DOLENJSKI GOZDAR LETNIK XXIII. NOVO MESTO, APRIL 1986 ŠTEVILKA 3 Ob dnevu ustanovitve O F in mednarodnem prazniku dela vsem delavcem čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov! _ uredništvo Poslovni uspeh gozdnega gospodarstva Novo mesto v letu 1985 Leta 1985 smo dosegli ugodne poslovne rezultate tako v družbenem kot v zasebnem sektorju gospodarjenja. V družbenem sektorju je proizvodnja znašala 136.988 m’ lesa, karje bilo na ravni leta 1984, prodaja pa je bila dosežena v višini 143.155 m3 lesa, karje za 3% manj kot leta I984. V zasebnem sektorju smo odkupili oziroma sami posekali 68.326 m’ lesa ali za 23% več kot v prejšnem letu, prodali pa 68.529 m' lesa ali za I8% več. Skupna proizvodnja v obeh sektorjih je znašala 205.314 m3 lesa ali za 7% več, skupna prodaja pa 211.684 m' lesa ali za 3% več kot leta 1984. V družbenem sektorju ni bilo mogoče povečati proizvodnje, kersmoževpreteklih letih proizvajali zaradi zahtev stabilizacije gospodarstva količine, ki so bile kot višek načrtovane za leto 1985. V zasebnem sektorju je proizvodnja v letu 1985 izredno močno porastla. Na tak porast so vplivale predvsem višje prodajne in s tem tudi odkupne cene, ki so spodbujale odkup lesa. Poleg tega so v težkih gospodarskih razmerah kmetje začeli posegati tudi po rezervah, od katerih je najpomembnejša vsekakor gozd. Prodajne cene so bile v letu 1985 za 98% višje kot v letu 1984, kar pomeni, da so bile za okrog 18% višje od splošnega porasta cen, kar je vsekakor vplivalo na večji odkup lesa iz zasebnega sektorja. OBRAČUN Leta 1985 je veljal nov obračunski sistem, ki ne omogoča dobre primerjave bilančnih podatkov s preteklim letom. Sprejet je bil tudi novi zakon o gozdovih, ki obravnava biološko amortizacijo med porabljenimi sredstvi, medtem ko je bila prej to obveznost iz dohodka. Celotnega prihodka smo dosegli 3.943 milijonov din ali za 107% več kot v letu prej. Čistega prihodka, ki je najbolj primerljiva kategorija poslovnega uspeha glede na spremembo obračunskega sistema, je bilo 1.212 milijonov din ali za 99% več. Osebne dohodke smo uspeli glede na dobre poslovne rezultate nekoliko bolj uskladiti z osebnimi dohodki v panogi in doseči ustrezno razmerje do poprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu republike. OSEBNI DOHODKI Masa obračunanih osebnih dohodkov znaša 801 milijonov, kar je za 103% več kot v prejšnem letu. Poprečni osebni dohodek (Nadaljevanje na 22. strani) (Nadaljevanje z 21. strani) znaša 68.591 din (108% več). Za sklade smo namenili 412milijonov din. kar je za 909) več kot v letu 1984. za poslovni sklad je namenjeno 220 milijonov din (116% več). Ta sredstva bomo s sredstvi amortizacije porabili za investicije v letošnjem letu. Za rezervni sklad smo izločili 60 milijonov din (za 67% več). Za sklade skupne porabe je bilo namenjeno 76 milijonov din ali za 4697 več kot leta. 1984. Indeks pri skupni porabi je nekoliko manjši zato. ker smo v preteklem letu izločili v skupno porabo sredstva, namenjena za nakup počitniških kapacitet na otoku Cresu in za ureditev menze v Črnomlju. Za stanovanjski sklad je bilo namenjeno 55 milijonov din. od tega 20 milijonov po zaključnem računu tako, da so stanovanjska sredstva večja za 105% v primerjavi s prejšnjim letom. Za gozdnogojitvena dela smo porabili 332 milijonov, za od-kazilo 78 milijonov, za urejanje gozdov 14 milijonov, za znanstveno raziskovalno delo 20 milijonov in za nakup gozdov 4 milijone din. kar da skupaj 448 milijonov din. OSNOVNA SREDSTVA Osnovna sredstva smo povečali za 139 milijonov din, in siceraktiv-na osnovna sredstva za 85 milijonov in nedokončane investicije pri osnovnih sredstvih za 53 milijonov din. Osnovna sredstva sklada skupne porabe smo povečali za 16 milijonov din. DOPLAČILA ZA ODKUPLJEN LES Poslovni uspehi so bili ugodni v vseh tozdih družbenega sektorja. V zasebnem sektorju smo na podlagi ugodnih poslovnih rezultatov v 9-mesečnem obračunu doplačali za odkupljen les 10 — 15%, kar je zelo ugodno vplivalo na odkup. Ob zaključnem računu smo namenili tudi 20.000 din na zaposlenega v tok-ih za kmetekooperante—za sklad skupne porabe. To je v končni fazi zmanjšalo poslovni uspeh v zasebnem sektorju. Pri delitvi čistega dohodka smo, namenili po zaključnem računu 20 milijonov din za stanovanjski sklad. Ta sredstva bodo razdeljena za kreditiranje stanovanjske izgradnje in za nakup novih družbenih stanovanj v letošnjem letu. SOLIDARNOST Lani smo prispevali tudi 22 milijonov sredstev rezervnega sklada za pokrivanje izgube DO Novoles za tozd v Račjem selu in za tozd Bor Krško kot sanacijski kredit. Tudi za finančno sanacijo Industrije motornih vozil Novo mesto smo prispevali 22 milijonov din ta- ko, da smo jim odpisali že odstopljena sredstva sklada skupnih rezerv. Iz naštetih podatkov lahko zaključimo, da je poslovanje naše delovne organizacije v preteklem letu bilo uspešno. Novo mesto, 7. marca 1986 Milan Dragišič, dipl. occ. Z razširitvijo upravne stavbe na Šmihelski cesti bosta TOZD in TOK Novo mesto pridobila prepotrebne nove poslovne prostore. (Loto: Mirko Bajt) POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPO OD 1. JANUARJA 1985 DO 31. DECEMBRA Zap št. Elementi SKUPAJ GG TOZD NOVO MESTO TOZD STRAŽA TOZD PODTURN TOZD ČRM0ŠNJICE 1. Celotni prihodek 3.942.940.802 413-329.346 490.769.248 439.875.157 333.846.783 2. ffeterialni stroški 1.971.170.138 175.586.339 146.931.206 122.123.409 133.523.347 3. Amortizacija 355.442.231 49.571.362 63.479.178 72.836.405 58.829.389 4. Dohodek (1.2.3) 1.616.328.431 188.171.645 280.358.864 244.915.342 141.494.046 5. Obveznosti iz dohodka 403.985.779 51.295.577 60.885.721 62.392.146 39.540.038 6. Čisti dohodek 1.212.342.652 136.876.068 219.473.143 182.523.196 101.954.008 7. Za osebne dohodke 800.713.992 95.290.446 104.357.592 93.527.382 73.865.516 8. Za sklade skupaj 411.628.659 41.585.621 115.115.550 88.995.814 28.088.492 9. Za rezervni sklad 60.307.649 7.526.866 11.214.355 9.796.614 5.659.761 10. Za sklad skupne porabe (skupaj) od ztega: 130.883.268 17.397.772 17.358.840 16.518.172 10.152.522 - stan.del med letom 34.879.679 4.337.983 4.538.426 4.287.773 2.991.931 - stan.del po ZR 20.000.000 2.454.400 2.310.400 2.212.800 1.660.800 - drugi del skl.skup.por.na zaposl. 52.259.140 7.140.000 6.720.000 6.440.000 4.830.000 - za kooper. 2.800.000 - - - - - za družb, službe 20.944.449 3.465.389 3.790.014 3.577.599 669.791 11. Za poslovni sklad (skupaj) od tega: 220.437.7^1 16.660.983 86.542.355 62.681.028 12.276.208 - posojilo za nerazvite 27.917.957 3-987.185 7.707.275 5.681.781 1.794.715 - združenje za ceste 11.927.937 1.405.357 4.744.529 2.227.901 1.276.373 - združevanje za luke 1.571.265 185.157 624.951 293.460 168.151 - združevanje za letal.zmoglj. 320.648 37.780 127.541 59.800 34.316 - združevanje za nafto in plin 5.835.619 687.536 2.321.248 1.089.994 624.560 - združevanje za železnice 9.233.958 1.087.799 3.673.184 1.724.826 988.314 - za AMZ Črnomelj 562.721 - - 312.441 ftjprečno število zaposlenih 759 102 96 92 96 Poprečni mesečni osebni dohodek t 68.591 60.462 69.275 69.788 72.603 POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVOMESTO v obdobju od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1985 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in planom za leto 1985 Elementi ^ Doseženo od .1.84-31.12.84 Plan 1985 1 Doseženo od I N D .1.85-31.12.85dos 85/84 E K S 85/Dlan 1.Celotni prihodek 1 .9Ol.i5O.296 3.310.430.000 3.942.940.802 207 119 2. Materialni stroški 82i.li2.544 1.531.418.000 1.971.170.138 240 129 3. Amortizacija 82.274.425 407.992.000 355.442.231 432 87 4. Dohodek (1-2-3) 997.763.327 1.371.020.000 1.616.328.431 16 2 118 5. Obveznosti iz dohodka 387.278.534 337.787.OOO 403.985.779 104 120 6.