NO. 150 Domovi ima /% H/tt' ERIGAkltl"—HO /¥1 E AM€RICAN IN SPIRIT fOR€)6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 5, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€ft ŠTEV. LXII — VOL. LXH Mehika naj posreduje Castro bi se rad pobotal z Združenimi državami in upa, da mu bo v tem pogledu pomagala po novembrskih volitvah v ZDA Mehika. WASHINGTON, D. C. — V Wadnih krogih tu trdijo, da upa Fidel Castro, da bo s posredovanjem Mehike po volitvah v Združenih državah v prihod-njem novembru našel kako Možnost za “mirno sožitje” z Združenimi državami, ki naj bi zmanjšalo potrebo po njegovem lasnem naslanjanju na Sovjetsko zvezo in mu dalo več svobo-ala tudi v domači politiki. Ca-stro bi menda rad nazaj v skup-n°st Latinske Amerike, kamor sPada Kuba po svoji kulturi, značaju prebivalstva im pretek-l°sti, tudi za visoko ceno. Tu ^ijo, da je začel z vodilnih rnesl odstranjevati stare komu-niste in postavljati pristaše svo-JeSa gibanja, na katere se lah-ko zanese. Castro bi seveda rad, da bi Združene države prenehale z bojkotiranjem Kube in vzposta-z njo znova redne gospo- NoŽs:°bovi lAmeriška letala bombardirala cilje v Severnem vile arske odnose z obljubo določe-nega letnega odkupa kave. V ^ashingtonu ne kažejo za kak lak dogovor trenutno nobene v°lje, toda v Havani upajo, da se bo položaj in razpoloženje tu Po novembrskih volitvah spremenilo. Mehika je med tem povedala Naravnost, da ne bo izpolnila sklepov resolucije Organizacije ameriških držav, sprejete pre-tekli mesec na konferenci zuna-jbb ministrov v Washingtonu. na bo tudi še v bodoče vzdrže-vala z njo letalske in druge prometne zveze ter jo seveda tudi alje diplomatsko priznavala. Margaret Yartz Kot smo že poročali, je v ponedeljek umrla v Mt. Sinai bolnišnici 68 let stara Margaret Yartz s 7009 Hecker Ave., rojena v Ambrusu, od koder je prišla pred 42 leti v Leadville, Colo., dve leti kasneje pa v Cleveland. Mož Joseph ji je umrl, bila je mati Mary Stražar, Lillian Frederico, Eleanor Quinn, Roberta, Jamesa, Raymonda, pok. Margaret, pok. Raymonda, pok. Johna in pok. Bernice, mačeha Ann Ryan in Franka Yartz, 16-krat stara mati. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu, SŽZ in ZSZ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek oh 9.15 v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Ann Brodnik V ponedeljek so pokopali 49 let staro Ann Brodnik, roj. Malnar, s 24670 Hawthorne Drive, ženo Stanleyja, mater Anne Bove, Stanleyja, Darlene, staro mater, sestro Anthonyja, Olge Jesenšek, Mary Wolf, Caroline Kastelic, Louisa, Jamesa in Carla. Pogreb je bil iz Brickma-novega pogreb, zavoda na 21900 Euclid Ave. v cerkev sv. Feli-cite, nato na All Souls pokopališče. Vera Mauer V ponedeljek je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 60 let stara Vera (Mauer, roj. Udovič, s 19600 Monterey Ave., doma na Igu pod Ljubljano, od koder je bila prinešena v Ameriko, ko je bila stara eno leto. Zapustila je moža Anthonyja, sinova Roberta in Ernesta, hčerko Veroniko, 6 vnukov in vnukinj, mater Mary Udovič, roj. Intihar, brate. Vietnamu kot odgovor na vietnamski napad ruske komuniste so v 8e postne znamke nevarne v Moskva, zssr. — Kot po-0 na svetu, je tudi za želez-Se Zaveso dosti filatelistov, ki orn •V SVoFb zbirkah nočejo FrVi * na komunistibne države. nih”110 vSegai° P° “kapitalistično Petnih znamkah, ako jih gan'^0 Režim je zato or- aai P°sebne sestanke, kjer Tod 1 a^bsti menjajo znamke. boč3 ^a^bsti, posebno mladi, troieo]0 kRi pod režimsko kon-kan°.ln rajše kupčujejo z znam-1 na raznih črnih borzah. in ,Se racii tega hudo jezi ljUdj CasoPisju opozarja delovne nai. ne hlastajo za tujimi listi« amk ker so skrito kapita-1hUniI!?-v0r0Ž:’e’ ki nai Podira ko-samo 1Cn° družbo. Ni pa ostalo Vnes Pri 0P°minih in pouku. Polici i ^ več!krat posegla tudi ni tJ!’ Sledili so aresti in sod hirni Sv°?ki s precejšnjimi kaz-licije . si’ ki 50 padli v roke po-odrnern sodniJe> 80 dobili kazni ma» ene v “imenu socijaliz- Pravoslavne cerkve bodo ustanovile svojo misijo v Rimu? RIM, It. — Tega ne trdijo vatikanski diplomatje, ampak katoliški krogi v Rimu, ki so izvedeli menda iz zanesljivih virov, da patri j arh Atenagoras želi u-stanoviti v Rimu posebno misijo, ki na bi bila stalno v stikih z Vatikanom. V čem naj ti stiki obstojajo, ni čisto jasno. Atenagoras bi tudi rad vrnil obisk papežu Luko, Johna, Ludwiga, Andre-jPavlu VI., pa je rekel nekemu wa, Josepha, Franka in Vin-'svojemu prijatelju, da je nje-centa ter sestri Roso Knežtič in gova želja naletela na “nepriča-Anno Dombrowski. Pokojna je kovane ovire”. O tem bodo bila članica Društva sv. Jožefa razpravljali na konferenci pra-KSIKJ v Newburghu, Modern | voslavnih patrijarhov na otoku Crusaders No. 45 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 10.15 v cerkev sv. Križa ob enajstih, nato na All Souls pokopališče. Rhodesu koncem tega meseca. Nameravana misija ne bo imela nobenega opravka s seda-nim