorih (Ps. 119.) hc ponavlja na svetu; kakor pred 3000 leti se v sadanjih časih med nami vzdiguje k nebu žalostni glas: ,.Kesi, o Bog! dušo mojo od lažujivih ust, od goljfiviga jezika, ki je enak ojstriin pušieam iz močne roke. O kolika težava je prebivati v cedarskih šotorih, stanovati s takimi, ki mir sovražijo! Človek želi mir, in ko jiin od miru govori, mu vojsko napovedujejo!** Kdo so pa ti. ki v tolikih stiskah zdihovaje vzdigujejo svoje roke proti nebu, de bi se jih Oče nebeški vsmilil in jioi v njih stiskah in terpljcnji na pomoč prišel? — Kdaj je bilo neki slišati, de bi se ošabni per-tožili čez ponižnost svojih nasprotnikov, de bi goljufi vpili zoper poštenost svojih sosedov, de bi razkočni se sramovali čiste uedolznosti ? — Se ve, de ponižnost, poštenost in nedolžnost nikoli kaj takiga ne počne, kar bi vtegnilo drugim škodovati. — Žalovanje, ki se po »etu razlega, je tudaj z dih o vanje krotkih, pravičnih in pobožnih, je zdiho-vanje, ki grede mimo hudobnih ušes predere oblake in do nebes pride, ker se obžalujejo prederzne krivice, krivične zmage, hudobne razujzdanosti. Ue se bo taka godila zvestim učencam Kristusovim, jim je napovedal on sam, njih nebeški učeuik (Jan. XVI. 20.): „V resnici, v resnici vam povem, de vi boste jokali in zdihovali, svet pa se bo veselil;'* in sv. Pavel je naznanil pobožnim enako terpljenje, kakoršno je delal krotkimu Izaku divji Agarini sin (Gal. IV. 29.): „Kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen, preganjal uniga, ki je bil po duhu: tako tudi zdaj.** Terpljenje pravičnih ni tudi brez tolažbe, lepo plačilo mu je ua zemlji dobra vest, in v nebesih mu je oblubljeno večno veselje. Žalost po volji Božji prinese, kakor uči sv. Pavel (2. Kor. VII. 10.). duši zveličanje, in je učenica modrosti. ..Serce modrih prebiva, kjer je žalost, in serce neumnih, kjer je veselje.** (Pridg. VII. 5.) Vender je dobro, de človek ve, od kod to pride, de se nedolžnost napada, pobožnost zaničuje in pravica tlači. Časi se preminjajo. tode vedno so si v svoji podobi enaki; tako tudi Iju«lje delajo prostor eden drugimu, tode terma njih prehajnikov ostane. Nasprotnost svetlobe in tmine je starodavna. Že v začetku človeškiga rodii se jc obudilo so\ rast v o \ sercu brata zoper brata, in po hudobnih Kajnih se je razširilo po celim svetu in je vedno žejno nedolžne Abeluove kervi. Vzrok terpljenja pravičnih je toraj zmiram enak: izvoljene služabnike Božje napadajo njih sovražniki dandanašnji, kakor so jih napadali v preteklih stoletjih. — Ko ho bili \monieani (2. Paral. XX. I in druge silne Izraelcam sovra/.ne ljudstva kralju Jozafatu vojsko nepovedali, niso imeli nobene pravice, v Judovih šotorih mir kaliti; tode terdili >o. de >o nekdaj bili v posestvu kananske dežele. Kavuali so toraj z ljudstvam Božjim, ki se je bilo iz Kgipta vrinilo, kakor s ptujci. in delali so mu silo, kakor so vedili in znali, de bi ga iz dežele izgnali, ki mu jo ie bil Bog \ po>esi dal. - Ko je Antioh Kvpator i 2. Mak. XIII.) vojsko zaeel zoper .ludata Makabejca, mu ni bilo mar dokazal. dr bi bilo pravično njegovo zopervanje. temuč pokazali i» le Hotel, de je grozovitejši. kakor je bil njegov oče; odstopil je toraj od zveze in vzdignil se s svojo vojsko v Modin, iu junaški Izraelci so po tem bili prisiljeni se vdariti za svoje postave, za svoj tempelj, za svoje mesio, za svojo domovino. — V sadanjih časih se ponavlja enako početje na zemlji katoliške cerkve. Lažujivi poglavar tmin, ki se je prederznil prilastiti si gospodarstvo vsih kraljestev na svetu iu j>h ponuditi Jezusu Kristusu, ako predanj na kolena pade in ga moli (Mat. IV. 8—9.), je spravil vkup današnje dni čuda takšnih, ki so Amoničanam in Moablja-nam popolnama enaki, in jim napravlja orožje, kakoršno ve in zna, de bi se vzdignili nad zemljo, ki jo je Bog po čudnim sklepu dal v posest naslednikam svetiga Petra, in ki se je spoznala vesoljno po vsi človeški pravici veliko sto let za pravo lastnino svete Cerkve. Z nedopovedljivo pre-derznostjo, res s peklensko zvijačo so se zbrali vojvodi in vojaki, ki jih je (Skr. raz. XVII. 4.) Babilonska nečistnica z vi na m nesramnosti vpijanila, iu se vzdignili nad kraje, ki so bili odločeni v brambo deželi, ki jo je prava vera zročila in posvetila Kristusovimu namestniku na zemlji, de bi se svete oblasti brez opovere posluževal. Lažnjivi in prekanjeni učeniki so si izurili v zmoti in hinavstvu čuda učeneov; brez vse vere, nad vsim dvoumeči, polni zvijač in gerdi nasladnosti vsi vdani se stekajo od vsih krajev kakor besni divjaki, de bi apostoljski Stol svete vere razderli in zapovedi Božje zaterli. Ze se zametujejo prederzno resnice svete vere, že se zaničujejo Božje in človeške zapovedi in pravice, in obeta se omamljeiiimu svetu, de slavni napredek v vsih rečeh in mila človeška omika mu bode dala novo življenje. Je skoraj, kakor de bi se bil zopet vzdignil lucifer iz pekla (Iz. XIV.), kteri vpije: „Sel bom do neba, povzdignil sc nad visoke oblake, postavil svoj prestol verh zvezd, enak boin Najvišimu !