Čisti dohodek 610.484.793 1.033.233.000 1.212.342.652 199 117 7.Za osebne dohodke 393.681.432 622.576.OOO 8OO.7i3.992 203 129 8. Za sklade (6-7 ali IO+II+12+I3) 9. Izguba 2i6.803.36O 4l0.658.000 4ll.628.659 190 100 10. Za poslovni sklad lOl.857.67i 26l.32O.O8O 220.437.74l 216 84 11. Za rezervni sklad 36.066.804 5i.8lO.92O 60.307.649 167 116 12. Za sklad skupne porabe (prosti del) 52.n3.474 64.498.08l 76.OO3.589 146 118 13. Za sklad skupne porabe (stanovanjski del) 26.765.4n 33.O28.9i9 54.879.679 205 166' 14. Povprečno št. zaposlenih 771 735 759 98 103 15. Povprečni neto OD 32.990 51.528 68.591 208 128 16. Izp.6red.skup.porabe (prosti del) DARSTVANOVO MESTO 1985 / N Srečen dan v_____________ Pravijo zanj: petek slab začetek. Pravijo mu: petek črni dan. Zame pa je petek srečen dan, vedno težko čakam nanj. TOZD TOZD TOZD TOK TOK TOK ČRNOMELJ TR.IN GR. VRT.IN HORT. N.MESTO ČRNOMELJ TREBNJE DSSS 328.148.759 402.765.221 109.917.287 193-864.131 44.619.584 43.077.680 173.611.888 165.823.409 40.603.294 49.462.394 133.008.594 116.361.015 94.147.687 90.814.865 38.860.907 25.546.150 6.944.476 6.632.936 13.459.788 14.070.294 3.851.668 2.236.800 6.510.000 861.320 18.456.643 2.913.751 661.489 87.152, 17.783 323.615 512.017 175.032 93 68.364 4.056.587 1.756.800 5.110.000 3.146.907 4.842.920 4.029.584 696.247 91.731 18.717 340.617 538.918 73 74.162 91.624.850 43.232.899 2.286.821 46.105.130 9.985.487 36.119.642 31.496.086 4.623.556 1.844.205 2.779.351 1.470.264 1.309.087 282.874 70.605 9.302 1.898 34.541 54.651 34 57.838 601.531.377 493.819.747 2.935.419 104.776.210 25.033.722 79.742.488 62.419.655 17.322.833 4.191.048 11.531.956 2.772.195 1.395.200 4.060.000 1.160.000 2.144.561 „ 1.599.829 101.068 13.316 2.717 49.445 78.231 58 67.200 435.578.982 353.049.003 3.598.805 78.931.173 21.088.157 57.843.016 45.480.799 12.362.217 3.157.247 7.543.783 1.887.256 1.107.200 3.220.000 920.000 409.327 1.661.186 598.538 334.421 44.060 8.990 163.607 258.855 75.248 46 62.318 241.246.287 150.504.324 7.238.449 83.503.513 22.152.714 61.350.799 36.363.032 24.987.766 3.340.141 5.931.040 1.424.652 865.600 2.520.000 720.000 400.788 ' 15.716.585 922.254 409.752 53.985 11.016 200.460 317.163 36 64.388 164.224.787 48.618.443 6.969.139 108.637.205 21.546.527 87.090.678 72.950.930 14.139.748 14.139.748 3.260.942 4.000.000 4.400.053 2.478.753 60 79.443 Židane sem volje že, ko zjutraj v službo grem. Kar smeji se mi, ker vem: jutri bo sobota. Jutri bo sobota, službe prosti dan, ko prt hiši, kaj brkljam, zidam in vrtnarim, grem v vinograd, vežem trsje in pri tem sanjarim. Ko ob delu se sprostim, ko me zemlje vonj prevzame, v mislih svojih svet gradim in na pašo dam možgane. Ko na službene skrbi pozabim, ko v gori je veselo, in prijatelja povabim na kozarec črnega. Včasih se pa vse podre: delovna sobota je in v službi sem dežurni. SLAVKO KLANČIČ AR Gospodarjenje na območju SDK Novo mesto Temeljitejšo sodbo o sklepnem računu GG Novo mesto si bomo ustvarili, če ga bomo primerjali z obračunom za vse gospodarstvo v regiji, ki so ga sestavili na novomeški podružnici SDK (samo gospodarstvo občine Novo mesto je predložilo 109 sklepnih računov). Ker se območje GG Novo mesto precej dobro prekriva z območjem regije, ki jo obravnava SDK Novo mesto, navajamo najpomembnejše kazalce iz vsote sklepnih računov za vso regijo. Razmere za gospodarjenje tudi lani niso bile ugodne. Nasprotno, bile so zelo težavne zaradi povečane zadolžitve, zaradi izgub in pomanjkanja trajnih obratnih sredstev, povečanja obresti za kredite in zaradi sprememb v obračunskem sistemu. Cilje dolgoročne ustalitve gospodarstva, povečanje proizvodnje, finančno okrepitev organizacij združenega dela, zmanjšanje inflacije ter povečanje izvoza le s težavo dosegamo. Industrijska proizvodnja se je celo zmanjšala za 1,7%. Ugodnejši so podatki o izvozu, saj so se prihodki, ustvarjeni na tujem trgu, povečali za 119,4%, torej za več kot celotni prihodek (90,8%). Izvoz je za 15% večji kot uvoz. Uspeh v izvozu je še pomembnejši, če upoštevamo, da so se denarne spodbude zanj lani zmanjšale. Delež celotnega prihodka, ustvarjenega na tujem trgu, seje povečal od 22,4% leta 1984 na 25,9% leta 1985. Uspehi v izvozu (rast, delež) so v regiji boljši od poprečnih za vso republiko. Porabljena sredstva so se povečala za 103%, znotraj njih pa materialni stroški za 85%, amortizacija za 65% (kar je glede na vzdrževanje in obnovo osnovnih sredstev premalo), največ pa so se povečale obresti za kredite, za 130%. Pri nekaterih delovnih organizacijah gre že kar 30% dohodka za obresti. Pripomniti je treba, da so porabljena sredstva v sklepnem računu prikazana večja zaradi nekaterih izdatkov, ki smo jih prej pokrivali iz dohodka, sedaj pa iz celotnega prihodka. Če bi jih prikazali tako kot v bilanci za leto 1984, potem bi bila rast le 87,4%, to je manj od celotnega prihodka, kar kaže na boljše gospodarjenje. Leta 1984jebilonamrečna lOOdin porabljenih sredstev ustvarjenega 121,1 din celotnega prihodka, leta 1985 pa 123,2 din. Cene so se povečale za 94,8% v proizvodnji, na drobno za 79,3%, življenjski stroški pa za 79,4%. Povprečni mesečni osebni dohodki na delavca so lani v regiji znašali 47.703 din in se povečali za 92%, izčesarsledi.dasosezanekaj odstotkov povečali tudi realni osebni dohodki. Poprečje OD zaostaja za republiškim. Za višino osebnih dohodkov velja, da je pomembnejše, kje kdo dela, kot pa kaj in koliko dela. To pa učinkovitosti prav gotovo ne spodbuja. Svetlejša stran lanskega poslovanja je zmanjšanje izgub od 1.353 milijonov din leta 1984 na 16,5 milijone din po sklepnih računih za 1985. leto. Delovna organizacija IMV je namreč končala tekoče poslovanje brez izgube, odpisane V praksi prihaja dokaj pogosto do nejasnosti, predvsem v zvezi z zagotavljanjem prevoza težje poškodovanih delavcev do zdravstvenih ustanov. O tem podajamo naslednja pojasnila oz. mnenje. Pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju reševalne službe za primer nesreče pri delu (Ur. list SFRJ št. 21/71), ki še vedno velja, določa v 19. členu, da za organiziranje prve pomoči delavcem, zaposlenih pri izkoriščanju gozdov, veljajo 133., 134. in 135. členi Pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri izkoriščanju gozdov (Ur. list SFRJ št. 41/61). Vendar je ta pravilnik naobmočjuSRSIovenije prenehal veljati po izidu Pravilnika o varstvu pri delu v gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 15/79). Ker pa slednji ne obravnava organizacije prve pomoči, lahko smatramo, da še vedno veljajo za to področje določila iz starega, ki glede zagota- pa soji bile tudi obresti iz prejšnjih let. Akumulativna sposobnost v primerjjavi s celotnim prihodkom upada (povečanje akumulacije za 45,9%), prav tako sredstva za reprodukcijo (povečanje za 56,2), povečuje pa se zadolženost. Iz bilance finančnega stanja, ki podaja še temeljitejšo sliko o gospodarjenju, navajamo le dve vijanja prevoza poškodovanih delavcev določa v 134. členu naslednje: Na delovišču, kjer je zaposlenih več kot 25 delavcev, morajo biti zagotovljena in vedno pri rokah predpisana nosila za prenos ponesrečencev ter ustrezno vozilo za primer, če bi bilo treba nujno prepeljati huje ponesrečene ali zbolele delavce. Vozilo mora biti tako, da je mogoče ponesrečenega oziroma zbolelega delavca prepeljati laže (na nosilih). Prevoz do zdravstvene postaje, ambulante ali bolnišnice je treba opraviti nemudoma in hitro. Da bi bila prva pomoč ponesrečenim ali zbolelim delavcem čim bolj učinkovita, morajo imeti večja delovišča zanesljivo telefonsko zvezo z upravo gozdnih del. Samoupravni sporazum o življenjskih in delovnih pogojih (razmerah) delavcev v gospodars- ugotovitvi. Skupno premoženje gospodarstva je bilo konec leta 1985 za 57,9% večje kot pred enim letom, kar pomeni v primerjavi z rastjo inflacije (79,4%) realno znižanje. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev seje povečala s 54,7 v letu 1984 na 56,7% v letu 1985. Sklepni računi gospodarskih organizacij na območju novomeške SDK kažejo polegsvetlih strani tudi temnejše in napovedujejo, da pot do ozdravitve gospodarstva ne bo lahka. tvu Jugoslavije, ki smo ga sprejeli v letu 1976, določa v 56. členu: Na vseh deloviščih mora biti zagotovljena potrebna sanitetna oprema in posebej usposobljena oseba za nudenje prve pomoči. Tozdi so dolžni zagotoviti hiter prevoz do zdravstvene ustanove, če je potreben zdravniški poseg med delom, oziroma za hitro zdravniško pomoč v primeru poškodbe pri delu. Na deloviščih je treba vzpostaviti takšen sistem obveščanja, da v primeru nesreče pri delu lahko pride prva pomoč v najkrajšem času. Zakon o varstvu pri delu (Ur. list SRS, št. 32/74) v 21. členu določa obveznost delovne organizacije, da zagotovi delavcem prvo pomoč in organizirano reševanje ob nesreči pri delu. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Ur. list SRS, št. 15/79), ki je obenem tudi naš, v 2. členu določa: Gozdne sortimentesepridobiva po sečno spravilnem načrtu oziroma po delovnem nalogu. V načrtu oziroma delovnem nalogu iz prejšnjega odstavka morajo biti zajeti tudi posebni varstveni ukrepi in normativi, varstvena sredstva ter podatki o vodji dela, ki je odgovoren za izvajanje in zagotavljanje varstva pri delu. Sečno spravilni načrt pri naši DO vsebuje v zadnjem, 4. poglavju, zahteve glede varstva pri delu, ki se nanašajo na prvo pomoč, sredstva za varstvo pri delu in način obveščanja ter ukrepe pri težjih poškodbah. Končno lahko ugotovimo, da naš samoupravni sporazum o varstvu pri delu, kije bil sprejet na zboru delegatov 22. maja 1975, v 23. členu med drugim določa, da se na delovnih mestih s povečano nevarnostjo predvidi način reševanja in nudenja prve pomoči z delovnim nalogom. Zagotavljanje ustrezne prve pomoči na deloviščih j Volkovi in prva pomoč i Bilo je pred teti, ko so huda zi-S ma in volkovi še hodili skupaj. I Danes je volkov vedno manj, zi-S ma pa je še ostala. Tudi ta dan je bil mrzel in J meglen. Kot povsod smo tudi v \ Sredgori hiteli, da bi izvršiti le-' tni načrt poseka. Dobrodošel je \ bil vsak delavec, ki se je pojavil ' ali pa smo ga poiskali na \ Primorskem. Gorskem Kotarju ^ in v Bosni. Z orodjem so se | oskrbeli sami, včasih tudi v nase-' Ijih ob poti, ki jih je vodila na \ delovišče. Tako orodje za delo ' oziroma varno delo ni bilo \ primerno, imelo je samo ime £ orodja. | Veliko je bilo takih delavcev, \ ki v gozdu še nikoli niso delati. | Deblo bukve, ki je po padcu na- S pravilo most, so prežagovali, \ dokler je šlo, ker pa ni bilo klina, \ je delavec splezal na deblo in \ skaka! po njem, da so vlakna S počila. Spodrsnilo mu je in obl-\ ežal je pod deblom s hudo N poškodbo hrbtenice. Poškodo-| vanca smo naložili na lojrrski N voz inpo4urahvožnjehudihbol- | ečin ponesrečenca pripeljali do S zdravniške oskrbe. Eden od delavcev se je proti k večeru delovnega dne poseka! v J koleno. Skupina 15 sekačev je prenehala z delom in ga odnesla v barako v Sredgori. Ponesrečenec je močno krvavel, prave J pomoči pa mu niso znali nuditi. k Nuditi so mu to, kar so imeli. Na J globoko rano v kolenu so natro- Na podlagi predočene splošne in interne varnostne zakonodaje ter dosedanje prakse, ki se nanaša na nudenje prve pomoči in reševanje v primeru poškodb ali obolenj na delu, lahko zaključimo: 1) Nudenje prve pomoči mora biti zagotovljeno na kraju samem na že ustaljen način (usposobljena in zadolžena oseba za nudenje prve pomoči, ki ima na razpolago predpisan sanitetni material, nekje na delovišču pa sanitetna nosila). Ker imajo vsi šolani gozdarji in vozniki motornih vozil v zadnjih letih opravljen tečaj iz prve pomoči, ni več potrebe po dodatni organizaciji takih tečajev. 2) Samo v primeru, kadar gre za delovišče z več kakor 25 delavci, mora biti vedno pri rokah ustrezno vozilo, kar pomeni, da mora biti ves čas med delom na delovišču. Seveda pa je priporočljivo, da je ustrezno vozilo na delovišču tudi pri manjšem številu delavcev, še posebno če je delavcev za en kombi ali več in se nahajajo na dokaj oddaljenem delovišču. Če v takem primeru vozilo zapusti delovišče za krajši čas (do 2 uri) in se nato po dogovoru zagotovo vrne, lahko štejemo, da je dostopno in da nanj lahko računamo v primeru poškodbe pri delu. sili tobak in sol. Siromaku je to J stanje samo še poslabšalo. Strah k pa so povečali še volkovi, kisože J ob mraku tulili okoli barake. Kljub temu sta se dva delavca !e J ojunačila in odšla sredi noči na i Planino, ki je uro daleč po goz- J du, iskat pomoči. Sem sta prišla k okoli polnoči. Začela sta klicati J pod mojim oknom. Mislil sem. k da sta prišla na kakšen drug obračun, ker sta bila tudi drugače i najbolj junaška. Moram pa J povedati, da nisem bi! z njimi v slabih odnosih. V snu sem slišal: »Franc, Franc« in nič drugega, k Tako se je eden postavi! k oknu. drugi pa na njegova ramena in, k ■glej. prikazen v oknu. Opogu- * mim se in se oglasim, saj druge- ^ ga izhoda nisem imel Toda glej čudo, boječe sta me prosila, naj J grem pomagat sodelavcu. Vso \ pot so nas spremljali volkovi, 'i vendar se na to skoraj nismo ozi- % rali, saj je bil v naših mislih J ponesrečenec, ki mu moramo I pomagati. Ko smo prišli do nje- £ ga, je kar tulil od bolečin, ki sta I jih povzročala tudi sol in tobak, v Pomagal sem mu, kolikor sem \ znal in ustavil krvavitev. Zdrav- J nik je prišel šele ob 9. uri zjutraj \ po najboljši možni zvezi, saj J telefona takrat še ni bito. Šele takrat je bil ranjenec strokovno J oskrbljen. To je le eden od dogodkov z | oddaljenih gozdnih delovišč. ' Kako je danes, presodimo sami! | FRANC JANEŽ \ jr/4r/«r/«r/4 3) Ker je dolžna TO ne glede na število delavcev zagotoviti hiter prevoz do zdravstvene ustanove, kadar je potrebna zdravniška pomoč v delovnem času, mora imeti nekje na območju TO na razpolago bodisi ustrezno lastno vozilo (takšno, da je možno poškodovanca po potrebi prepeljati tudi leže, na nosilih) ali pa tako vozilo zagotoviti drugje (n.pr. rešilni avtomobil reševalne postaje). Kadar gre za hujšo telesno poškodbo, npr. hrbtenice, je bolj primerno preskrbeti rešilni avtomobil, ker je ustreznejši od naših kombijev, avtobusa ipd. V takem primeru je lahko opravičeno tudi tveganje, da bo treba na rešilni avto počakati nekoliko dalj časa. 4) V tesni povezavi z zahtevo po zagotavljanju hitrega prevoza poškodovanca do zdravstvene ustanove je sistem obveščanja o hujših poškodbah, ki mora potekati na najhitrejše možne načine. Ker v tem pogledu nikakor ni mogoče vpeljati enotnega načina zaradi zelo različnih, krajevno pogojenih razmer, smo imeli že v našem starem pravilniku o varstvu pri delu določeno, da si »uprave ekonomskih enot« same glede na svoje trenutne razmere izdelajo sistem učinkovite in hitre prve pomoči težje poškodovanim oz. obolelim osebam in predaje takih oseb najbližjim zdravstvenim ustanovam oz. bolnišnicam. Iz enakega razloga in v skladu z republiškim pravilnikom o varstvu pri delu v gozdarstvu, ki jeobenem tudi naš, obsega sečno spravilni načrt tudi področje varstva pri delu, v tem okviru pa obveznost načrtovanja prve pomoči ter način obveščanja in ukrepe pri težjih poškodbah. Na podlagi sečno spravilnega načrta je nato v delovnem nalogu natančno opredeljeno zagotva-ljanje prve pomoči ter način obveščanja in zagotavljanje ustrezne- ga prevoza v primeru težje poškodbe ali obolenja delavca na delu. Dokler ne bomo imeli možnosti urediti obveščanja s pomočjo ustreznih radijskih zvez, se bomo morali posluževati dosedanjih načinov (najbližnji telefon, s pomočjo osebnega vozila, motornega kolesa ipd.). Ob zaključku poudarjam, daje TO dolžna organizirati prvo pomoč in reševanje v primeru težje poškodbe ali obolenja skladno z opisanimi obveznostmi, predpisi in mnenjem, vsekakor pa po najboljši vesti, gospodarno in učinkovito. Bogo Špiletič, vam. inž. PROIZVODNJA IN ODKUP DO KONCA MARCA 1986 IGL. TEHNIKA LIST. GOLI PROSTOR. LES SKUPAJ načrt. ra3 4415 6734 4689 4801 20639 TOZD NOVO MESTO dosež. m1 2 3 1769 1903 1731 1294 6697 % 40 28 37 27 32 nacrt. m3 10218 7577 5787 4588 28170 TOZD STRAŽA dosež. m3 2847 3506 2152 590 9095 % 28 46 37 13 32 načrt. m3 19425 4872 5006 4362 33665 TOZD PODTURN dosež. m3 4070 961 858 450 6339 % 21 20 17 10 19 načrt. m3 11109 9428 3990 4208 28735 TOZD ČRMOSNJICE dosež. m3 1879 1609 1463 516 . 