drugim vatikanskim koncilom. V kolikor se ga bodo u- Naveličala se je novih otrok. NAPOLI, It. — V Italiji velja zakon, ki ne dovoljuje, da bi kdo mogel poslati v zapor matere, ki so v drugem stanu. To je spretno izrabljala dolga leta ti-hotapka in mati 7 otrok, štirikrat je bila obsojena radi tihotapljenja s cigaretami, štirikrat se je izmuznila zaporu, ker je pričakovala otroka. Sedaj jo je sodnija zopet iskala, da jo prisili, da presedi 4 mesece zapora. Mrs. Sacco se je pa naveličala otrok. Pisala je predsedniku republike Segni-ju, naj jo pomilosti, ker se je “preveč utrudila” od vsakoletnega poroda. Segni ji še ni sporočil odgovora. Predsednik L. B. Johnson je sinoči ob 11.30 preko televizije in radia objavil, da so ameriška vojna letala bombardirala določene in omejene cilje na kopnem v Severnem Vietnamu kot odgovor na ponoven napad vietnamskih torpednih čolnov na ameriške vojne ladje na visokem morju. — Združene države so predložile sklicanje Varnostnega sveta ZN za danes z jutra i k raznravi c mednarodni krizi v jugovzhodni Aziji. WASHINGTON, D.C. — Ponovni napad severno-vietnamskih torpednih čolnov na ameriške vojne ladje v Tonkinškem zalivu je končal ugibanje o smislu prvega napada. Sedaj je jasno, da je bil prvi premišljen in ne le kak “nesporazum”. Pri drugem napadu včeraj dopoldne po našem času, v torek zvečer po krajevnem, je sodelovalo šest severnovietnamskih torpednih čolnov, od katerih naj bi bila dva potopljena, dva pa poškodovana. Celoten spopad naj bi trajal okoli dve uri. Predsednik ZDA L. B. Johnson je po seji Narodnega varnostnega sveta, po seji vlade in po posvetu z vodniki Kongresa obeh strank potem, ko je izvedel za drugi komunistični napad na ameriške vojne ladje, ukazal trd odgovor na napad z napadom ameriških vojnih letal na oporišča torpednih čolnov in nje podpirajočih naprav na kopnem Severnega Vietnama. O pol polnoči je nato preko radia in televizije to objavil in obrazložil ameriški javnosti. : 1 1 ..... „ „ ,, . . stila za nagle ukrepe, če bo trezen. Gold water podpira , . ... , ,.vv , , . ba te cilie braniti s silo orozia. stahsce predsednika ZDA ^ , h , T > . , . , Predsednik je obvestil o svo- ^dsednik Johnson 3e dejal jem ukazu republikam pred-'^ so mu vbdmki Kongresa ob sodniškega kandidata sen. Gold- «ubili’ da bo omenjena resolu waterja, predno je ukaz obja.| cija odobrena v najkrajšem času. vil. Senator je podprl predsed-j Amerika zahtevala sklicanje nikov korak s posebno izjavo: Varnostnega sveta ZN “Jaz sem gotov, da bo vsak A-j Ameriški poslanik pri ZN A merikanec podpiral ukrepe, ki Stevenson jg sinoči v p0Sebnem jih je naznačil predsednik v svo- pismu predsedniku Varnostnega ji izjavi. Prepričan sem, da je sve^a Združenih narodov tega to edino, kar lahko storimo v ^ pozvalj naj skliče za danes zju danih okoliščinah. Mi ne more-|traj sejo svetaj da mu bo obraz. mo dovoliti, da bi se stieljalo na }ozil ameriške ukrepe, vzrok za~ ameriško zastavo kjerkoli na ■ in mu predi0žii ukrepe, svetu, če hočemo ohraniti spo- naj preprečij0 razširjenje vojne v jugovzhodni Aziji. Združene države so Severni Vietnam že v nedeljo javno posvarile pred novimi napadi in štovanje in ugled!” Kongres naj odobri resolucijo Kongres bo razpravljal o položaju v jugovzhodni Aziji v zagrozile, da bodo v takem slu-zvezi z zadnjimi dogodki in iz- čaju odgovorile, kot se jim bo bodo v nobeni glasoval resolucijo, v kateri bo zdelo potrebno. Do novega na- patrijarhov, zvezi s pravoslavno misijo, ako točno očrtal ameriške cilje v pada je prišlo včeraj v času, ko bi ta že obstojala za časa kon- tem delu sveta in dal predsed- je vlada Združenih držav pia\ deležih zastopniki pravoslavnihIčila. |niku ZDA vsa potrebna poobla- odposlala uradni protest vladi __________________________________________________________________________ ' Severnega Vietnama zaradi na- 1 pada v nedeljo. Prvi napad v nedeljo so izvedli trije torpedni ' čolni, drugega včeraj pa 6. Prvi Johnson ima še zmeraj dosti želja po novih zakonih NaivC'n°ma sončno in mil°- — temperatura 78> nai- WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson še zmeraj upa, da mu bo Kongres izglasoval celo kopo zakonov še pred 24. avgustom, da bo Kongres lahko takrat končal svoje delo in šel na volivno kampanjo. Demokrat-je morajo seveda še preje opraviti posel s svojo konvencijo, ki se začne 24. avgusta v Atlantic City. Johnsonova okolica je naštela kar 35 zakonov, več ali manj važnih, ki naj bi jih Kongres sprejel. Vseh seveda ne bo, toda Johnson upa, da bo njemu prišlo na podpis najmanj 25 izglasovanih zakonov, morda pa tudi nekaj več. Administracija je razdelila zakone v tri skupine: naj-prvo mora Kongres izglasovati vse zakone, ki so v zvezi z letošnjim proračunskim letom. To so v glavnem nakazilni zakoni. Kongres se n a j b r ž e ne bo obotavljal z glasovanjem, že sedaj je na primer Senat pretekli teden izglasoval v petek in soboto celo vrsto zakonov