*' ^ Konec nasl.) JEncikiika aii okrožno pisanje s v. Očeta Papeža do patriarhov, p e r v o s t olj n i k o v. nadškofov, škofov id. Dvoje novejši pisanje iz Rima je sosebno imenitno, namreč pisanje sv. Očeta do vsih katoliških škofov, in pa pisanje rimskih vernikov do vsih katoličanov. Nekaj posnamemo zdaj kej iz perviga za naš slovenski cerkveni list. V encikliki sv. Oče narpred popisujejo, koliko sladko tolažilo in veliko veselje v tolikih preobilnih britkostih in stiskah Jim dela tako prečudna zvestoba, sinovska vdanost in spoštovanje škofov in druzih vernih do papeža in do apostoljskiga sedeža; in pa taka izverstna edinost, veselje, gorečnost in stanovitnost v hrambi pravic apostoljskiga Stola. Omenjajo, s koliko vnemo in naglo pokoršino so škofje po Njih okrožnici od 18. rožnika po svojih škofijah molitve zapovedali, ter pisali ne le do Njih tolikanj ljubeznjivih pisem, ainpak tudi pastirske liste do svojih vernikov in druge pobožne in učene spise na svitlo dajali ter z njimi terdili našo nar svetejši vero in pravico, naravnost preklicovali pa božje-ropne gnjusobe, ki so se počenjale zoper veljavo rimski cerkve. V misel jemljejo, kako škofje ob enim terdijo in uče, de je svetna vlada rimskitnu vikšimu pastirju po Božji previdnosti zročena, de bi nikoli kaki posvetni oblasti pod-veržen, zamogel nar vikši apostoljsko službo, ki mu jo je Kristus sam zročil, s popolnama prostostjo in brez vsaciga zaderžka zverševati. Tolaži sv. Očeta, de zraven vikših pastirjev tudi predragi otroci sv. Cerkve ravno take čutila do poglavarja sv. Cerkve na znanje dajeje. Nato nar vikši pastir dalje tako le govori: .,Te vaše in vernikov izverstne razodevanja, zares velike hvale in čisla vredne, zaslužijo, de bi se z zlatimi čerkami zapisale v letnike katoliške Cerkve. in so Nas tako močno ginile. de smo mogli prenapolnjeni s svetim veleljem sklicati : ....Hvaljen bodi Bog in Oče našiga Gospoda Jezusa Kristusa. Oče usmiljenj in Bog slehcriiigu tolažila, ki nas tolaži v vsa kteri našj britkosti !*"4 zakaj pri tako strašnih stiskah, ki jih terpimo, Nam ui moglo biti nič prijetnimi, nič slajši in bolj doželeno, kakor viditi, kako ste Vi vsi, častitljivi bratje, nadušeni in vneti od ravno tiste vse skozi edine in prečudne gorečnosti za brambo pravic tega svetiga Prestola, in kako Naši pastirski skerbi zročeni verni imajo z Vami ravno tiste prelepe misli. In torej si prav lahko sami mislite, kako močno se Naša očetovska dobrovoljnost do Vas in do katoliških vernikov po vsi pravici dan na dan naraša.4' „Med tem pa ko je Vaša in vernikov prečudna skerb-Ijivost in ljubezen do Nas in le-tega sv. Stola hladila Našo serčno bolečino, je prišel od drugod izvir britkosti. Torej Vam pišemo to pismo, de bo v toliko tehtni reci Vam pred vsimi vnovič do čistiga znano, kaj de so naše prave misli. Unidan, kakor jih več /med Vas /.e ve, je bilo po francoskim listu, ,,Mniincur" imenovanim, pismo fraucoskiga cesarja razglašeno, iu to je bil odgovor na Naše pismo, v kterim smo njegovo cesarsko veličanstvo priserčno prosili, de naj s svojo mogočno brambo na shodu v Parizu Našo in sv. Stola svetno vlado celo in nedotaknjeno obvaruje in hudobnimu puntu otme. V tem odgovoru ponavlja svitli cesar svet, ki ga Nam je bil malo poprej dal zavoljo okra-jin, ktere so se zoper Našo papeško vlado spuntale, in Nam priporoča, de naj se odpovemo posestvu teh okrajin, ker se mu zdi, de le po ti poti bi se zamogla sedanja zmešnjava poravnati." Vsaki zmed Vas, častitljivi bratje, dobro spozna, de v misli na svojo nar tehtniši službo nismo mogli molčati, ko smo prejeli tako pismo. Brez odlašanja miio ctsaiju odpisali ter smo mu z apostoljsko ravnodušno-tm jasno in očitno razodeli. de nikakor in nikakor ne moiemo v njegov svet privoliti, in sicer zato ne, ker so v njem nepremagljive pritežnosli za veljavo našo in apostoljskiga Sedeža, za Našo sveto službo in za pravicc le-tega sv. Stola, ki niso kake kraljeve dedvavne deržine, ampak vsih katoličanov. Ob enim smo terdo zapričali, de „„Mi ne moremo nič oddati, kar ni našiga, in de čisto previdimo, kako bo zmaga, ki se ima izdajavcam veličanstva v Emilii privoliti, domače iu zunanje rovarje druzih okrajin k ravno takimu djanju spodbodla, ako bodo vidili, kako se puntarjem po sreči izhaja.44" Med drugim smo cesarju naznanili, de „„se imenovanim okrajinam svoje papeške vlade v Emilii ne moremo odpovedati; de bi ne prelomili svetih priseg, ki Nas vežejo, de bi pritožb in nepokoja v druzih Svojih okrajinah ne zbudili. de bi vsih katoličanov ne razžalili, de bi poslednjič ue skalili pravic ne le laških poglavarjev, ki so svojih vla-darstev po krivici obropani, ampak tudi vladarjev vsiga sveta, kteri bi ne mogli gledati, de bi take kužljive pravila veljavnost dobivale.'44* Tudi nismo opustili opomniti, de njegovo veličanstvo prav dobro ve, po kakošnih ljudeh in po kakim denaru in pripomočkih so bile nar poslednjiši puntanja v Bolonji, Ra-veni in po druzih mestih podžigane in izpeljane, med tem ko je nar-nar veči del prebivavstva kakor od treska zadet ostermel pred unimi rovarstvi, ki jih kar nični pričakovalo, in ga čisto ui bilo volja, unih puntarjev nasledvati. In pa ker je sv itli cesar terdil, de se moramo unih okrajin znebiti, ker so se v njih že večkrat puntanja poskušale, smo mu prav primerno odgovorili, de enak vzrok, ravno ker preveč dokazuje, nikakoršne veljave nima; sej take puntarije so