5472 % 17 17 37 12 19 TOZD ČRNOMELJ načrt. m3 4557 5581 7075 4360 21573 dosež. m3 909 1036 1022 572 3539 % 20 19 14 13 16 TOK TREBNJE-družb. načrt. m3 510 598 591 255 1954 dosež. m3 216 17 119 352 % 42 3 20 - 18 načrt. m3 50234 34790 27138 22574 134736 SKUPAJ DRUŽBENI dosež. m3 11690 9032 7350 3422 31494 % 23 26 27 15 23 načrt. m3 8000 13820 3000 11850 36670 TOK NOVO MESTO dosež. m3 1098 1811 320 202 3431 » 14 13 11 2 9 načrt. m3 2230 13640 3090 4610 23570 TOK ČRNOMELJ načrt. m3 168 1992 360 45 2565 % 8 15 12 1 11 načrt. m3 1900 3800 1050 3550 10300 TOK TREBNJE dosež. m3 262 473 257 119 1111 % 14 12 24 3 11 načrt. m3 12130 31260 7140 200010 70540 SKUPAJ ZASEBNI dosež. m3 1528 4276 937 366 7107 % 13 14 13 2 10 načrt. m3 62364 66050 34278 42584 205276 SKUPAJ GG dosež. m3 13218 13308 8287 3788 38601 % 21 20 24 9 19 Poraba goriva v tozdu Mraza so ugotovili, da so lani za proizvodnjo 1 mJ le: porabili 2.931 goriva (nafte in bencina), za posamezna dela pa: za sečnjo in izdelavo 0,31 za spravilo , o,75 za prevoz, nakladanje in razkladanje l,0( za službena osebna vozila 0,75 skupaj: 2,92 Če bi enako porabo računali za vso proizvodnjo, bi porabili družbenem sektorju lani 401.375 1 in za prevoz lesa iz zasebni gozdov 68.3261, skupno 469.7011 goriva. celoti je tako razmerje med spravilom s stroji in konji 73 : 27. Dober poslovni izid kljub slabemu začetku Iz glavnih bilančnih postavk je razvidno, da smo tudi preteklo poslovno leto zaključili zelo uspešno. To je še toliko bolj razveseljivo, če se spomnimo, da smo lani ob tem času napovedali zelo težke razmere. Zaloge lesa pri inventuri ob cesti in v gozdu še nikdar niso bile tako majhne kot konec leta 1984. Saj smo prenašali v leto 1985 le 1.753 m3 tehničnega lesa in 399 m’ drv. Torej slab začetek. Posebno moramo poudariti, da smo zadolžitve izpolnili z osmimi manj zaposlenimi delavci kot leto poprej. Kazalci o gospodarjenju so za naš tozd zelo ugodni. (Poprečna poraba osnovnih sredstev na delavca 145.481 din, dohodek na delavca 2.815.119 din, čisti dohodek na delavca 2.097.968 din itd.) Glavni pokazatelji v zaključnem računu so prikazani v posebni tabeli za vse temeljneorganizacije. Zamujeno v sečnji smo nadoknadili jeseni Zaradi slabega vremena januarja in marca je sečnja v začetku Preglednica proizvodnje: Skupaj Leto poprej smo posekali 35.968 m5, torej smo sečnjo zmanjšali za približno 1000m',karjevskladuz ureditvenim načrtom. Prodali smo manj lesa, kot je bilo načrtovano, in sicer 32.010m3 namesto 34.563 m3. To so podatki brez maloprodaje. Toda zaradi višjih cen je bil predvideni iztržek 296.658.000 din, dosežen v višini 346.438.678 din. Učinkovitost pri pridobivanju lesa seje povečala Temu pokazatelju v zadnjem času dajemo vedno večji pomen, saj je od njega odvisno, kakšen bo izračun uspešnosti vsake TO pa tudi OD posameznih skupin delavcev. Zaradi zmanjševanja prsnega premera odkazanega drevja se načrtovana poprečna norma v sečnji pri nas stalno znižuje. Bila je 5,77 m Vdan, leto poprej pa je znašala 6,09 m3, torej se je zmanjšala karza 0,32 m'. N i se pa povečal poprečno porabljeni čas za izdelavo 1 m3. Ta seje celo zmanjšal od 1,04 ure na 1.02 ure. To se pravi, da so v letu 1985 delavci bolj presegali norme nekoliko zaostala za mesečnim načrtom. Sicer pa je tako skoraj vsako leto. Zaostanek seje potem pri iglavcih vlekel do jeseni, ko seje pričela sečnja v lubju. Vreme je bilo takrat izredno lepo, število delovnih dni skoraj maksimalno in zamujeno smo hitro nadoknadili. Enakomerna mesečna proizvodnja je potrebna, ne samo zaradi Novolesa, ampak tudi zato, da so naši traktoristi in vozniki stalno zaposleni. Lani nismo sodelovali pri redčenju v sosednih tok-ih, saj smo zaradi modernizacije roške ceste do Baze 20 morali odkazati in posekati 541 m'Iesa(337igl.in204 list.). Načrta sečnje sicer zaradi tega nismo prekoračili, toda izdelava teh sortimentov je zaradi prometnega režima in varnosti potekala v posebnih razmerah in ne kot v redni sečnji. Kljub temu smo morali drevje posekati v izredno kratkem času. Nikdar tudi nismo imeli toliko slučajnih pripadkov iglavcev. Jesenski .snegolom smo pričeli podelovati takoj. Računamo, da nam je polomilo vsaj 8000 m3, pretežno iglavcev. kot prej. Doseganje norm za ves les znaša 136% (iglavci 136%, listavci 138%, prostorninski les 131%). Naši traktoristi pri spravilu lesa s traktorji MT so se še bolj potrudili kot leto poprej, ko so rabili za spravilo m3 lesa 0,33, lani pa le0,29 ure. Normo so presegli za 39%. Od poseka do oddaje za lm3 lesa smo letos porabili 1,66 ure, leto prej pa še 1,80 ure. Spravilo lesa rešujejo dobri traktoristi Vseh traktorjev IMT za spravilo lesa je 6, stalnih traktoristov na njih pa 5. To pomeni, da imamo en traktor v rezervi, če bi se kateri za dalj časa pokvaril. Ta odločitev nam sicer znižuje % izkoriščenosti strojev, toda to je le pokazatelj na papirju. Dejansko pa nas je ta traktor že večkrat rešil iz zadrege. Posebno letos, ko zaradi težav z rezervnimi deli naš timberjack počiva že 16 tednov (od 22. nov. 1985 do 19. marca 1986). Vseh šest traktorjev IMTjev4871 urahspra-vilo iz gozda 19.976 m3. Timberjack pa v 601 uri le 3799 m3. No, opravičilo smo že navedli. Vsega okroglega lesa smo spravili iz gozda 29.146 m3, od tega 23.775 m3 ali 82% s stroji in 5371 m3 ali 18% s konjsko vleko. Pri traktoristih se že nekaj let odlikuje Martin Furlan s 5240 m3 in 309 din stroškov po enoti. Zelo malo stroškov popravil in prav tako nizke stroške po enoti s 475 din ima tudi Franjo Filipovič. Zelo malo ur, vsega 36, pa je opravil rezervni traktor v drevesnici. Ves prostorninski les, to je 3294 m3 (5073 prm), je na podlagi pogodbe iznosil obrtnik iz Koprivnika. V Zaradi obvoza več prevoženih kilometrov Zaradi prevoza ljudi in materiala smo z 8 vozili opravili 83.002 km. Torej smo se več vozili kot leto poprej, ko je bilo teh km 68.998. Dobršen del povečanja prevoženih kilometrov z avtobusom in kombiji gre na račun obvozov zaradi razširitve in asfaltiranja ceste Podturn — Lukov dom. Na razpolago smo imeli dva avtobusa, štiri kombije in dve osebni vozili, R4in fiat 750, Veliko kilometrov opravijo zlasti kombiji pri prevozu toplega obroka v gozd. S kombiji se hodi po razstrelivo v Novo mesto, nekaj časa pa smo hodili ponj celo v Karlovac. Zaradi razvoza razstreliva je en kombi dnevno dejansko zaposlen pri minerski skupini. V prihodnje pa bo prevoz razstreliva še poostren in dražji. Pripomnil bi še, da so naši kombiji zelo neracionalna vozila zaradi velike potrošnje goriva. Vsi naši kombiji, razen enega, imajo večje stroške porabljenega goriva po prevoženem kilometru od malega avtobusa (kombibusa). Jesenska suša je preprečila pogozdovanje Naj večji izpad je nastal pri pogozdovanju, ki smo ga realizirali 80,5%, saj smo namesto 31,10 ha posadili le 25,05 ha. Vzrok jeopra-vičljiv, saj saditev ni bila mogoča zaradi hude suše v septembru in oktobru. Prepričani smo, da bi bil tokrat vsak poskus obsojen na neuspeh. Čeprav so nam kasneje priskočili na .pomoč učenci to-pliške šole, se ni dalo več dosti narediti. Po vrednosti smo gojitvena dela opravili 102%, kar je v primerjavi s poprečjem GG za oba sektorja lastništva (93,7%) kar dobro. Na našem tozdu obžanjajo sadike povečini šolarji. Prijav za to delo med počitnicami ne manjka. Druga gojitvena dela opravljajo delavci invalidi. V dobrem letuje takih invalidov III. kategorije in podobnih odšlo v pokoj kar 13, zaradi strožjega obravnavanja pa novih ni več toliko. Zato delavcev za gojitvena dela primanjkuje. V gojenju (brez odkazila) je bilo načrtovanih 34.124 norma ur, pa 29.115 ur (85,3%). Slučajnih pripadkov iglavcev je bilo 8.044 m3. Od tega okrog 7.000 m3 jelke. Na količino slučajnih je močno vplivalo sušenje jelke, tudi zaradi zimskega mraza. Leto poprej jih je bilo naprimer skupaj le 5712 m3. Z gozdnogojitvenimi in sečnos-pravilnimi načrti je bilo na novo zajetih 543 ha gozdov. Vrsta lesa načrt v m3 uresničenje v m3 % Iglavci 20.485 22.388 109 Listavci 9.844 9.144 93 Prostorninskiles 4.234 3.442 81 34.563 34.974 101 Manj delovnih invalidov, manj bolniških izostankov Lani (1985) smo vpisali v evidenčno knjigo 14 prijav o nesrečah pri delu. V primerjavi z letom poprej, ko je teh nesreč bilo le 10, je to sicer povečanje, važna pa je resnost primerov, saj nismo imeli težjega ali celo smrtnega primera. Vse nesreče so se dejansko res zgodile na delu in ne na poti na delo ali z njega. Za vse nesreče lahko ugotovimo, da niso nastale po krivdi podjetja. To je zaradi opuščanja kakšnih varnostnih ukrepov in predpisov. Najbolj pogoste nesreče so vbod v roko z natrgano kovinsko vrvjo pri spravilu lesa s traktorji. Poslovno leto 1985 je tozd TG zaključil dokaj ugodno. Finančni pokazatelji sicer niso najboljši, so pa zato tisti o opravljenem delu zelo dobri. Pri oceni finančnih rezultatov se moramo zavedati, da tozd TG opravlja predvsem storitve znotraj naše delovne organizacije. Večji finančni uspeh našega tozda pomeni na drugi strani povečane stroške drugih gozdarskih tozdov. Daje to res, nam dokazuje podatek, da znaša prihodek, pridobljen znotraj GG, kar 80%. Minimalni poslovni sklad, ki znaša samo 4,8 milijona din, ne zadošča niti za pokritje vseh obveznosti. Zaskrbljujoč je podatek, daje avtopark v izgubi, ki znaša 3,1 milijona din. V servisu motornih žag pa znaša izguba 1,5 milijona din. Vzroke bomo raziskali in primerno ukrepali. Največ prihodka od prevoza lesa V skupnem prihodku, ki znaša 402 milijona din, inje sicer večji od načrtovanega za 9% in povečan od leta 1984 za 77%, so zastopane posamezne naše