skoraj brez vsake debate v plenumu. V drugo skupino spadajo zakoni, ki zanje Johnsonova administracija ne vidi nobene večine v Kongresu. Te zakone bo brez velikega hrupa “prihranila” za prihodnje leto. Upa namreč, da jo bo novi Kongres bolj “ubogal” kot sedanji. V tretjo skupino spadajo politični zakonski načrti, to je taki, ki so proti njim južni demokratski konservativci in pa republikanci. Kakšna usoda čaka te zakone v prihodnjih treh tednih, tega nihče ne ve. Vzemimo na primer zakon o podpiranju tujine. Proti njemu se je uprl demokratski senator Morse v debati v senatnem plenumu. Tam verjetno ne bo dosti opravil, vendar bo Senat zgubil na času. Hujša je pa druga okoliščina. Do sedaj so bili republikanci kolikor toliko vneti za podpiranje tujine. Sedaj pa pod vplivom Goldwaterjevih pristašev spreminjajo svoje stališče. Voditelj republikanskih senatorjev Dirksen je na primer podpiranje zmeraj podpiral. Sedaj je posta . Goldwaterjev pristaš in je že napovedal, da bo o podpiranju povedal svoje mnenje, kakor hitro bo Senat debatiral o naka-zilnem zakonu o podpiranju (sedaj je namreč v debati šele pooblastilni zakon). Kaj se lahko skuha iz vsega tega, nihče ne ve. Treba je namreč misliti tudi na to, da bodo Goldwaterjevi kongresniki radi izrabili priliko, ako jo bodo dobili, da okrnejo podpiranje, akoravno so do sedaj glasovali zanj. Drug tak političen zakon je načrt o boju proti revščini. Senat je načrt odobril, predstavniški dom pa debatira o njem. Republikanci grozijo, da bodo solidarno nastopili proti njemu. To bi pomenilo smrt za zakon, kajti administraciji manjka kakih 25 republikanskih glasov v Predstavniškem domu, da bo zakon odobren. Administracija trenutno ne ve, kje naj teh 25 glasov stakne. Do konca tedna bi jih morala imeti. Precej obupen je tudi položaj z načrtom o bolniškem zavarovanju. Predstavniški dom ga je odbil. Sedaj je senator Javits sklenil, da ga bo obesil na za- konski načrt o povišanju pokoj- je bil usmerjen na rušilec Mad-nin, kar je predstavniški dom že dox, drugi včeraj pa na rušilec izglasoval. Po tej poti bo' Pred- Maddox in na rušilec T urner Joy, stavniški dom kar naravnost de-' ki se mu je v ponedeljek pridru-batiral o njem in se izognil Mili- žil na patroliranju v Tonkin-sovemu odboru za sredstva in škem zalivu. V včerajšnji spopad načine. Vprašanje pa je, ali se 'so posegla že tudi letala z leta-bo Javitsu posrečila njegova lonosilke 'Constelation, ki je v taktika. V senatnem finančnem ponedeljek z drugimi ameriški-odboru bo najbrže večina hotela mi vojnimi ladjami zapustila odobriti bolniško zavarovanje. Hong Kong in odplula v Javits bo moral iti s samostoj- no” smer. nim predlogom pred senatni ple- nezna- num. Ali pa bo tam pridobil zanj vsaj polovico senatorjev? To so važni politični zakonski načrti za ta teden. Prihodnji Svet se sprašuje, čemu izzivajo severnovietnamski komunisti Združene države z napadi na njihove vojne ladje na viso- teden bomo najbrže imeli druge | kem morju. Ali naj bi bili ti na vrsti. In do 24. avgusta je ko- j napadi le sredstvo za izsiljenje maj še 20 delovnih dni! I sklicanja nove konference v Že- Da bi Kongres še zasedal po'nevi, kot je bila ona leta 1954, demokratski konvenciji, tega se-'na kateri je bilo doseženo predaj na Kapitelu nihče ne priča-! mirje v vojni, v Indokini, umak-kuje. Johnson sicer žuga, da ga nitev Francije iz nje in sedanja bo dal sklicati, ako ne dobi vseh njena razdelitev, ali hočejo voj važnih zakonov izglasovanih, to- no razširiti tudi na ostalo jugo- Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Mary Urbas z 835 E. 156 St. se je vrnila iz bolnišnice in zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Vičiča na 30. dan njegove smrti. Dopolnilo— Pok. Joseph M. Vraneza je zapustil tudi mater Mary Vraneza, roj. Lazanski. -----o----- Zadnje vesti CHAMPAGNOLE, Fr. — Reševalci so včeraj dosegli 9 rudarjev, ki so bili ujeti v rudniku od preteklega ponedeljka. Vsi so bili kolikor toliko pri zdravju, čeprav so bili / rovu 270 čevljev globoko zaprti 8 dni. Za petimi pogrešanimi ni še nobene sledi. SAN FRANCISCO, Calif — Guverner E. Brown je včeraj imenoval demokratskega se-natskega kandidata P. Salin-gerja za senatorja na mesto umrlega Engla. Danes opoldne bo v Washingtonu zaprisežen. JACKSON, Miss. — Včeraj so odkrili tri trupla pod na novo zgrajenem “jezom,” od katerih sta dve doslej uradno ugotovljeni od treh 21. junija letos izginulih borcev za civilne pravice. NEW YORK, N.. — Kitajski diplomat Tung Či - ping, ki je koncem preteklega tedna nenadno i zginil iz ameriškega poslaništva v glavnem mestu Burundija v osrednji Afriki, kjer je dobil začasno politično zatočišče, je včeraj priletel sem in dobil stalno politično zatočišče v Združenih državah. Dejal je, da bi še mnogo drugih rdečih kitajskih diplomatov rado pobegnilo, če bi se jim nudila primerna priložnost. HONG KONG. — Tukajšnji list, ki je last rdeče kitajske vlade, je v svoji današnji izdaji zapisal, da Kitajska ne bo čakala, da bi se “vojna približala njej sami.” To utegne biti napoved javnega posega rdeče Kitajske v vojno v Vietnamu. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je v kratkem sporočila objavo predsednika Johnsona, da so ameriška letala napadla cilje v Severnem Vietnamu kot odgovor na severnovietnamski napad na ameriške vojne ladje v Tonkinškem zalivu brez vsakega komentarja. TOKIO, Jap. — Japonski listi so objavili poročilo o napadu a-meriških letal na Sev. Vietnam in izjavljajo, da je bilo to po dveh napadih na ameriške ladje pričakovati. — Zanimiva je vest, da Severni Vietnam trdi, da so si zadnji napad “ameriški vojni hujskači izmislili,” da bi imeli priložnost udariti na Severni Viet- nam. da nihče med politiki mu tega ne verjame. Bi se že moralo v domači ali zunanji politiki zgoditi res kaj važnega, da bi Kongres zopet začel delati sredi vo-livne kampanje. vzhodno Azijo. Položaj ni jasen in tudi v vladnih krogih niso gotovi, kako naj ga precenjujejo. Vsekakor so poslali v jugovzhodno Azijo vojaške okrepitve, posebno pomor- ske in letalske. Danes zjutraj je bilo objavljeno, da so ameriška jet letala priletela na letališča v Južnem Vietnamu, da bodo pripravljena na zavrnitev morebitnega letalskega napada Severnega Vietnama ali — rdeče Kitajske na cilje v Južnem Vietnamu. /IMERISKA DOMOVIH 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: &a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 150 Wed., Aug. 5, 1964 Mezdna pogajanja v avtomobilski industriji Avtomobilska industrija spada med stebre našega gospodarstva. Na bilijone kapifala je investiranega v njej, podjetja dodajajo vsako leto nove bilijone. Tud' za letos in prihodnje leto bodo novi bilijoni dolarjev našli pot v nove tovarne in novo strojno opremo. Industrija spada med največje potrošnike jekla, vsak zastoj v njeni proizvodnji pomeni tudi zastoj v jejklarski industriji. Industrija ima v svoji službi neposredno v proizvodnji skoraj 600,000 delavcev, ravno toliko pa v njenih pomožnih obratih. Od njenega poslovanja so odvisni zaslužki 10 milijonov delavcev v takih industrijskih panogah, ki delajo za avtomobilske tovarne. . Avtomobilska industrija je pa tudi ravno tako vazna za našo konjunkturo. Dokler tekoči trak v njenih tovarnah ne miruje, vlada živahnost tudi v ostali industriji, je pa obenem tudi odvisna od našega splošnega gospodarskega napredka. Število prodanih avtomobilov vseh vrst pove tudi, kakšna je konjunktura v naši deželi. Tako je na primer bilo prodanih v 1. 1962 okoli 6.8 milijonov vozil, lani pa 7.1 milijonov. Ako ne bi dežela živela v konjunkturi, avtomobilska industrija ne bi mogla najti toliko kupcev. Seveda so važne tudi cene. Niso čisto stabilne, kot trdijo zagovorniki industrije, toda rastejo tako počasi in nevidno, da človek tega niti ne opazi ne. Oči se mu odprejo šele takrat, ko kupuje dodatke za nov avtomobil- Tesna povezanost stanja v avtomobilski industriji z našim splošnim blagostanjem je zadosten povod, da se vsa javnost zmeraj zanima za mezdna pogajanja v tej industrijski panogi. Tudi letos bi se morala, ako ne bi bili v vo-livnem letu. Tako je pa politika potisnila na stran ta mezdna pogajanja, ki začenjajo ravno sedaj prihajati v popoln razmah. Pogajanja imajo čudno obliko, ki jo je določila naša gospodarska politika. Tovarne so pod kontrolo zakona proti kartelom, zato nimajo poguma, da bi skupaj nastopile pri mezdnih pogajanjih. Unija avtomobilskih delavcev ne stoji pod kontrolo tega zakona, zato lahko zastopa delavce vseh tovaren, v glavnem samo štirih največjih; General Motors, Ford. Chrysler in American Motors. Pogajati se pa mora z vsakim podjetjem posebej, dasiravno je predmet pogajanj isti od pogajanja do pogajanja in dosledno je tudi rezultat pogajanj za vse tovarne enak. Stiki med tovarnami seveda obstojajo in unija nima ničesar proti njim, ker ji olajšajo delo. Tudi letošnja pogajanja kažejo isto sliko kot pretekla leta. Unija ni toliko zainteresirana na višjih plačah kot na obrobnih koristih: večje pokojnine, zgodnejša upokojitev ob polnih pokojninskih prejemkih, zboljšanje delovnih pogojev, v glavnem znižanje delovnega časa za delavce ob tekočem traku za pol ure. Seveda je postavila tudi zahtevo po višjih prejemkih. , , Unija nima težav z utemeljitvijo svojih zahtev. Posli avtomobilske industrije gredo v klasje. Proizvodnja raste in ni strahu, da bi novi avtomobili ostali dolgo časa brez kupcev. Akoravno so ostale cene iste, so zaslužki tovaren vendarle izredno visoki, gredo v bilijone. Od tega imajo korist delničarji in ravnateljstva. Ako more torej industrija nuditi več delničarjem in voditeljem podjetij, zakaj ne bi mogla dati nekaj priboljška tudi delavcem in uradnikom ? Podjetja ne tajijo, da unija prikazuje položaj industrije v pretirano svetli luči, vendar ugovarja unijskim zahtevam. Namiguje sicer, da bi se o zboljšanju mezd in plač dalo