se godile prav pogosto po Evropi in drugod, in vsakdo sprevidi, de od tod se ne more izpeljevati pravica, vladarske zemlje pristrigovati. Tudi sino nemudaina ravno temu cesarju očitali, kako vse drugačno mem le-tega pisanja do nas je bilo njegovo pervo pismo pred laško vojsko, ki nam je takrat delalo tolažbo, ne pa britkosti. Ker pa iz nekih be-ed cesarski ga pisma v imenovanim časniku meuimo in se bojimo, de bi Naših ravso imenovanih okrajin v Emilii ne mislili že kakor od Naše papeške vlade odločenih; smo njegovo veličanstvo v imenu sv. Cerkve pro- sili, de naj zavoljo lastniga blagra in prida njegoviga veličanstva ta naš strah prav zares odpravi. In s tisto očetovsko ljubeznijo, s ktero nam je za vsih večni blagor skerbeti, smo cesarja opomnili, de bomo mogli vsi enkrat pred sod-njim stolam Kristusovim ojster odgovor dati in nam je nar ojstrejši sodbe pričakovali, naj si torej vsakdo skerbno prizadeva, de se vdeleži milosti in nc pravice. To zlasti smo med drug:m francoskimi! cesarju odgovorili, in Vam častitljivi bratje, naznanimo, de Vi narpred. pa tudi ves katoliški svet čez dalje bolj spozna, de si prizadevamo z Božjo pomočjo vse dolžnosti svoje pretehtue službe neprestrašeno spolnovati, in vse poskušamo, de bi reč vere in pravice serčno branili in svetno vlado katoliške Cerkve in njene časne posestva in prave, ki zadevajo ves katoliški svet, cele in nedotaknjene vedno varovali in obvarovali, in tudi za pravično reč druzih vladarjev poskerbcli. Iu opiraje sena božjo pomoč Njega, kije rekel: rNa svetu bote imeli stisko, pa zaupajte. Jest sim svet premagal-1 (Jan. Iti, 33), in: „Blagor jim, kteri preganjanje terpe zavoljo pravice" (Mat. 5. Iti), smo pripravljeni, častitljive stopinje svojih prednikov nasledovati. njih zgled goreče posnemati in vse britko in grenko preterpeti, tudi rajši samo življenje dati, kakoi pa reč Božjo, Cerkve iu pravicc kakor koli si bodi zapustiti.4' „l.ahko pa si mislite, častitljivi bratje, kako britka bolečina nas prehaja, ko vidimo, kako je od nar ostudniši vojske naša nar svetejši vera v nar veči škodo duš zne-pokojevana, in od kako silnih viharjev sta Cerkev in le ta apostoljski Stol obiskovana. Tudi lahko vidite, kako ht. !o Nas skerbi, ker dobro vemo, kolika je nevarnost za duše po Naših razpuntanih okrajinah, kjer sc zlasti s kužnimi me ljudstvo trošenimi spisi pobožnost. vera, zvestoba in lepo življenje dan na dan nar hujši spodkopuje. Vi pa. častitljivi bratje, ki ste poklicani se naših skerbi vdcleževati, iu ki ste s toliko zvestobo, stanovitnostjo in velikoserčnostjo vneti za brambo tega. kar zadeva vero, Cerkev in Ic-ta apostoljski Stol, le še nadalje jih z veliko serčnostjo in gorečnostjo branite, in vnemajte svoji skerbi zročene verne dan na dan, de se pod Vašo vodbo ne utrudijo, ne opešajo iu ne pozabijo braniti katoliške Cerkve, apostoljskiga Stola, njegove svetne vlade in dedine sv. Petra, ktero varovati je skerb vsih katoličanov.'* Nadalje sv. Oče prav preserčno priporočujejo, de naj škofje in verni goreče molijo, dc bi Gospod morju in vetrovam zapovedal," hitro pomagal sv. Očetu. sv. Cerkvi, de naj bi s svojo nebeško milostjo vse sovražnike razsvetlil iu na pot resnice in zvelicanja pripeljal. Pristavljajo pa, de naj se prav posebno brezmadežni Marii llevici z Njimi vred za njeno prošnjo pri Bogu priporoču-jemo, potlej pa tudi ss. aposteljnaoa Petru in Pavlu in vsim Svetnikam. K sklepu delijo apostijski blagoslov vsim ško-fam, duhov nam in drugim vernim. V Rimu ob cerkvi sv. Petra 19. proseuca i 860. v štirnajstim letu Našiga papeštva. Prertpustnioe. Nektere pustne misli. 1. En sam pobožin o če naš je več vreden kot vse pustne veselice, — več ko vse cesarstvo Napoleona III. 2. Ko bi se pustni norec premagal samiga sebe o pustovanji, bi imel ne mara ves postni čas pokojno vest; — ko bi se bil Napoleon lil. samiga sebe premagal pred laško vojsko, bi imel iz tega veči pokoj iu veselje kot i/, vsih svojih zmag. 3. Napoleon I. je po širokim svetu rogovilil in pusto-val, na tesnim otočiču se je mogel zato pokoriti in umreti : če prešerni človek v svoji mladosti huje rogovili iu razsaja, bolj tesno mu prenda njegove poslednje dui. 4. Na smertni postelji bi človek ne dal počeniga groša « za cesarstvi in slavo obeh Napoleonov : pa tudi grešnik ne piškaviga oreha za vse veselice svojiga življenja. — Ako pa 7erjameš. de ti na zadnje vse to res ne bo pokoja delalo; iši ni ti«tiga, kar ti bo takrat studenec sladkiga miru in mazilo za tvoje smertne rane. rS p o m n i se, človek, de prah si. in v prah ne boš povernil." J. Bedak ne je med svetnike vrinil; vun ž njim! (V moder prevdarek.) Pratike >o nam kratkočasne, innogoterno koristne in potrebne bukvice; zato si jo radi omislimo, berž ko ^novo'* pri kramarji ugledamo, še predin se novo leto začne. Hitro pregledamo, kaj bo v novim letu noviga, če bo kje soluce inerknilo in kolikrat, kdaj bo ta ali ta praznik itd.? šc posebno pa mende ne pozabi kdo v pratiki Pusta iskati iu predpustnih dni pošteti. Rado sc zgodi, de tistiga ro-gatiga bedaka rPustau s perstain pokažemo in se mu posme-jamu; prav za prav pa bi oii kristjani mogli žalostni biti. kadar njega pobobo med svetniki ugledamo. Po razlaganji znamenj