dejavnosti po nasle- Zaradi nesreč pri delu smo v letu 1985 izgubili 3872delovnih ur(484 dni). Zaradi vseh bolniških izostankov pa 20.200 ur (2525). To je manj kot leto poprej. Toda spomnimo se, daje šlo kar 11 invalidov v pokoj. Ti so bili glavni povzročitelji dolgotrajnih bolniških izostankov. Kadar delavci delajo, veliko naredijo Kakšen povprečni mesečni OD je kdo prejel ni odvisno samo od meril, doseganja normativov in vrednosti točke, ampak tudi od prisotnosti na delu. Seznam desetih delavcev na različnih delovnih mestih, ki imajo največ delovnih ur, je po vrstnem redu naslednji: dnjih deležih: transport 46,03 odst., gradbena mehanizacija 17,42, gradnja cest 22,27, peskokop 7,55, servis motornih žag 1,72, mehanična delavnica 2,24, ostalo 2,77 odst. Prevozi Če analiziramo posamezne dejavnosti, ugotavljamo, da v transportu ni večjih težav, saj je avtopark sodobno opremljen, zavzetost za delo je dobra, včasih pa celo pretirana. Zanimivo pa je to, da smo imeli celo presežek prevoznih zmogljivosti. Zakaj je do tega prišlo, nam še danes ni povsem jasno. Pomanjkanje kamionov ob tako imenovanih konicah, ki vsako leto nastopajo, je razumljivo. Zaradi konic imamo pogodbeno vezano pet zasebnih prevoznikov, ki naj bi opravljali prevoze samo takrat, ko ni dovolj naših kamionov. V tem pogleduje bila napravljena tudi organizacijska napaka, vendar ne z naše strani, ker je bil, res samo za krajši čas, najet prevoz od drugih GG. Resje takrat 7 tovornjakov stalo zaradi popravil in dopustov. Ko so se zadeve uredile, paje bilo kmalu kamionov preveč. Da smo zadevo ublažili, smo organizirali dodatne prevoze za Novoles, kije sicer naš stalni naročnik, ter prevoze za druge DO v Bosni in Hrvaški. t Zaradi navedenega primera in pri naročanju zasebnih prevoznikov bo v bodoče potrebno več usklajenosti, reda in razumevanja. Dogovori, pogodbe in stališča v tem pogledu so jasni. Moramo samo dosledno upoštevati dogovorjeno. Analizirati moramo tudi ceno prevozov za Novoels iz drugih republik. Glede opravljenega dela v avto-parku samo še nekaj podatkov, ki verjetno ne bodo razvidni iz ostalih poročil in analiz, ki so za avtopark ugodne. Za Novoles smo iz drugih republik prepeljali 6.053 m3 lesa ali 991.486 tkm, oz. opravili 240 delovnih avtodni, kar je celo več kot en kamion dnevno, računajoč možne delovne dneve. Za razne zasebne naročnike in druge DO smo prepeljali 2.994 m3 lesa ali 176.000 tkm. Zasebni prevozniki, ki delajo v sklopu tozda TG, pa so prepeljali 15.285 m3 lesa ali 9,2 odst. od skupne količine, ki jo je prepeljal naš avtopark, ki je opravil 95 odst. prevozov za GG, za ostale naročnike pa 5odst, računajoč po prevoženi količini lesa. Če vzamemo v račun tkm, pa je opravljenih za GG 81 odst in za ostale 19 odst. Gradbeni stroji Gradbeni stroji delajo pretežno v sklopu gradnje cest in peskokopa, delno opravljajo usluge za ostale tozde, za zunanjenaročnike pa zelo malo. Izkoristek delovnega časa je še kar ugoden. Zastojev zaradi pomanjkanja dela skoraj ni, nastopajo pa običajni zastoji zaradi popravila, deževnih dni in podobno. Mehanizacije imamo v glavnem dovolj, najemamo jo le za nakladanje peska v odročnih peskoskopih in tovornjake za prevoz nasipa. Leta 1985 smo nabavili dva večja stroja, nakladalec ULT in bager, v letu 1,986 pa je predvidena nabaVa še enega večjega grederja. Kot vemo, se strojno vzdrževanje cest odlično obnese. Dva sedanja grederja sta celo premalo, kljub temu da vse ceste še niso dovolj vzdrževane. Predvideni težji gre-der bi dobro služil tudi za razgrinjanje nasipa pri novogradnjah, ker buldožerji za to delo niso najbolj primerni. Kamiona tatra, ki spadata po delu bolj v gradbeno mehanizacijo kot k avtoparku, se kar dobro obnese-ta pri pluženju in posipavanju cest. Za nemoteno posipavanje si moramo zagotoviti zadostne količine sipine s povečanjem zaloge v Črmošnjicah in zgraditi novo skladišče v bližini žage Soteska. Gradnja gozdnih cest Gradnja gozdnih cest, ki predstavlja po realizaciji drugo našo največjo dejavnost, je potekala blizu načrta. Od načrtovanih 17 km novih cest smo zgradili spodnjega ustroja (zemeljska dela) 19.993 m (16.388 m novogradenj in 3.605 m rekonstrukcij) ali 17 odst. več, kot je bilo načrtovano, in zgornjega ustroja (utrjevalna dela) 18.413 m (14.408 m novogradnja in 3.605 m rekonstrukcij) ali 8 odst. več. Od navedene dolžine zgrajenih zemeljskih del je 2.301 m, na cesti Laze-Srobotov hrib zgradila obrtna zadruga Metlika, oziroma zasebni izvajalec. Miniranje smo tudi na tej cesti opravili s svojimi minerji. Vseh cest, ki so bile predvidene za gradnjo, nismo zgradili, ker smo nekatere druge rekonstruirali. S svojimi stroji in z miniranjem smo zgradili tudi 8.000 gozdnih vlak. Pri gradnji cest in vlak je bilo izkopanih 54.000 m3, za utrditev pa napeljanih 14.892 m3 kamna in zemlje. Ceste smo gradili po naslednjih poprečnih cenah za km: faza A — pripravljalna dela 178.037 din faza B — zemeljska dela 1,688.392 din faza C — utrjevalna dela 1,605.311 din skupaj: 3,472.646 din Navedena cena je za 31 odst višja od cene izleta 1984, kar je v primerjavi s splošno inflacijo zelo malo. Pri ceni novozgrajenega kilometra gozdne ceste se moramo zavedati, da je večina predračunov za cene še izleta 1984, gradnjo pa smo končali leta 1985 in podražitve v tem letu še niso vplivale v celoti na ceno. Peskokop, servis motornih žag V peskokopu Soteska je bilo oddano 60.084 m' peska in kamna, kar je za 4.946 m3 oz. 9 odst. več kot leto poprej in 20 odst. več od načrtovane proizvodnje. V servisu motornih žag je bilo popravljenih 1.357 motornih žag, škropilnic in vrtalnih strojev pionir, od tega za GG 864 (64 odst.), za druge DO in privatnike pa 493 (36 odst.). Število popravljenih strojev seje povečalo od leta 1984 za 81 ali 7 odst. Mehanična delavnica Kljub povečanemu številu popravil v SMŽ ni bilo dovolj dela, zato je bil en mehanik začasno premeščen v delavnico v Stražo. V tej delavnici, ki nam čedalje bolj (Nadaljevanje na 28. strani) Mesto delovne naloge ime in priimek delovne ure L traktorist Branko Avguštin 1720 2. traktorist Miha Fabjan 1696 3. sekač Junuz Marošlič 1672 4. voznik Safet Murtič 1632 5. traktorist Drago Gril 1615 6. del. na vlakah Ivan Fink 1612 7. voznik Kemal Krkič 1576 8. miner Ivan Fink 1576 9. sekač Alojz Retelj 1560 io. miner Rajko Kumelj 1552 Vsi našteti zaradi bolezni niso izostajali. Običajno gre tudi za mlajše delavce z malo dni dopusta. Vodja TOZD: Slavko Klanči;ar, dipl. inž. Tozd Transport in gradnje v letu 1985 (Nadaljevanje s 27. strani) služi, je dela vedno dovolj. Tu popravljamo večino gradbenih strojev, v precejšnji meri pa tudi naše tovornjake. Mehaniki v tej delavnici se lotevajo čedalje bolj strokovno zahtevnih mehaničnih in strojno-ključavničarskih del, kot so zamenjava dvigala, zamenjava nadgradnje kasona pri gozdarskih kamionih, pri gradbenih strojih pa vsa popravila, razen brušenja pri generalnih popravilih motorjev. V sklopu strojno-ključavničarskih del imamo tudi usposobljenega varilca. Z delavnico ogromno prihranimo pri stroških, povečamo kakovost in skrajšamo čas popravil. Verjetno je prav naša mehanična delavnica s hitrimi popravili prispevala k temu, da smo morali iskati delo za kamione drugje. Miniranje Minerske usluge za druge tozde in naročnike izven naše DO smo opravljali skoraj vse leto, saj je bil eden od minerjev zaposlen samo za te storitve. V bodoče bomo ta dela delno ali v celoti ukinili, ker seje težko ravnati po strogih predpisih. Ko že govorim o miniranju, naj še navedem, da smo v preteklem letu pri vseh naših miniranjih porabili 32.477 kg razstreliva in 56.083 detonatorjev, pri globinskem vrtanju pa je bilo izvrtanih 478 vrtin, skupaj dolgih 5.069 m. Opravljenih je bilo 19 globinskih miniranj. Globinska miniranja opravljamo v glavnem v kamnolomih, pri gradnji cest pa samo pri velikih izkopih, npr. za izkop stojišč za urus na cesti Komama vas — Bele stene. Splošna ocena poslovanja Ko ocenjujemo naše poslovanje v preteklem letu, lahko na splošno rečeno, da je bilo dobro. Ni sicer manjkalo težav in zapletov pri eni ali drugi dejavnosti, ali glede delovne discipline in pri delitvi osebnih dohodkov, predvsem pa glede količnika uspešnosti tozda. Večino težav smo zadovoljivo rešili, v druge pa se bo treba poglobiti v letošnjem in v naslednjih letih. Vsekakor bo treba čimprej ukrepati glede neustreznih prostorov v mehanični