govoriti, morda tudi o novih večjih obrobnih koristih, toda noče ničesar slišati o spremembi delovnih pogojev, pri čemur misli največ na znižanje delovnega časa za pol ure. Ravno tu pa unija ne more dosti popuščati Unija se namreč boji, da bo napredek v tehniki avtomobilske proizvodnje zmanjšal potrebo po delavcih. Ne bo samo novih delovnih mest, še število sedanjih se bo zmanjšalo. Strah je upravičen, kajti že sedaj velja za pravilo: čim več pride na leto novih avtomobilov na trg, tem manj delavcev ima kruh v tej industriji. Pogajanja so se šele začela, do kritičnih razgovorov bo prišlo predvidoma šele sredi avgusta, torej tik pred koncem sedanje mezdne pogodbe, ki traja do konca avgusta. Takrat bo ozračje najbolj napeto, takrat lahko vsak nepremišljen korak spravi v nevarnost redno proizvodnjo, takrat bo unija začela namigavati na štrajk. Do štraika seveda ne bo prišlo. Avtomobilski industriji se sedaj godi predobro, da bi sedanjo konjunkturo spravila v negotovost. Na drugi strani pa tudi unija nima veselja do štrajka. Tudi pri avtomobilskih delavcih prevladuje misel, da je boljše imeti vrabca v roki kot goloba na strehi Na drugi strani bi štrajk ravno nekaj tednov pred volitvami spravil v zadrego vse politike, posebno demokratske-Predsednik Johnson bo napel vse sile, da štrajk prepreči. Naša administracija mu v ta namen daje dosti sredstev na razpolago, zato bo njegov pritisk na pogajanja poskrbel, da do štrajka ne pride. Končno so avtomobilski delavci po večini demokratje in ne bodo delali sitnosti tisti stranki, ki je do sedaj dobro varovala njihove interese. Nova mezdna pogodba bo seveda imela tudi svoje temne posledice. Kot smo rekli, gleda avtomobilska ipdu-strija, da zadovolji delničarje, ravnatelje in delavce ter uradnike, ne briga se pa za potrošnike. Kot zmeraj, bodo tudi sedaj nosili kupci vse breme novega sporazuma, ki se bo izražalo v višjih cenah za avtomobile. Tovarne so že napovedale, da bodo morale zvišati cene, ker same ne bodo mogle več nositi bremen nove pogodbe. Nove cene za avtomobile bodo pa delovale kot nalezljiva bolezen. Cela vrsta industrijskih panog komaj čaka, da bi katera med velikimi panogami povišala cene. Smatrajo, da bi s tem dala znak za splošno povišanje cen za industrijsko blago. Takemu splošnemu valu višjih cen industrijskega blaga bi se pa težko upiral celo tak skušen politik kot je Johnson. Sicer pa bodo ob času poviševanja cen sedanje volitve že davno pozabljene in administracija bo pod Johnsonovim vodstvom drugače gledala na to kot gleda sedaj. Za potek mezdnih pogajanj ne bo dosti zanimanja tudi med našimi bralci. Vredno pa je, da se zanimajo za rezultat pogajanj. Morda bodo potem lažje razumeli, zakaj bodo verjetno že prihodnje leto morali plačati več za nove avtomobile — pa tudi za marsikatero drugo industrijsko blago. Canada E. MARIE Cleveland, O. — Sedaj, ko ko se je pričelo naše veliko ro-smo se odpočili od 200 milj dol-jmanje v Baragovo deželo. Pred gega romanja po Baragovi de-j odhodom je Father Godina imel želi in gledamo nazaj na te^ob 4.45 zjutraj še romarsko ma-sončne dneve, se nam vriva mi- šo; po maši sjno pred cerkvijo sel: svetniški Baraga sam je Marije Vnebovzete zasedli vsi moral biti z nami in on nam je polni navdušenja tri velike, mo- kazal pota in kraje svoje dežele, prav kakor piše zadnja številka marketskega lista Baraga Bulletin. Večina je že dala razviti filme iz svojih aparatov. Naš u-radni fotograf Anton Grdina, ki je celo pot posnel s 16 mm kamero, še čaka na razvite filme. Ko prejme on svoj razviti trak in vročina nekoliko poneha, se bomo sestali k prijateljskemu večeru in ob projeciranih slikah derne avtobuse ter točno ob 5.30 odpeljali v božjem imenu v smeri proti Toledu. Po nebu so se tedaj podili veliki črni oblaki, ki jih je bilo kar strah pogledati, toda kmalu so se temne pošasti razblinile in nastalo je prekrasno vreme, ki nas je spremljalo ves čas našega 6-dnevnega romanja. Vseh romarjev je bilo 136; bili so to fini ter olikani rodoljubi v najboljšem razpoloženju, postrežljivi, obujali spomine na prelepe dne- drug drugemu uslužni ter čed-ve s poti med Krivim drevesom nostni ljudje, s katerimi je bilo in Orlovsko luko (Eagle Har- zelo prijetno potovati, zlasti še bor) na najsevernejšem delu zategadelj, Iker so vsi znali dr- Gornjega Michigana. Lepo prosim vse, ki imajo lepe slike ali ‘“slides”, če bi mi jih poslali, da jih dam prekopirati. Rabili jih bomo za omenjeni večer in za lemontski kole- žati red in disciplino. Najmlajši romar je bil star 10 mesecev; to je bil najmlajši sinček g. Rudija Kneza, ki se je podal na dolgo pot z vso svojo družino v svojem lastnem avtomobilu, in dar Ave Maria. Urednik kole- ki je bil med romanjem orga- darja Father Fortunat bo objavil v koledarju o romanju daljši članek in želi k članku slike z romanja. Slike pošljite na moj naslov (J. G., 15519 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio). Na hrbtu slike