svetnikov v Zg. I). leta 18"il bi moglo znamnje Pu«tovo na pratiki kristjanain uespamet sveta pukazati in jim jo pristuditi: pa namesti tega jc njegova smešna podoba še le nekako pripravna. veselje in želje po nji obudovati, iu bi djal neko lažnjivo pravico daje, z norci brez strahu noreti in razsajati. Koliko si pridgarji pred puntam prizadevajo, kristjanam ajdovske godove in njih ponnemo pristuditi, koliko po večih mestih duhovni in resnični kristjani, dobri otroci katoliške Cerkve, posebno zadnje dni predpusta molitve store, dc bi Rogu čast nadomestovali, ktere ga nlabi kristjani ropajo, jo le Bahu iu trebuhu nkazujejo in peklciidkimu zlodju veselje delajo; tudi po deželi jc tu iti tam navada, pustni dan sv. mašo o poznejši uri imeti. de bi ljudje mogli obilniši priti in tudi res pridejo. gotovo pa nc. de bi s sveto mašo punta častili, temuč praviga Boga, kteriga pustni norci tisti čas pozabijo in zanemarijo, in se vedejo, kakor de bi Vsigavedoči njih djanja ne vidil in ne slišal. Ali bi ue bilo dobro, pridgarjem pod roko seči in tudi na pratiki podobo Pustovo prenarediti, in tako marsikomu spotikljej spod nog zbiti, če bi se namesti rogatiga bedaka rajši zapisalo ^mesopunt." kakor se večer pred prazniki rdelopu.»tu imenuje. Namesti pustne podobe naj bi se za Pepelnico naredila mertvaška glava, ktera bi utegnila marnkomu smeh iii norost ustaviti: sej mertvaške glave ni nikjer v vsi pratiki. ra/.uu o spominu vernih duš v vicah so glavice, ki jih je pa komaj znati; in kakor nam takrat mertvaške glavice oznanujejo. de so naši ljubi umerli. tako naj bi nas mertvaška glava o Pepelnici opomnila, de tudi mi bomo umerli. To sc dobro strinja tudi s pepeljenjem :n duhovnimi molitvami o Pepeluici, ko nam n pepelam glavo po-tresejo ali «aj prekrižajo iu rečejo: .Spomni sc človek, de >i prali. in v prah se boš povernil. Morebiti bo ta moja misel še komu drugimu dopadla, posebno pa želim in prosim, de bi jo v pretres vzeti blagovolili tisti možje ali gospodje, ki se s pratkarijo pečajo. Vem, de bi pustni norci zoper mene. ki sim to reč sprožil. utegnili rogovoliti ter preklicovati vsaciga, kteri bi se te prenaredbe vlotil; vem pa tudi, de se je Boga več bati. kot pustnih noreov. in de kdor dobro ve storiti, pa ne stori, greh ima. O pac z zlatarn ne preplačaui rek: „Unitis vi-ribis" pa tudi velika sila, se ravnati po njem. M. K. v Ternovim. Pustni norci slepi. 1. Kristjani so. pa šege, norčije in žertnost nevereov posnemajo. 2. Spomin Jezusoviga terpljenja. sveti postni čas. čas pokore z norostjo, z žertjem in pijančevanjem, s plešam, nečistostjo in drugim grešnim razveseljevanjein začenjajo. se k svetimu opravilu z grehi pripravljajo. 3. Razujzdano ta čas Boga žalijo in njegove zapovedi prelomljujejo, ko je že čas pokore pred durmi, z greham se za pokoro pripravijo! 4. V nar nevarnejim času za dušo se pa nezmerno gostujejo, gerdo šalijo, se pregreham smejajo, plešejo, grešno norčujejo, kakor ob času Noetovim, v žalosti se vesele, v nevarnosti so brez nkerbi, okoli peklenskiga brezna plešejo. 5. De bi se ložej postili, si bolj želodec razbašejo; de bi ložej trezno živeli, se požrešno pripravljajo; de bi se ložej spokorili, več greha store: de bi ložej pametni in pokojni sv. štirdesetdanski post bili, huje razgrajajo; de bi ložej molili, se bolj raztresejo; de bi ložej na terpečiga Kristusa mislili, zato nore burke uganjajo; dc bi ložej Bogu služili, ne n satanam pobratujejo; de bi se za nebesa pripravili , za pekel delajo. Ali niso slepi ? — Sv. Bazili pravi: Po poti žertnosti se ne pride do posta, kakor po golufii ne k pravici. K postu pelje druga pot. Pijanost pelje v nečistost, treznost pa k postu. Bojc-vavec se za boj vadi, postovavec se pa za post z zmernostjo vadi. Sveta Magdalena se je jokaje pri nogah Gospoda Jezusa za pokoro pripravljala, med tem ko so se drugi gostovali. Nekoliko v glavi zmešan človek mi je rekel: Gospod, poglejte na Pepelnico ljudi in vidili Imtc, de imajo svinjske oči, ker pustne dni toljko svinjskiga mesa pojedo, kajti, človek je temu podoben kar jc ! — Besede bebca niso popolnama prazne, marveč pričajo, de navadna žertnost pustniga večera nespametna (živinska) priprava za sveti post, ali pa toliko, kakor bi pod klancam voz zaverl. — 'Zakaj nas v Pepelnico pepele? 1. Bodreti napuh. Prah si. 2. lTgasiti poželjivost. Prah boš. 3. Umiriti sovražnike. Umerli bote. 4. Obuditi spokorne solze. Sodba pride ojstra, za-njo povračilo, primemo delam. J. B. Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. K temu, kar je Danica zadnjič iz lista g. Kirchncrja povedala, povemo še nekaj iz njegoviga pisanja do g. dr. Mitterrutznerja v Briksen. ^Petnajst dni v Koroška iu potem vso pot skoz pušavo so me oči tako hudo bolele, de bi bil skorej oboje oko zgubil. V Selalu. ob vhodu naše vikarije, sim majhno berbersko hišico najel in svoja tovarša O. Jan. Reinthalerja iu O. Bazilja Krati celli-ta tamkej pustil, ter tako novi štacion v posest vzel. Oba gg. sta zdrava iu zadovoljna, kakor mi pišeta. Oba misijonarja tukaj, Beltraineta in Dal Bosko-ta, sim našel zlo oslabljena, pervi pa je že na nogah in gre v kratkim k sv. Križu in v Gondokoro. ondotne misijonarje obiskat in jim potrebnih reči peljat. Trije tiroljski misijonski rokodelci so domu napravljeni... . Zdaj ne potrebujemo nič svetnih misijonskih udov, ki jih imajo samostanski bratje iz reda sv. Frančiška namestovati. Duhovnov, ki so ne za minijon oglasili. pričakujemo I. 1860 v Selalu: ^Kristus in Njegova sv. Cerkev" bodi naša glasilka za leto 1860. Iz Cirklan naGoreuskim, 1. svečana. K. K—r. Pred šestimi leti, vzeitiši slovo od svojiga rojntniga kraja in Krajnske dežele, se podam ua Štajersko, kjer sim svoje šule doveršil in tri leta učitelj bil. Kadar koli sim pa prepeval milo pesmico: „0 predraga domovina. Mojih dedejev lastnina! Tebe ljubim in častim; kjer je moja zibka stala. Naj bi tudi glav'ca spala. Kadar časno zapustim .w itd. siin vselej serčne želje občutil. se zopet v naročje svoje drage domovine poverniti. Zapustim torej 26. u. m. Štajerske kraje se peljaje v Ljubljauo, kjer sim bil od todne škofije sprejet in za drugiga učenika v Cirkle na Gorcttsko poslan. De so Kranjci sploh za omiko mladine v zadnjih letih veliko storili, je znano; tnkej naj le v slavo Cirklanov o tej reči nekoliko verstic zapišem. Napravili so namreč novo šolo, ki ji ne najdeš blizo enake. Spadej ste stanovališi za dva učenika, zgorej dve učilnici, zale in prostorne. Učeneov je vsakdanjih nad 300. nedeljskih pa čez 200. Pač so dozdaj sami učenik g. And. Vavken dosti truda z njimi imeli! Slava prečasti-timu blagoserčnimu dušriimu pastirju, gospodu Andreju Bohinc-u, pa tudi njih marljivim ovčicam! Njih spomin bo pač v blagru dolge leta. Z Bogam! Z Dolenskiga. Sneperger za dremotne oči. V Pariz-u , glavnim mestu Francoskiga, živita čudna moža. Enimu se ponižno uklanja ves svet; kralji ino cesarji so veseli, ak jih prijazno pogleda. Pa tudi res z njim ni norčevati; 100.000 mož se oberne ua migljej proti njemu, kdor bi si mu upal zopergovoriti. Oplašil je res mogočne toliko, de njemu — Napoleonu — ne upajo zopervati vsi mogočni Evrope, desiravno od perviga do zadnjiga njegovo v nebo vpijočo krivico spoznajo. Le edin — drugi pre-čudni mož — Veuillot, sije upal v svojim časniku, kteriga je za blagor papeža ino vesoljne katoliške Cerkve tako moško vredoval. ueprestrašeno kakor Janez Herodežu reči: ,,To ti ni pripušeno.44 Dolgo se ga Napoleon ni upal lotiti, poslednjič je vender le njegov svarivni dnevnik zaterl. Vse pobožne ino dobre kristjane je zavolj tega velika žalost obšla, ne le po Francoskim, ampak tudi drugod. Nasproti je pa tndi vsa peklenska derhal veseli vriš zagnala, de se je srečno znebila eniga sovražnika, kteri je njeno brezbožno početje odkrival ino ga zavračeval. Tako veselico obhajajo tudi na Dunaju vredništva toliko priljubljenih ino nekterim na serce prirašenih časnikov: Presse, \Vanderer, Osterr. Zeitg. i. d. Vse z nekim prederzniin puntarjem spoznajo: Mi smo Univers-u (katolškirau listu) tako nasproti, kakor polnoč poldnevu,: to se pravi po slovensko: Mi hočemo, želimo ino tirjamo, de naj se katoliška cerkev in vse Božje pravice zatarejo ino pokončajo. Vsi edin za drugim pridejo, kakor spomladi kače. iz gadnje na solncc ino razodevajo svoje želje, de bi se tudi pri nas vsi katoliški časniki, kteri se potegujejo za pravice katoliške Cerkve in •cesarja, zaterli ino pokončali. Enake osode je želeti vsim tukajšnjim tovaršem Uni-versovim (t. j. kat. časuikam), „kteri ujegoviga duha sicer od dalječ ne dosežejo, z umazanim ino zaničljivim obnašanjem dalječ presežejo." — so besede Wanderer-jeve. Se za sveto pravico papeža ino Cerkve potegovati, pravijo, treba ni; škoda časa ino papirja, sej de Avstrije to tako ne zadeva. Hinavci! zoper papeža ino Cerkev z Napoleonam ino Angleškim krivoverstvam vred šuntati, imajo časa ino papirja dosti, le edino to milujejo, dc rop papeževih dežel zagovarjati nimajo pri nas zadosti prostosti. (Tako Presse). Ino kakošna milost in podpora najde pri teh mazačih katoliška Cerkev ino katoliška vera Avstrijancov, kterih je vender čez 28 milijonov v cesarstvu? Cez „koncordatu milo zdihujejo. kakor bi bila Avstrija sinertno z njim ranjena; inalo. beraško premoženje, kar ga ima Cerkev ino duhov-šina, jih silno v oči bode iu naravnost oznanujejn, naj se še to vzame. „saj de tudi Kristus na križu ni iz zlatiga kozarca pil.M čveka \Vanderer. Ce se katoliški listi za resnico potegnejo, jim judovski pisači očitajo, de pod „lepim napisani — zlatim ogrinjalom — hudobne reči počenjajo14 (besede Osterr. Zeitg.-c). In take hudovoljne očitno od satana navdihnjene mažarije katoliški kristjani, — rečem: „kato- liški44 kristjani berejo; — in še kakošni kristjani?!..... Oni jih drago plačujejo!! v svojo ino drugih uesrečo podpirajo!!! *) Sapienti pauca. J. J. *) Slišimo v veliko tolažbo, de poslednji cas ao jeli enake veri Iz Sebinja na Sedmograskim 10. sveč. Ljuba Danica ! Kar si ti od strašne hudobije v neki valaški vasi doperuesene v svojim zadnjim listu tako grozno lepo popisala, namreč od zadavljenja nekiga drotoža in sožganja otroka, — ni ne čerkice resničniga. Neki sin Iažnjive kače v paradižu — takih zdaj vse popolno gomezi po svetu — si je hudobijo zmislii in jo raztrosil. Pa drugo žalostnico ti povem, de bodeš vidila, v kakim zlegu človeštvo tiči in kako človeka nesramno znanje pelje v sramotno smert