delavnici in skladišču rezervnih delov. To bo urejeno šele s preselitvijo sedeža tozda v bližino opekarne Zalog. Obetamo si, dase bo to zgodilo v dveh ali treh letih. Za boljše poslovanje v prihodnje bo potrebno povečati delovno disciplino in marsikje kontrolirati prisotnost na delu. Dograditev sistema delitveosebnih dohodkov, katero smo sprejeli na referendumu, bo vsaj, tako upamo, vplivala na večjo storilnost. Bojimo pa se, da je preveč zapletena in je vprašanje, če bo mogoče stvarno, pošteno, dosledno in pravočasno upoštevati vsa obstoječa merila. O finančnem uspehu sem že pisal. Pripominjam pa, da je težko gospodariti v našem tozdu, saj je praktično nemogoče sproti spremljati in spreminjati cene naših Do pričetka industrijske predelave so bukovino uporabljali v glavnem za kurjavo, pridobivanje pepelike v steklarstvu ter za oglje. Do večje uporabe oglja je prišlo leta 1976, ko je bila zgrajena Auerspergova železarna na Dvoru. Zanjo je na primer leta 1799 žgalo oglje kar 12 oglarjev v 20 oglarnah. Drva za oglarje je sekalo 7 drvarjev. Za letno proizvodnjo od 60.000 do 120.000 hi oglja je bilo potrebno 17.000 do 34.000 prm bukovih drv. Prvotno so oglje za dvorsko fužino dobavljali iz gospostva Soteska in Žužemberk. Leta 1848 so poseki za oglje dosegli že revir Podstenice, kije danes središče g.g. enote Poljane. Tega leta so tu za izdelavo oglja oddali 5300 prm lesa. Revir Podstenice je bil po površini zelo velik. Nekoč so gozdovi na Rogu tvorili posebno obratno enoto, ki seje delila na dva revirja, in sicer Podstenice 4964 ha in Travnik 2835 ha. Okoli leta 1880 je železarna Dvor porabila na leto okoli 36.000 m3 oglja. Leta 1896 so plavži na dvoru ugasnili, toda poraba oglja zanje se je zmanjševala že nekaj let prej. Po letu 1884 je bil glavni odjemalec alpska rudarska družba. Odprt je bil izvoz v Trst. Nekako do tega časa so bukovino dobivali iz prebiralnih sečenj in sečenj na golo. Prazne površine so potem pogozdili. Pri prebiralni sečnji so sekali le drevesa, debelejša od 50 cm prsnega premera. V gozdnogospodarski enoti Poljane, ki meri 4534 ha in zajema tudi večji del nekdanjega revirja Podstenice, je okrog 1000 ha enodobnih smrekovih sestojev v starosti 90do 1 lOlet. Odtegaje600 ha vvečjih kompleksih. Vsetepov-ršine so v času med letom 1876 in 1896 osnovali nekdanji oglarji, imenovani fratarji. Ti so si pri prihodu na sečišča najprej sezidali ognjišče in postavili skromno bivališče, posekali so drevje in les porabili za oglarsko kopo. Po kuhanju oglja so bili dolžni prazno površino pogozditi. Bukev je bila nekoč smatrana za gozdni plevel in radikalna rešitev vprašanja bukovih gozdov je bila po mnenju gozdarskih krogov v preteklem stoletju v tem, da bi bukev iztrebili in gozdna tla zasadili s smreko. storitev, odvisnih od podražitev in drugih sprememb, ki so skoraj vsakodnevne. V tem poročilu je navedenih samo nekaj osnovnih podatkov in misli. Iz podatkov zaključnega Spomin na fratarje je pri nas še zelo živ. Po njih so danes poimenovane mnoge ceste (nekdanje poti) in studenci. Najbolj znan oglar pri nas je vsekakor Červan. Po njem se imenuje cesta, ki se odcepi pri tretjem ovinku do roške in vodi mimo Lukovega doma proti Komami vasi. Priimki (verjetno) nekdanjih fratarjevsoše:Bradač(Bra-dačeva frata, Bradačev hrib), Muhič (Muhičev studenec), Japelj (Japljev studenec), Žmuk (Žmu-kov studenec), Balant (Balantov studenec). V oddaljenih predelih brez cest je bilo oglje edini proizvod gozda, ki je prenesel stroške prevoza. Razlika v teži je več kot očitna. Po izkušnjah oglarjev se dobi iz 1 prm bukovih drv okrog 100 kg oglja. Gozdno suha bukova drva imajo 528 kg/prm, torej se zmanjša teža pri dobljenem oglju za več kot petkrat. Vendar je bil včasih, koso kuhali oglje za dvorsko železarno, izplen še manjši. Zaradi slabega lesa, ki je že izdelan običajno ležal v gozdu več kot eno leto, niso iz 1 prm dobili več kot 70 kg oglja. Poleg tega je bilo tudi slabše kakovosti, rado se je lomilo in prašilo. Oglje je stalo železarno 2,5 do 3,5 krajcarjev za kubični čevelj, drugje je bila cena 5 do 8 krajcarjev. Zato je bila železarna kljub slabi povezavi z svetom še vedno donosna. Donosnejše je postalo oglarje-nje zaradi možnosti pocenitve izvoza po zgrajeni železniški progi Straža-Novo mesto. Material za žganje oglja so dobivali pri prebiralnih sečnjah in z redčenjem Odbor stanovanjskega sklada GG Novo mesto je na svoji seji 17. marca obravnaval prošnje za stanovanjsko graditev ter odobril nakup nekaj družbenih stanovanj. računa, ostalih poročil in analiz je razvidno še veliko več. Vse podatke bomo preučili in skušali ukrepati, da bi v bodoče bolje gospodarili. DANILO KURE, dipl. inž. / "N Vpliv oglarjenja na razvoj bukovih gozdov v Rogu Predlog posojil za gradnjo stanovanj in za nakup družbenih stanovanj Priliv sredstev 1. prenešeno iz preteklega leta 2. izločeno po ZR 1985 3. iz rednega prispevka za leto 1986 Skupaj zbrana sredstva: 18.300.000 20,000.000 33.600.000 71.900.000 sestojev, kar je bilo resnično v dobro gozda. V kope so pričeli dajati zdrav, mlad in še svež les. Izplen se je povečal do 90 kg oglja iz 1 prm, pri sami bukovini pa celo na 100 kg. Zlasti je bilo kakovostno oglje iz mladih okroglic. Bilo je težje in šeni lomilo. Tuji oglarji (Italijani) so dajali v kope tudi drobnejše veje, kar domači niso nikoli delali. Tako se je že na sečišču videlo, kdo je žgal oglje. Leta 1896 so v kočevskih gozdovih zoglenili 26.520 prm drv, leta 1897 pa že 34.839 prm. Ko je stekla dolenjska železnica, je 90 odst. oglja odkupila alpinska montanska družba. Zaradi kuhanja oglja je bilo rešeno veliko sečnih odpadkov, ki so pri bukvi znašali celo 50 odst. lesne mase. Prav tako smo se rešili precej prestarelih sestojev. Namesto njih smo dobili visokovred-ne smrekove sestoje, ki jih v zadnjih letih sekamo. Z redčenjem, ki so se pričela v zadnjem desetletju preteklega stoletja, pa seje vsekakor izboljšala kakovost bukovih gozdov. Koliko je tega bilo, bi težko zapisal, ker mi niso dostopni podatki, če sploh obstajajo. Polegteganišlo vedno za čiste bukove gozdove, saj v Rogu prevladujejo jelovo-bukovi gozdovi s primesjo drugih listavcev (javor, brest). Oglarili pa niso samo v Rogu, ampak tudi na Brezovi rebri in Gorjancih. SLAVKO KLANCIČAR, dipl. inž. Uporabljena literatura: Ivan Mohorič: Industrijsko odpiranje in izkoriščanje gozdov Odbor je soglasno sprejel naslednji načrt pridobitve in razdelitve sredstev, ki ga je predlagal vodja računovodsko finančnega sektorja Milan Dragišič. Odliv sredstev 1. za nakup družbenih stanovanj 2. za stanovanjska posojila 3. vračilo kreditov bankam Skupaj: 22.900.000 42,000.000 7,000.000 71.900.000 Na seji je bil sprejet tudi predlog la veljavna, če jo bodo sprejeli tudi prednostne liste za dodelitev delavski sveti posameznih temelj-stanovanjskih posojil, ki bo posta- nih organizacij. zap. št. ime in priimek namen posojila št. točk višina posojila opomba TOZD Gozdarstvo Novo mesto 1. Slavko Klobučar novogradnja 342 940.000 2. Janez Ucman ml. novogradnja 268 720.000 dosegel najvišji možni znesek 3. Jože Bratkovič novogradnja 255 710.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 4. Janez Ucman st. adaptacija 204 500.000 dosegel navjišji možni znesek 5. Janez Gazvoda novogradnja 198 550.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 6. Franc Muhič adaptacija 198 550.000 7. Srečko Zupančič novogradnja 154 450.000 TOZD Gozdarstvo Straža 1. Leopold Kumelj adaptacija 286 790.000 dosegel najvišji možni znesek posojila po 66. in 73. čl. pravil. 2. Franc Filolt adaptacija 283 790.000 3. Anton Šuštar novogradnja 271 750.000 4. Edvard Jcrše novogradnja 244 670.000 5. Vinko Longar adaptacija 242 600.000 dosegel najvišji možni znesek posojila po 66. in 73. čl. pravil. 6. Drago Blatnik novogradnja 227 630.000 7. Franc Novine novogradnja 206 570.000 8. Edi Murn adaptacija 154 450.000 dosegel najvišji možni znesek posojila po 66. in 73. čl. pravil. TOZD Gozdarstvo Podturn i. Besima Begovič adaptacija 349 240.000 dosegla najvišji možni znesek posojila po 66. in 73. čl. pravil. 2. Domine Saratlija novogradnja 340 930.000 3. Drago Gril novogradnja 338 930.000 4. Ilija Sivonjič adaptacija 270 240. (XX) dosegel naj višji možni znesek posojila po 66. in 73. čl. pravil. 5. Jože Avguštin adaptacija 241 660.000 6. Domine Krese novogradnja 238 650.000 7. Branko Avguštin novogradnja 220 580.000 dosegel najvišji možni znesek posojila po 66. in 73. čl. pravil. 