napišite svoje ime in naslov in kaj slika predstavlja. Slike in “slides” vrnem. Father Godina * Cleveland, O. — Že davno smo si želeli, da bi mogli obiskati grob velikega, slovenskega misijonarja in škofa Friderika Baraga, o katerem smo toliko čuli že v ravni mladosti, da je tam daleč, daleč za morjem, po divjinah Severne Amerike prižigal luč Kristusove vere med pogani, ki niso o Kristusu še nikdar nič slišali. Tedaj smo bili še premladi, da bi mogli pravilno pojmovati orjaško delovanje tega čudovitega blagovestnika; tudi nismo tedaj prav nič vedeli, da nam bo sreča enkrat tako mila, ki nas bo privedla prav pred grob svetniškega služabnika božjega, kjer bomo priporočali naše goreče prošnje ljubemu Bogu, da bi mogli svetniškega škofa častiti tudi na naših oltarjih. Odhod Naše želje šo 'se hvala Bogu ter hvala č. g. Josipu Godini izpolnile v soboto, 4. julija 1964, nist ter pevovodja. Tudi sloven ski pogrebnik g. Anton Grdina je bil z nami z vso svojo družino in je vso dolgo pot filmal vse znamenitosti, ki jih bo kazal enkrat pozneje, ko bodo filmi do-gotovljeni; tudi Mr. in Mrs. A. Grdina sta imeli pri sebi tri zale punčke, ki so tako Ijubeznji-vo slovensko pele ter zabavale romarje, da jih je bil še Bog vesel. Vodja ter organizator velikega romanja je bil neutrudljivi Father Godina, Iki je poleg vsega še skrbel z očetovsko ljubez nijo za naša kosila ter prenočišča; to nikakor ni mala reč, naj ti prenočišča za toliko romarjev, če le mogoče pod eno streho, toda navdušeni gospod svojo jekleno voljo so preskrbeli točno in sigurno, tako da je imel vsak romar, ko je stopil na bus, že svojo številko prenočišča v rokah. Fathru Godini v znatno pomoč so bile rediteljice na busih; v prvem je bila gdčna. Ivica Tominec, v drugem gdčna. Frances Zulich, ki je iz prijaznosti sprejemala skozi 6 mesecev prijave za veliko romanje; v tretjem pa je bila gospa Frank Grdina. Romanja so se udeleži li med drugimi tudi č. g. J. Cvelbar, župnik v okolici Pittsburgha, pisatelj g. Zdravko Novak, gdčna. Josipina Pavli, rav nateljica Slov. sole pri IVIariji Vnebovzeti; sopranistinja gospa Marija Kokal, ki je vodila splošno petje; zastopnik Ameriške Domovine g. general Ivan Prezelj ter veliki rodoljub in gorenjska korenina g. Janez Likozar. Na busih so peli, molili ter zbijali vsakovrstne šale; nekdo je celo nastavil uganko: “Dva- krat na leto po trikrat na dan — enkrat — nobenkrat — drugače vsak dan;” kaj je to? — Father Godina je pojasnjeval, da je to sv. maša, ki se po trikrat bere za Božič ter za Vse svetnike — noben duhovnik nima maše samo po enkrat na leto, pač pa jo bere vsak dan. V takem razpoloženju smo prišli v Toledo, kjer je bil polurni odmor. Pred Toledom je reka Maumee. Nekdaj je bila meja med Združenimi državami in Indijanskim teritorijem. Združene države so potem ta teritorij kupile od Indijancev; vsak Indijanec je prejemal 30 dolarjev odkupnine na leto. Ker so se vršile pri odkupnini velike nered-nosti, so Združene države Indijance kratkomalo deportirale na teritorij za reko Mississippi, kar je med Indijanci vzbudilo sploš no nevoljo in radi tega se je pričela vojna med Indijanci ter Združenimi državami. Ob Baragovem času je bila tod sama hosta; skozi to goščavo je vodila edina cesta v Ohio; po tej cesti je potoval Baraga v letu 1831, ko se je peljal z vozom iz Cincinati v Detroit. Iz Detroita je nadaljeval vožnjo z ladjo-jadrnico v Indian River, kjer je bilo naše prvo prenočišče. Ob dveh popoldne smo do-šli v Clare, Mich., kjer nas je čakalo kosilo v Hotelu Doherty. Pevske vaje v gozdu Povedano nam je bilo, da bomo na našem romanju na več krajih peli slovesne litanije ter pri romarskih mašah, zategadelj je bilo potrebno nekoliko vaje v romarskem petju. Zavili smo ob 3.30 nekoliko stran od glavne ceste ter se ustavili v Canoe Camp Parku v senci gozdnih dreves; tu je g. Knez sestavil improvizirani pevski zbor ter pomočjo a c c ordion-harmonike, ki je nadomestovala orgle, pričel z vajami v petju; takoj je videl, da ima pred seboj odlične soprane in krasne alte, s katerimi je bil g. Knez popolnoma zadovoljen; izgledalo je, da je vsa romarska skupina en sam pevski zbor, ki navdušeno sledi svojemu pevovodju; slovenska pesem se je razlegala po michiganskem gozdu, ki je pozneje priklicala čudežev po Baragovi deželi. Mesečni shod slovenskih tretjerednikov v New-burghu Cleveland, O. — Redni mesečni shod udov Tretjega reda sv. Frančiška bo v nedeljo, 9. avg. 1.1. ob 2. uri popoldne pri Sv. Lovrencu. Najprej bodo litanije z blagoslovom, zatem pa kratek govor duhovnega vodja. Vsi udje — moški kakor ženske — so po pravilih dolžni, u-deležiti se shoda. Vodilo Tretje ga reda se glasi: “Redno naj prihajajo k mesečnim shodom, ki jih skliče voditelj.” Udje prihajajo na shode, da se na njih vzpodbude in duhovno obnove. Čeprav je bilo ob zadnjem našem mesečnem shodu slabo vreme, je bila udeležba na shodu kar lepa, kar je zelo hvalevredno. Po shodu smo