in pekel. — V našim mestu je neki ž. imel s 16letno deklino že dolgo nesramno znanje. Ker se nista mogla vzeti, storita grozovinski sklep sc vsrnertiti. Na določenim kraji grozovitnež narprej njo. potlej pa sebe vstreli. On, ki je izdajavsko pozabil svoje duše. je pa poprej precej dnarjev poslal svoji žlahti! V inesenost zakopani človek ne spozna tega, kar je duhovniga! Oglednija spozna oba nezmožna za prištevnost in dopusti ji spodobno pokopati. S tem bi bilo pač opravljeno, ko bi unkraj groba ne čakala vikši oglednija. Tako dalječ smo prišli; norija. razujzdanost, brezvestnostse šopiri iu vladuje! Bog se usmili! Na Dunaji 12. sveč. »{■ — Naše viši judovsko novinarstvo ima zmirej kej zabavljati. Zdaj mu ni to všeč, zdaj uno in pobrusi svoje škerbaste zobe, de bi prirezalo polagano vse po svojih, pa le dozdevanih liberalnih formah, ki so mu pa še saminiu neznane, ali pa popolne osnove povedati noče. Zdaj godernja čez narode iu njih svete pravice, zdaj čez katolištvo iu njegove naprave itd., iu vse to z geslam (glasilam): ..Enaka pravica za vse!" Edini judje so mu še usmiljenja vredni; tem pomagati sc čuti poklicauiga; diugim pa vojsko in pogin! Tedaj tnu je najberže tudi na vsem tem ležeče, de bi se deržava pojudila. de bi judovstvo sploh prijelo za vajete in bi gospodovaje imelo v oblasti kralje in ljudstva vesoljniga sveta. Cerkev tedaj in ž njo Kristus naj bi zginila, kraljevavno judovstvo pa nastalo, de pride rešenje in blagostanje ljudstvam in vsim zemeljskim pokrajinam. Z nekakim videznim veseljem je mende unidan tukajšnja „Presseu v ravno tem namenu Spanjolce, ki se zdaj z Marokanci vojskujejo, popisovala kakor nezmožen in popolnama oslabljen narod; de ni nikakor pričakovati od njih kake zmage, in je vse zastonj, kar koli počenjajo. Ali dobili so slavno zmago ter očitno svetu pokazali, de nikakor uiso taki, kakor bi jih judovsko časništvo rado imelo, iu je pri nas tako zaničljivo od njih govorilo, ko ga vender nihče za njegovo mnenje vprašal ni. Ccmu pa to? Gotovo je grajalo tudi Spanjolce zato, ker so katoliki, češ de jim je najberže po katolištvu tolika spridenost došla. Zdaj se vidi, kaj premorejo tudi katoliški Spanjci. kaj premore katolištvo sploh nad neverstvam in mohamedanstvam. ker preniagav-cov bandera slavno vihrajo na ozidji Teiuanskim ! — Havno tako molče zdaj o rimskem vprašanji, ko bi se vender dalo tudi iz politiškiga ozira kej pripravniga in dobriga reči. Čemu pa spet to ? Kaj neki marajo za papeža kot posvet-niga poglavarja, ker bi ga ob enim tudi radi ob duhovsko oblast djali! Liste pa, ki se za to sveto reč potegujejo, pitajo z ulramontanstvaui, in jim vse mogoče primke pri-devljejo, češ, zdaj morajo tudi svetu sploh „tern v peti'4 biti. V takem duhu je unidan tukajšnja Presse „1 niver-su bilje pela, in vsim drugim njegovim nasledovavcam. To je pa gerdo in uialoprino; pa lahko se ugane, zakaj? Si-rokoustno bahaje sc je razkazovalo, kako jc Cnivers veižko veliko več škodoval kot pa koristil dobri reči s svojim strupenim peresam, kako je oskrunil vse s svojimi s strupam nainešanimi slinami, in de je pač vlada imela prav, taciga „divjaka" z obličja zemlje spraviti in ga v tisto jamo vreči, ki jo je drugim kopal ! Med tem pa pariška ,,Presse" pravi, de je bil Universov vrednik prebrisan mož in pogumen voj- sovražne liste nekaj zapušati in jih s poštenim „V n I k s t'r c u n du-am in „U e pe n vv a r ta-jo zamenjevati. Sej modrimu možu je dosti, de se zave. kaj je hudo. de ae tietigv tvega in z dobrim zamenja. Vr šali. ki je z derzno silovito logiko namene viših presekaval in moško <*e za dobro reč poganjal. — Iz teh in druzih reči se pač lahko vidi. za kaj se naši časniki bojujejo, in se vsigdar iz dobrih, poštenih in katoliških norca delajo, rekoč. de iinajo lesene meče. in de se s takimi dandanašnje nič več opraviti iic da, k večimu de je bilo to mogoče v srednjem veku. v tistih, češ, temnih in sploh tako nesrečnih časih! Ker zdaj nimam več časa, še nekaj tečnih mnenj po svetu znanih moz (u pristaviti, to za prihodnjič prihranivši opomnim Ic šc z dobrini nainenam Slovence po vsili »krajinah, naj bi moško za pero prijeli in pisali, ker je toliko potrebnih reči semtertje in vsaki dan, de ui skorej mogoče memo njih iti ali jih v nemar pušati, in ker več oči več vidi; sicer bo sovra/.nikam res lahko mogoče, veliko slabiga semena natrosili iu s sladkimi prijetnimi besedami l|udi v spanje zazihovati. tode prej ali slej bo čudno vstajenje. Nikomur se ni treba sramovati moško na noge stopili in svojiga pravit uiga mnenja razodeti. bodisi za cerkvene. bodisi za narodne pravice, ker na oboje sovražnik na^kakva očitno ali skrivej. kakor mu jc ravno prav; dene bo dans ali jutri prepozno. Pcriculuin in mora ! — Z Neiiikšjga. II. ..I'ri sedanjim obličji sveta, ko duh in serce stran izobrazc ko noč in dau saksebi gresta, utegnejo časi nastopili, ko bo vojska v malo malo letih Kvropit v žalostim pusavo spremenila. ko bo mor in bor vso zdanjo strahoto zgubil . sc v zdivjano človeško nntoro silama zasedel, iu ji bo popolnama obupani ko živa potreba namesti v-akdanjiga kruha." Te prerokovavne Jorgove besede, ki jih jc lani o laški vojski pisal, sc bodo morde kmali jelc spolnovati. iu