8. Jože Bučar novogradnja 211 580.000 9. Milka Bjclajec novogradnja 192 530.000 10. Franc Avguštin novogradnja 170 480.000 Gozdno gospodarstvo v Novem mOStU je na seji upravnega odbora sklenilo, da zniža cene lesa v maloprodaji za 10*. Od novih, znižanih cen, pa dobijo kmečke zadruge, člani teh zadrug, pogorelci, množične organizacije in državna podjetja ter ustanove Se 25* popusta! — Posestniki, vključujte se v splošne kmetijske zadruge in ustanavljajte v njih odseke za procvit in dvig naše vasi! Nekoč... Presenečenje je pripravila naša delovna organizacija: štejemo ga lahko za krepak prispevek h gospodarski stabilizaciji in zniževanju inflacije! Žal pa smo tale oglas objavili v Dolenjskem listu že 20. junija 1952, torej pred skoraj 34 leti. Danes je bolj priljubljena in že kar udomačena pesem sodobnega »gospodarskega pesnika«: «... Odtlej le nove, višje cene vsi poznamo, navzdol ne smejo, tega jim ne damo...« T.G. zap. št. ime in priimek namen posojila št. točk višina posojila opomba TOZD Gozdarstvo Črmošnji* L Nikola Bubnjić ce adaptacija 300 500.(XX) dosegel naj višji možni znesek 2. Martin Hrvat novogradnja 287 790.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 3. Ivan Poreber novogradnja 273 750.000 4. Mu harem Mujakič adaptacija 239 500.000 dosegel najvišji možni znesek 5. Vlado Bokan adaptacija 221 610.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 6. Marica Bokan adaptacija 213 580.000 7. Drago Zupančič adaptacija 204 560.000 TOZD Gozdarstvo Črnomelj L Luka Dražetič adaptacija 351 580.000 dosegel najvišji možni znesek 2. Jože Kambič novogradnja 288 800.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 3. Franjo Petrovič adaptacija 254 360.000 dosegel najvišji možni znesek 4. Jože Flajnik novogradnja 234 640.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 5. Pejo Petrovič adaptacija 224 500.000 dosegel najvišji možni znesek 6. Boris Komarov novogradnja 222 220.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil, dosegel najvišji možni znesek 7. Vinko Dandič adaptacija 186 380.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil, dosegel najvišji možni znesek 8. Viktor Štukelj adaptacija 180 500.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. TOZD Transport in gradnje 1. Teufik Abdič novogradnja 392 1.060.000 2. Vera Kumelj novogradnja 332 910.000 3. Stane Kumelj novogradnja 330 910.000 4. Zuhdija Abdič novogradnja 324 900.000 5. Janez Klobučar novogradnja 306 710.000 dosegel najvišji možni znesek 6. Franc Novak adaptacija 248 690.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 7. JozoGavranovič novogradnja 204 560.000 8. Branko Novak adaptacija 184 510.000 9. Rajko Bele novogradnja 164 450.000 TOZD Vrtnarstvo in hortikultura L Dušan Vidic adaptacija 265 730.000 2. Anton Blažič adaptacija 190 530.000 TOK Gozdarstvo Novo mesto L Alojz Pečjak novogradnja 361 990.000 2. Mirko Jarc novogradnja 321 120.000 dosegel najvišji možni znesek 3. Mijo Bubnjič novogradnja 281 780.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 4. Zvonka Kulovec novogradnja 277 570.000 dosegla najvišji možni znesek 5. Anton Anžiček adaptacija 249 690.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 6. Anton Nose adaptacija 220 610.000 7. Jože Hočevar adaptacija 203 560.000 TOK Gozdarstvo Trebnje 1. Anton Fortuna novogradnja 300 830.000 2. Andrej Kastelic novogradnja 262 720.000 DSSS 1. Silva Matko novogradnja 267 740.000 2. Majda Jakopin novogradnja 263 730.000 3. Jožica Berger adaptacija 241 670.000 4. Cirila Vidmar novogradnja 235 650. (XX) 5. Angelca Šetinc novogradnja 196 540.(XX) 6. Anton Šepec novogradnja 180 280.000 dosegel najvišji možni znesek 7. Ana Švajger novogradnja 124 400.000 posojila po 66. in 73. čl. pravil. 8. Ličen-Tesari Sonja novogradnja 121 400.000 Višina stanovanjskega posojila pod točko A/l jedoločenanapodlagi 65., 66. in 67. člena pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj, upoštevajoč gornjo ijtejo možnih zneskov, Razpoložljiva sredstva, že odobrena posojila, število točk po vrstnem redu in druge okoliščine, predpisane za določanje višin stanovanjskih posojil. Upoštevajoč pravilnik, je bilo zavrnjenih 45 prošenj za stanovanjska posojila. DOLENJSKI GOZDAR Ne odsekavaj drev|a. ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorie dreves f 1 Novice iz Podturna v__________________________> S krajšo odjugo'in rosenjem je 90-centimetrska odeja snega na barakah Baze 20 in bolnišnice Jelendol postala pretežko breme za krhka ostrešja. Zato se je 18. in 19. februarja manjša skupina delavcev zapeljala s kombibusom v Rog, krajši del poti pa tudi zagazila v globoki sneg, da bi prišla do ogroženih barak. Odmetali so sneg z vseh barak. Po izjavi revirnega vodje Metoda Roma je močno poškodovana le baraka, na katero je padel vrh polomljene jelke. * Slabo vreme smo izkoristili tudi za organiziranje krvodajalske akcije, kije bila 20. februarja. Zaradi slabega obveščanja se je je udeležilo le 13 krvodajalcev (običajno jih je vsaj lOveč). * Timberjack, katerega bi sedaj v zimskih razmerah zelo potrebovali, je že od 22. novembra lani v popravilu. Motor stroja sta šofer Jože Avguštin in traktorist Miha Fabjan pripeljala iz popravila že 20. februarja. 25. februarja so mehaniki serviserja Štefana Černjaviča iz Gradišča pri Murski Soboti stroj pognali. Toda pri preizkušanju ni imel dovolj moči za normalno delo. Zato so čez nekaj dni vzeli s seboj v delavnico glavo motorja. Do dneva, ko to pišem (19. marec), je zgibni traktor poči- val že 3 mesece in 3 tedne. Težko bo nadoknaditi tako velik zaostanek. * Kljub temu da seje vse kot zarotilo zoper nas, pa smo ugotovili, da je bila letošnja dvomesečna oddaja lesa v januarju in februarju s 3.400 m3 večja od lanske (3.348 m3). K temu so prispevale zlasti večje prehodne zaloge ob cesti in v gozdu. Pač pa smo letos v tem času precej manj posekali, in sicer 4.118 m3 (12 odst. načrta), lani pa 6.044 m3 (17 odst.). * V ponedeljek, 10. marca, seje v našem tozdu priče! praktični del tečaja za sekače motoriste. V odd. 8 seka pod vodstvom obeh inštruktorjev 8 bodočih sekačev, med njimi kar štirje iz našega tozda. * Anton Avguštin ml. kije pri nas opravljal pripravniški staž za gozdarskega tehnika, je 11. marca uspešno opravil strokovni izpit. Za diplomsko delo je pod mentorskim vodstvom inž. Petra Dularja pripravil gozdnogojitveni in seč-nospravilni načrt za nasad Meniški steljniki. Čestitamo! Že 18. marca pa je Avguštin odšel na odslužitev vojaškega roka. Srečno in na svidenje čez leto dni! SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. f — N Zanimivosti v_____________________________) Upokojenci, gozdarski inženirji in tehniki iz vse Slovenije, bodo letos 28. maja obiskali Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Novoles. Na izletu, ki ga prireja DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije, si bodo ogledali semensko plantažo v Črmošnjicah, nasade na Smrečniku, gozdove ob Červanovi cesti, Bazo 20 ali bolnišnico v Jelendolu, nasad v Meniških steljnikih ter lesnoindustrijske obrate v Novolesu. * V Jugoslaviji je bilo lani do 1. decembra 1487 požarov, v katerih je bilo bolj ali manj poškodovanih 30.365 ha gozdov. Bilojeza4,6mi-lijarde din neposredne škode, ven-darje treba omeniti,dasoocenitve škod po posameznih republikah zelo različne, ker ni izdelana enotna metoda cenitev. Pri gašenju požarov se vse bolj uveljavljajo sodobna sredstva. V primorskem in dalmatinskem krasu so tudi lani gasili stremi posebnimi letali cana-dair, ki so sodelovali pri 43 požarih, poleteli 2730-krat in odvrgli 11450 ton vode. Posvetovanje o ogroženosti tozdov v Evropi in Afriki. Na pobudo predsednika republike Francije je bil od 5. do 7. februarja letds v Parizu posvet o zaščiti gozdov. Zaradi nevarnosti, ki preti vsem gozdovom na Zemlji, saj se suši že okrog 10 milijonov hektarov gozdov, je Francija sklicala ta posvet, da bi poglobili znanje o bodočnosti gozdov v Evropi in Afriki ter poudarili, kako neobhodno je pri prizadevanju za ohranitev gozdov mednarodno sodelovanje. Na sestanku so bili prisotni vladni predstavniki 62 držav iz Evrope, Afrike, Amerike, Japonske in Kanade ter mnogih mednarodnih organizacij. Zastopana je bila seveda tudi Jugoslavija. Od številnih vprašanj, ki so bila obravnavana, in priporočil, ki so bila