se vsi zbrali v cerkveni dvorani, kjer so imeli prijazen in zanimiv spored. Med drugim smo se odločili, naj bi imeli vizitacijo na jesen. Upamo, da bo to mogoče. Kaj več o tem prihodnjič, ko bodo potrebne stvari urejene. Na svidenje! A. D. Z. Preteklo je 10 let! Euclid, O. — Petdesetletnice so zelo pomembne, pa naj človek na svoji življenjski poti sreča Abrahama ali da duhovnik obhaja zlato mašništvo ali da zakonca praznujeta zlato poroko. Kdor se v javnosti udejstvuje pol stoletja, ga častno o-menjajo. Tudi petdesetletni spomini so zanimivi, o katerih imam jaz namen danes pisati. V nedeljo, 26. julija 1914, na praznik sv. Ane, se je vršil fantovski shod pri cerkvi Matere Božje na Zaplazu na Dolenj skem. Krasen poletni dan je bil, že v zgodnjih jutranjih urah so se množice ljudi zgrinjale pro- Pri največjem križu na svetu Ob 5.45 zvečer smo došli Indian River, kjer se nahaja velikanski križ, po zatrdilu naj večji križ na svetu. Križ je 55 čevljev visok, na njem je Kristusovo telo — težko 7 ton. Križ je na gričku, ki predstav Ijo goro Kalvarijo. Truplo Kristusa je bilo izoblikovano Chicagu, a vlito iz brona na Norveškem. Do križa se lahko pride po dvojevrstnih stopnicah; ene so navadne stopnice za komodne turiste, a druge so Sv. Štenge za spokorne romarje; 28 jih je, v vsaki stopnici so vdelane relikvije kakega svetnika in so vse iz temnega marmorja, po njih se plazijo romarji po komičnih, na vsaki stopnici se izmoli kratka molitvica, dokler se ne pride do vrha, tam se počasti Sv. Križ s posebno prošnjo ali zahvalo za prejete milosti in tem je pobožnost zaključena. Tudi po naši domovini so po nekaterih krajih svete stopnice, oc katerih so najbolj znane Svete Štenge pri Novi Štifti rta Dolenjskem in na Mirenskem gradu pri Gorici: Svete Stopnice pri Novi Štifti je dovršil vikar Franc pl. Stabile v letu 1780. fDalje na 3. strani) Zaplazu, celo dva romar sika vlaka sta pripeljala ljudi na po stajo Veliko Loko. Eden iz Kočevske doline preko Grosuplja, drugi iz Novega mesta in Bele Krajine. Pri fari sv. Mihaela v Čatežu, kamor zaplaška romarska cerkev spada, je bilo kot na mravljišču, ljudi se je kar trlo. Takoj po 9. uri dopoldne se je pod Zaplaškim strmim gričem začela uvrščevati povorka s cerkvenimi pevskimi zbori iz vse Dolenjske pod vodstvom pesni-ka-skladatelja Ignacija Hladnika. Ignac Hladnik je bil srednje moške postave, lepo zaokroženih prs, polnih, rdečih lic, visokega čela ter košatih las, izpoc katerih je žarelo dvoje sinjih oči. Že sama njegova zunanjost je svedočila, da ni to navaden človek, ampak umetnik. Neka nevidna sila me je vrgla iz povorke, da sem- začel hoditi tesno za g. Hladnikom ter ga na vso moč občudoval. Vse na njem mi je bilo zelo všeč, njegov korak sem hotel pa takoj posnemati. Mogoče je moje zanimanje do g. Hladnika imelo izvir v tem, da bom čez 50 let daleč od rojstne domovine na tujrh tleh na koru pri daritvi sv. maše pel njegove pesmi. Povorka se je še vila po strmem griču proti cerkvi, ko je bila obširna zaplaška cerkev že polna. Petje je bilo pri sv. maši mogočno, saj je bilo pevskih moči dovolj ter vodstvo izvrst no, Po sv. maši smo se pod platnenimi šotori zunaj cerkve ži vahno razgovarjali; kot da padla iz jasnega neba, sta se pojavila med nami dva orožnika z velikim ovojem in z debelimi črkami tiskanega papirja poc pazduho ter sta začela glasno in uradno naglašati: “Vojna izbruhnila! Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno!" Naš presvitli cesar Franc Jožef poživlja vse fante in može poc orožje; vsi vojaški obvezniki, fantje in možje, se morajo v 2 urah javiti pri svojem kadru! Bridko je odjeknila ta novica med navzoče, ne samo med žen skim spolom, ampak tudi med možmi. Živahnost je popustila, fantje in možje so postali zamišljeni, novica jih je globoko pretresla. Neki zelo postaven fant iz primskovške fare doma, je v moji navzočnosti se izrazil: “Dokler ne dobim po pošti vojaške pozivnice, jaz ne grem nikamor.” Stopil sem k njemu ter dejal: “Zakaj si boječ, biti vojak je lepo, iti na bojno polje je častno.” Jaz bi pa takoj šel pa sem premlad. Resnica je bila to, saj me še za fanta niso smatrali. Ako sem se ob večerih pridružil fantom na vasi, so me s smrkovcem napodili spat. Tudi za fantovščino nisem še dal, o kateri je vedel pokojni Jaka Debevec toliko zanimivega povedati. Kot znano, da kdor je plačal za fantovščino, je to toliko veljalo, kot unijska karta za strokovnega delavca v Ameriki Znano je dejstvo, da kjer se pojavi kakšno ljudsko nezadovoljstvo, je na pol dorasla mladina tako pripravljena za sodelovanje. Zlasti srednješolska mladina je bojevita. Oni so močni, korajžni in vse vedo, vsi drugi so ničle. Tudi jaz sem bil tak kot neizkušen kmečki, še ne dorasel fant, sem vedel in imel več korajže kot postaven doslu-žen vojak. Popoldne ob drugi uri so bile na omenjeno nedeljo v cerkvi pete litanije. Prostorna, romarska cerkev tedaj ni bila polna, ljudstvo se je porazgubilo. Jaz