čeravno groznim se jim nikakor ne moremo čuditi. ako pregledamo sedanji stan človeštva iu njegove lastnosti ter njegove nagnjenja. Mende se nikdar pravniške čutila ni - o tolikanj du-ilc. človeška uatora nikdar tako ne zatajevala, kakor o naši dobi. S človeško natoro se prav nenatorno ravna, zatorej ne bo kaj posebniga. ako si bo po iienatornih potili rešenja iz tega trinoštva iskala. Vse človeško bivanje je speljano na šibko kerhko čez prepad položeno berv . ki se mora preteže poznej ali poprej, morde kmali polomiti in jok in stok v pečina ti globini nagomiljc-niga ljudstva — kdo bi ga zdaj hotel popisovati, gorje, ako bomo mogli tako uieščanje gledati in poslušati. Bes, studiti sc mora današnje norčevanje derzavnih voznikov z ubogimi ali oslepljenimi ali pa zatiranimi ljudstvi, studiti pravim, nc zali ne. ker razmazana gnjilad ne dela ran, le širi smrad. Zatoraj ker res človek na dvoje leze, bo treba nad vsim razno zdravniško orodje poskušati, in iz vsih njegov ih delov škodljive sočine odeejati. Pač bo bolelo to zdravljenje, posebno naše zmchkužeuo svetovje, ali druziga pripomočka ni. ..in prišli bodo časi, ko se nič več stran vojskovanja ne bo popraševalo po stroških in kurzih. ampak se bo vojska ko prijazno sprejet gost sama redila." Povem le, kar ljudje govore. Dun. cerkv. časnik jo |ia še dle pomeri, rekoč: ..Politiško zračje je soparno, socialno obnehje s četnimi oblaki prevlečeno, kristisu znejeverjena pozemeljska mogočnost naravnost namerja. de bi cerkev včlovcčeniga Boga pokončala, kersansko podlago družbe razrušila iu nov red na nekeršanskih — to jc nezuaboških stalili osnovala. To babilonsko zidanje se ne more in se ne bo pogodilo: kar pa se utegne zgoditi, ako znamenj keršanskiga življenja, ktere kakor zvezde upanja skozi viharne oblake posevajo, vlade z veseljem ne sprejemIjejo. de bi se ob vsestranskim gojenji v plodi ven iu za opešano človeško družbo krepčaven vir narasle. - utegne t o raj nastopiti tolikošna s p r i d e n o s t vsih socialnih kali pri c v r o p e j s k i h ljudstvih, de bodo z Božjim pripušenjem novi narodi zgolj krepke samorasli F. v r o p o preob-suli. i ii Rogu in njegovi mu Maziljencu nezveste kristjane za svoje sužnje naredili. Kristjani, ki so se Kristusu odpovedali, niso pagani. niso tako rekoč divjaki, ki bi se mogli s keršaiiskiim življeji poblažiti, ni- kakor ne, — brezverni kristjani so enaki nerodivnimu cep-Ijencu, ki še za lesnike nima moči. Enako se tudi keršanske deržave, ki so se spridile, z nobeno po paganskim kopito umišljeno deržavno in družbinsko pravnostjo ne morejo ohraniti.44 Odgovornost in spričevanje za te derzovite misli listu samimu prepustim. „Zatoraj katoličani, terdno stojte I Vi sami imate upanje !" Vi sami pričakujte rešenja in ohra-njenja svojiga bistva iz napovedovanih podertin, ko se ve-gasto hrodje nagibljc v zgrud in polom. Kdor pa spozna, de se zdanje homatije z lepo ne dajo povravnati, in se je te megličastc pušobuosti že naveličal, mora želeti, de bi bili dnovi te britke skušnje okrajšani, to je, de bi sc obojestranski vetrovi toliko bolj silovito zavzdignili iu tej dre-motnosti jenjati zaukazali poleg znane resnice, de je boljši hrumeča vojska, kakor oborožen mir. Vidimo sicer, de različne bojne verste priglasite tovaršije neprenehama sklicujejo. Čutimo, ..de veje po svetu katoliški duh.44 de bo pleve od zernja razpahal in bo berhko katolištvo, ki ga ediniga na-vira nar močneii pospeh storivuosti, namreč upanje, de bode toraj ono rešeno te/kotnih mlačuikov tolikanj krepkeji v prihodnjo nadaljnost sc preselilo: ali dc bi to krojenje in vejanje neogibljivih nadlog s hitrejim pogouam se skonča-valo. po tem hrepeni stiskano v muko obsojeno človeško serce, akoravno ne more tajiti, de je svet ojstriga pokorjenja vreden, in de je ravno to negotovo pričakovanje nadlog s tre-petanjem in z grozo nar huji tepenjc. To obilomerno okušamo. ,,\ihče zdaj nc vč, kaj bo prihodnja ura prinesla. Zavornicc so potergane iu po sterminah dirjamo čez rov in kol, ali v prepad, ali pa bomo med kacini štorovjem <e kej sliši Cesar Napoleon je mende od rusovskiga cesarja dobil pisanje, v kterim inu le-ta pritiska, de naj se s papežem vravna in nič sovražnica zoper rimsko cerkev nc počenja in ne terpi, ker tega tirja blagor Francoskiga in pokoj v Evropi. Pariške gospe so v prelepim torilu poslale papežu sto tavžent frankov v samih zlatih po 100 frankov; pridjane so mn»ge pisma verne vdanosti, in zraven tega dosti obljub tacih. ki hočejo ndsihmal pol svojih priboljškov svetimu Očetu darovati I*o Parizu se pripoveduje: Ko je cesarovič undan svojiga očeta (Napoleona) ohjemčkal, mu je neki rekel: „Oče. ne bodite hudi na Papeža. sej so moj boter." Kaj tariga ma je mogla že njegova pobožna mamka cesarica naučili, kaj pa de. Francoska akademija si je slovitiga dominikana O. Lacordaire (Lakorder-a > uda izvolila. Cerkvena stran ima tedaj v akademii veljake: Dupanloup-a. Lacordaire-a, Montalemhert-a. Portugalsko, /e mesca prosenca je šlo tudi iz Li-zabone z mnozimi imeni, zlasti iz plemenitnikov. podpisano vdanostno pismo do sv. Očeta, in še zmiraj se podpisuje. Iz Amerike. Strašna nesreča se je dogodila v mestu l.avrencc-u (r. I.arans-u) 10. u. m. Neka fabrika, v kteri jc delalo sedem do osem sto dclavcov. seje ob 5 popoldne porušila in je pokopala skorej vse delavce, ki so bili v nji. Kar na vozčh so skvečene trupla iz podertin vozili; čez 200 jih je bilo neki pri ti priči mertvih. 2000 ljudi je zvečer nesrečne izkopavalo in j'm p »moč delilo. 40 — 50 zdravnikov je imelo z ranjenimi opraviti. Dc je bila groza popolnama . je tudi v fabriki še goreti začelo. — Komu se tukaj v misel ne vsiluje. kar je sploh znano? Po fabrikah sc namreč le presilo greha stori, torej ni čuda, ako tudi večkrat strahovanje ze petami pride. Mckiere iskrice. Spisojc J. B. Vsakdanja molitev pobožniga pušavnika. Zveličan Nikolaj Flijcnski je vsak dan takole molitvico Bogu opravljal: Gospod vzemi od mene, kar me vleče od tebe. Daj mi, kar me napeljuje k tebi! V zenii me meni, in daj me vsiga sebi. V teh versticah je zapopadena vsa kristjanska popol-namost. Za šolo. Nekaj od kazavniga poduka. Otrokam se po šolah na drobno razlaga, ktere reči so v očetovi hiši; zakaj bi se jim tudi ne razlagalo, ktere reči dc sc znajdejo v hiši nebeškiga Očeta, v cerkvi. Pove naj se jim, čemu dc so cerkve sploh, de Bog. desiravno jc povsod pričujoč, si jc vender poseben kraj izvolil, kamor naj ga liudje častit hodijo i. t. d : kterc reči de so potem v cerkvi: čemu de sta kropivni in kerstni kamen, čemu je prižnica. centu so altarji. eemu de je tabernakelj. kaj de ie v tahernakcljnu hranjeno: kaj pomenijo handera v cerkvi. Stolp ali turu ie kakor perst. ki proti ucbesain kaže. kaj pomeni lo ' Kaj jc v zvoniku, čemu de so zvonovi itd. Ne ueem. de bi -e to ne učilo, ludi nc terdim. de bi se otiMi-i /•• «sitno zavoljo lega. de se jim to na drobno razlag,«, pobožno v eerkvi tčdli. vender vsak sam pu sebi ve. de veekrat pi i poducevanji nar potrebniši reči prezrimo. in dc nevedno«! v tih rečeh pobožniga duha nikakor ne podpira. in de bi se marskteii v cerkvi lepši vedil. ko bi bil v itvuji rnlatlosti bolje podučen. — k. Duhovske zadere. V goriški nadškolii sta prestavljena: gosp. Anton M a r c o I i n i v V e r m e 1 j a n o , ing. Jož. K o n c za duh. pomoč, v Bi Ija n o; — g. Anton Butar je poterjen za fajmoštra v Pod be rdi; — g. Štefan Kafol je izvoljen za pregledovavca cerkvenih številb, ne g. An dr Pavletič kakor je bilo v 1. listu naznanjeno. V ljubljanski škofii. Dukanijska fara v Š m a rj i je gosp. Matiju Brolih-u. Ijubuiškimu fajmoštru podeljena; L j u b u o je torej 11.t.m. razpisano. — G. Sim. Jan. bivši kapi. v Poljšniku, pride za namestnika izpraznjene lokalije v K o p r i v n i k u. Fara Motuik je podeljena ondotnimu namestniku, g. Jan. Zust-u. Pogorori z gg. dopisoravci. „Naj gredo gospod enkrat k Blazniku . ker gospod oče od noviga leta še niso nobene Dauice dobili— to pošto smo dobili undan domu pridši; ker se ui nobeden zbrihtal, de bi bil poprašal, kdo de so ta „gospod oče." ne moremo temu kej: prosimo določnišiga naznanila. — Dobri duši v Teržiču: Prejeli prav hvaležno 10 gold. 50 kr. za naše domače zamurce, ktere naj milostni Bog obilno poverne z dušnim in telesnim blagram. — G. J. L.: Smo poslali; za drugo hvala! — G. M. M.: Smo hvaležno sprejeli in bomo porabili. — G. L. St.: Deus retribuat! — G. Fr. R. v T.: hvaležno prejeli in bomo dalje odrajtali.— G. Fr. S.: V kratkim dobite; spis pa je že Dan. prehitela, kakor ste vidili. — G. F. V. v B.: Nam je žal, iu smo opravili. — G. E. L.: Ne pomnimo, dc bi bili od odh. g. č. kej prejeli; sicer imamo le še en sam spis od Vas , ki bo za vsak čas dober: s poslano pesmico pa še ne moremo na dan. — V. č. g. U.: Po naši misli bi bile večimu delu bravstva nekoliko težko dosegljive zvezdice. — G. F. K. v S.: Hvala! Prosimo večkrat kej. Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX. ^Napoleona .... položim pred noge sv. Očeta:" cekin za 10 frankov. — Dekla 1 tolarček st. d. — Neka oseba 3 dvajsetice. — Mokarica 2 gold. n. d. — Jera Pangus 1 dvajsetico. — Marija in Jožefa 20 kr. — L. S. 1 gold. — Keršenica 50 kr. — Druga keršenica 50 kr. — Jera dekla 1 golil. — Jesus et Maria siut mihi duces iu via: 2 gold. 60 kr. Neka keršenica sv. Očetu 1 gold. sr. — Dve keršenici 2 gold. 25 kr. sr. — V. č. g. Anton Cerne 3 gold. — Marija Lončar 2 gold. — Neža Šmalc. 1 gld. — Da bi za majhni dar milostni Bog pri sodbi veliko usmiljenje skazal 1 križevec ali 2 gold 12 kr. st. d. — Kar ostane, naj bo našimu sv. Očetu! v darilo: 10 gold. — Ljubeznjivimu sv. Očetu Piju IX. g. L. St. 2 ces. cekina. — Iz Kovrata: Iu ausilium christianorum g. fajm. 5 frankov in 5 lir: g. kapi. 1 gold. — G. M. Novak, mašnik Lavaut. školije 5 gld. sr. — Bog obvari in vodi našiga sv. Očeta Pija IX. in ponižaj Njih sovražnike — več pobožnih duš po g. K.: 4 n. gold. v sr.. 2 dvajsetici. 3 gold. 5 kr. v bank., iu 2 ces. cekina. — G. Lovr. R. 1 gold. Popravek. V posled. listu je pri spisih: rKako je bilo v pustno veselico trešilo." in -,Kaj je pust?" izpušen podpis: „J. B.** 7 Sinoc proti enajstim jc nas ljubez-njivi zamurček JožH' krajnski. učenec tretje latinske šole, po dolgi bolelinosti poslednjič za lesarjem v Gospodu zaspal, ki ga zalo vaje po nje bi v pobožno molitev priporočimo. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Založnik: Jožef Blaznik.