sem šel iz radovednosti na kor, bil je prazen, le nekaj pevk ter par pevcev iz novomeške gimnazije je sodelovalo pri petih litanijah. Takoj po pobožnosti v cerkvi so nastopili govorniki zunaj cer-cve. Prvi je stopil na govorniški oder dr. Franc Lampe; govor je začel z besedami: “V vojnem stanju se nahajamo. Naš presvitli cesar Franc Jožef kliče vse vojaške obveznike pod o-rožje, odzovite se mu radovolj-no, saj po treh mesecih hrabrega boja se boste zmagoslavno vrnili na svoje domove.” Slab prerok je bil dr. F. Lampe in z njim vsi, ki so mislili kot on. Za marsikaterega fanta in moža so se trije meseci podeseterili; tisti, ki so padli v rusko vojno u-jetništvo in se skozi Sibirijo vrnili domov, so še podvajseto-rili. Naslednjega dne, v ponedeljek, 27. julija, smo se še pred prihodom vlaka iz Novega mesta zbrali na vrtu mojega rojstnega doma firbec past. Ko je lokomotiva se prikazala izza preseke, smo videli, kako je bila vsa z zelenimi vejami ozaljšana. Fantje in možje s šopki na prsih in klobukih, harmonikarji so glasno vlekli na svoje mehove, vmes se je pa čulo veselo petje in fantovsko vriskanje-Danes po 50 letih si pa mislio1' kakšno budalo je človek, da gre kot brezumna žival pojoč in vriskajoč v trpljenje, mnogi iz‘ med njih v smrt. Tako kot so šli ti možje i^ fantje na vojno, so šli le prvi Kristusovi mučenci v smrt, ko so jih poganski Rimljani metal* v amfiteatre, da so jih trgal® lačne, divje zveri, šli so veselo pevajoč, ker po par urah groznih muk so bili kronani z mučeniškimi kronami. 'Petdeset let je preteklo od napovedi prve svetovne vojne. Pa' ne se niso še zacelile; izbruhni' la je druga svetovna vojna. Ne' kateri prerokujejo, da se bo začela kmalu še tretja. Stari očan' ci, ki so ob dolgih zimskih ve” čerih na mojem rojstnem dom1* reševali svetovna vprašanja, s° dejali, da se letnica 2000 nikdar ne bo pisala, potem pa še in & Za mnoge izmed nas bo dal takrat mir, ker na mirodv®' ru ni ne skrbi ne gorja. Za vrnitev vsega, kar ima čez ve svet priti, moramo bolj kot kdaJ prej v preteklosti prositi Bog3’ kuge, lakote, vojske reši naSi 0 Gospod! Frank Kovačič Bolgarske, ruske in druge povesti Nekoliko minut je bila v s°bi težka, moreča tišina: sa-ftio vojni kronometer Markova Je hitro bil sekunde, in dogorelo oglje v peči je razpadalo s slabim, a zvočnim kovinskim Vreščanjem. “Povej mi, Markov”, je naposled zinil starec, “česar ne odgovoriš niti sodnikom, niti Predstojnikom, da, niti carju, Pač pa svoji vesti, ako te vpraša: zakaj si šel na ta grozni, Nepravični poboj?” Markov je porogljivo zmagal z ramami. ‘Starec, ti imaš dokaj neprisiljene besede za človeka, Vi bo čez štiri ure ustreljen ob drevesu. Sicer se pa razgovar-•lajva, prosim. To je dosti zanimivejše, nego brez spanja Premetavati se v groznici . . . n°rej, kaj bi odgovoril svoji vesti? Najprej ji povem, da Sem vojak in da je moja dolžnost, slušati brez preudarka. rugič, sem rojen Rus, in ves Svet naj zve, da bo tisti, ki Francoz? Angličan? Rus? Nemec?” “Ne, ne ...” Markov je v razburjenosti s pestjo udaril ob stranico postelje. “A kdo si vendar potem? In zakaj mi je, vrag te vzel, tvoj obraz tako strašno znan? Ali sva se že videla kje?” Starec je povesil glavo še niže in dolgo sedel, ne da bi izpregovoril besedico. Nazadnje je izpregovoril zamišljeno : “Da, sešla sva se že, Markov, a ti me nisi videl nikdar. Brez dvojbe se ne spominjaš več, ali si pa pozabil, da je za časa kuge tvoj ded v enem jutru dal obesiti devetinpetde-set ljudi? Tisti dan sem bil dva koraka od njega, a on me ni videl.” “Da . . . res je . . . devetin-petdeset”, je zašepetal Markov, čuteč, kako se ga je lotila neznosna vročina. “A to .. . so bili. . . uporniki ... Bil sem drzne protiviti se moči ve-jživa priča krutih činov tvoje-'k® države, razmečkan pod ga očeta pri Sevastopolu in njeno grob pod celo zravnan peto kakor črv, njegov bo zemljo enako . . O Markov, Markov, koliko . lvJe in krvoločne ošabnosti Je v tvojih besedah”, je odgo-v°ril starec. “In koliko neres-njce! Ti gledaš predmet, pri-ližavši ga k očem, in vidiš le neznatne podrobnosti, a pojdi alje od njega, in predstavi se ‘ v pravi podobi. Ali misliš, ta je tvoja velika država nesmrtna? Ali niso prav tega go-y°rili in mislili že Perzijanci !n Makedonci in silni Rim, ob-,mši ves svet s svojimi železnimi kremplji in divja vojska unov, privalivši se nad Ev-r°Po, in mogočna Španija, ki ^ gospodarila trem delom sve-a. Vprašaj zgodovino, kam le Prešla njih neizmerna moč? az Pa ti povem, da so bile že njimi> pred tisoči vekov, e ike države, silnejše, ponos-eJ«e in kulturnejše, nego je v°ja država. A življenje, ki s^ilnejše nego narodi in pralo ga tvojega deda ob zavzetju Iz-maila”, je nadaljeval starec s svojim brezzvočnim glasom. “Pred mojimi očmi se je pren lilo toliko krvi, da bi se dala v njej potopiti vsa zemeljska Hi biti spomeniki, jih je pomet-s svojega tajnega pota, ter Pustilo o njih niti sledu spomina.” <