sprejeta, omenjamo le nekatera: — Od ustrezne gozdarske politike v posameznih območjih je odvisno ravnotežje v naravi. — Z izobrazbo je treba razvijati znanje in zavest ljudi o pomenu gozdov. — Potrebno je z denarjem pomagati deželam, v katerih pustoši suša in povzroča širjenje puščave. — Natančno je treba ugotoviti vzroke za propadanje gozdov. — Onesnaževanje zraka mora biti zmanjšano, saj ogroža zdravje ljudi, zemljišča, vodo, posevke, živino, stavbe in kulturnozgodovinske spomenike. — Razširiti se morajo raziskave v gozdarstvu in mednarodno sodelovanje na tem področju. — Zaščititi je treba gozdove v Sredozemlju, saj imajo važno vlogo v biološkem ravnotežju vsega sveta. — Fond za zaščito afriških gozdov se bo povečal, saj bo Francija vsoto, ki jo je dajala doslej, podvojila, pa tudi Japonska, ZDA in Kanada so obljubile pomoč. Fricov pokal enaintridesetič V soboto, 23. februarja 1986, je bilo na smučiščih SC Rog že 31. tekmovanje gozdarjev in lesarjev za Fricov pokal. Ob dobrih snežnih razmerah in uspešni organizaciji je nastopilo 126 tekmovalcev, od teh je bilo 12 žensk. Moški so tekmovali v štirih kategorijah, ženskepavdveh. Najboljši čas je dosegel Novine (31,45) pred Dularjem (31,56) in Krenom (31,98), vsi Novoles Novo mesto. Ekipno je zmagal Novoles (271 točk) pred GG (214 točk). Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli medalje in praktičnadarila. ALOJZSERINI Rezultati 31. Fricovega pokala — SC Rog, 23. februarja 1986 ženske 2. kategorija: L Anica Golob, BLP Novoles, 41,27 s 2. Stanka Šnidaršič, BLP Novoles, 43,777 s 3. Štefka Burger, Vrtnarija GG, 2.05,10 s ženske L kategorija: L Neva Thorževskij, GG, SS, 35,77 s 2. NadaGačnik,GG,N,m.,42.08 s 3. Ivica Iskra, DSSS Novoles, 42.59 s moški 4. kategorija: L Jože Rade, GG Črnomelj, 36,65 s 2. Žižo Serini, GG Vrtnarija 36,83 s 3. Stane Štavdohar, BLP Novoles, 37,30 s 4. Jože Weis, GG Črnomelj, 40,15 s 5. Jože Kure, GG, SS, 41,56 s 6. Janez Šebenik, GG NM, 1.07,76 s moški 3. kategorija: L Peter Henčič, TKO Novoles, 32,72 s 2. Slavko Medle, DSSS Novoles, 33.60 s 3. Andrej Grabrijan, TOK Črnomelj, 36,31 s 5. Janez Blažič, TOK NM, 41,01 s 7. Vinko Vidrih, GG, tozd TG, 46,01 s moški 2. kategorija: L Janez Novinec, TSP Novoles, 31,45 s 2. Zdene Dular, BLP Novoles, 31,56 s 3. Drago Miklič, Žaga Novoles, 32,95 s 4. Primož Bobnar, GG, DSSS, 33,23 s 5. Anton Matkovič, GG, TG, 33,33 s 6. Stane Pirc, GG Straža, 33,75 s 7. Dušan Gašperšič, GG, 33,90 s 14. Peter Dular, tozd Podturn, 36,76 s 15. Zdravko Pucelj, GG, TG, 37,22 s moški L kategorija: L Jože Kren, TDP Novoles, 31,98 s 2. Darko Marolt, TSP Novoles, 32,12 s 3. Toni Ravbar, TSP Novoles, 32,31 s 5. Brane Bradač, GG Straža, 32,80 s 7. Tadej Burazer, TOK Črnomelj, 33,28 s 8. Janez Avguštin, GG Podturn, 33,50 s 9. Jože Gorše, GG Črnomelj, 10. Robert Vogrinec, TOK Črnomelj, 33,82 s 16. Alojz Sobčič, TOK Črnomelj, 34,61 s ___________ DOLENJSKI GOZDAR 23. smučarsko tekmovanje gozdarjev—lesarjev in lovcev Slovenije na Kopah nad Slovenj Gradcem Republiška smučarska tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev so že tradicionalna. Začelo seje na Krvavcu leta 1960. Samo 4 leta kasneje je bila v Črmošnjicah peta, 5 let kasneje pa deseta lesarijada zopet v Črmošnjicah. Tako smo bili dolenjski gozdarji in lesarji 2-krat gostitelji republiških tekmovanj najboljših smučarjev gozdarjev, lesarjev in lovcev. Tekmo- vanj ni bilo v letih 1980,1981,1982 in 1983. Gozdarji smo sodelovali skoraj na vseh republiških tekmovanjih. Ta tekmovanja uresničujejo smotre organizirane športne rekreacije in medsebojnega spoznavanja delavcev. Na njih se zberejo najboljši smučarji in tekači, ki so se uvrstili za nadaljnja tekmovanja v svojih DO innadru-gih tekmovanjih, ter bivši re- PREŠERNOVA DRUŽBA 61000 LJUBLJANA, Opekarska 4 a Telefon 218 909 REDNA LETNA ZBIRKA 1987 Izide 3. decembra 1986 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1987, 2. Luj Šprohar-TUDI JAZ VIDIM - nagrajeni roman, 3. Anton Ingolič-ZGODILO SE JE - kratka proza - knjižni dar, 4. Mimi Malenšek - POČITNICE V BAYANGI - mladinski potopis, 5. Andrej Seliškar in Tone Wraber -TRAVNIŠKE RASTLINE NA SLOVENSKEM - barvno ilustriran priročnik in 6. Vladimir Utvič - VELIKE IN MALE BOLEZNI ČLOVEŠTVA - poljudnoznanstveni priročnik. Cena zbirke do 30. junija 1986: broširana - 2.300-din vezana - 3.500-din Cena od 1. julija 1986 dalje, ko bo zaračunan tudi knjižni dar: broširana - 3.400-din vezana - 4.900-din Andrej Seliškar in Tone VVraber — TRAVNIŠKE RASTLINE NA SLOVENSKEM____________________ Travnik je značilen del rastlinske slike naše domovine. Travnike kosimo, na travniku se pasejo domače živali, travniki nas tudi razveseljujejo s pisanim cvetjem. Pomen travnikov je torej mnogovrsten in velik. V različnem okolju so se razvili različni tipi travnikov, ki imajo različno vrstno sestavo. Pisca predstavljata glavne tipe travnikov v Sloveniji, glavn« družine, h katerim sodi večina travniških rastlin, predvsem pa v besedi in sliki prikažeta 120 najpogostejših primerov. Knjiga je priročnik - poljuden, praktičen in bogato ilustriran z barvnimi fotografijami. KoristiJ bo vsem, ki se zanimajo za domače rastlinstvo in tudi za njegovo zdravilno moč. prezentanti, kar daje tekmovanju še poseben mik. »To je enkratna priložnost,« je dejal sekretar republiškega odbora delavcevgozdars-tva in lesarstva Slovenije, »da se srečajo generacije smučarjev in tekačev na enem mestu, se športno borijo, predvsem pase spoznavajo in poglabljajo prijateljske in tovariške stike.« Prireditelj 23. smučarskega prvenstva gozdarjev, lesarjev in lovcev na Kopah pri Slovenj Gradcu sta bila republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije ter zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Organizator prvenstva pa je bila Lesna Slovenj Gradec. Tekmovalo je 430 tekmovalcev in tekmovalk v veleslalomu in 140 tekačev v 4 starostnih razredih, in sicer: od 25 let (3 tekmovalci in tekmovalke GG Novo mesto), od 26 — 35 let (3 tekmovalci in tekmovalke GG Novo mesto), od 36 — 45 let (2 tekmovalca GG Novo mesto), nad 45 let smo bili zastopani z 1 tekmovalcem. Skupaj je GG Novo mesto zastopala 9-članska ekipa in vodja ekipe. Ekipa GG Novo mesto, v sestavi Neva Thorževskij, Nada Gačnik, Jože Rade, Primož Bobnar, Stane Pirc, Alojz Rogelj, Anton Matkovič, Borut Pavlič in Branko Bradač, je odptovala na Kope v petek, 28. februarja. Krenili smo zjutraj ob 7. uri iz Novega mesta s kombijem, ki ga je vozil tekmovalec PrimožBobnar, kijev neugodnem vremenu, posebno na poti domov, opravil to nalogo več kot odlično, prav tako paje bil tudi najboljši tekmovalec naše ekipe. Ekipa je v petek popoldne vadila na Kopah, vodja ekipe pa se je udeležil žrebanja štartnih številk in zbral obvestila za naslednji dan. Tekmovanje v veleslalomu se je pričelo drugi dan ob 10. uri, istočasno za vse starosti. Na dan tekmovanja je-zapadlo nekaj snega. Bilo je hladno inpihaljemočan veter. Vendar sta bili obe progi veleslaloma za moške in ženske po mnenju tekmovalcev zelo dobro postavljeni. Tekaška tekmovanja so se pričela ob 13. uri. V tekih ekipa GG Novo mesto ni imela predstavnikov. V prvi kategoriji naša dva predstavnika Borut Petrič in Branko Bradač nista imela sreče in tekme nista končala. Vsi drugi tekmovalci in obe tekmovalki pa so tekmovanje srečno končali in se glede na veliko število tekmovalcev razmeroma dobro uvrstili. Posebno smo lahko zadovoljni z dobrim rezultatom Primoža Bobnarja, ki je v svoji kategoriji zasedel zelo dobro 15. mesto, in Nevo Thorževskij, ki je v svoji kategoriji zasedla odlično 5. mesto. Po končanem tekmovanju smo imele v športni dvorani v Slovenj Gradcu vse ekipe skupno kosilo. Svečane podelitve pokalov in proglasitve zmagovalcev pa nismo dočakali, ker seje med tem vreme poslabšalo, pričel je padati sneg in smo tako kot nekatere druge ekipe tudi mi predčasno odšli domov. JANEZ ŠEBENIK Gozdnogojitvena dela opravljena od 1. januarja do 31. marca 1986 TO Plan. Real. 1 POGOZDOVANJE NEGA REDČENJE SKUPAJ Ob.d, Sp, MS FL, GŠ. N3 I, H, Doveč. ŠIF. NAZIV ha Plan. 13,74 304,45 171,30 489.49 01 TOZD NOVO MESTO Real. 0,08 3,30 9,90 13,28 * 0,6 1.1 5,8 2,7 Plan. 11,79 172,93 299,51 484,23 02 TOZD STRAŽA Real. 0,00 4,47 24,00 28,47 % 0,0 2.6 8,0 5,9 Plan. 29,10 270,70 113,25 413.05 03 TOZD PODTURN Real. 0,25 3.40 3.00 6,65 % 0,9 1.3 2,6 1.6 Plan. 16 20 147,20 165,80 329,00 Oti TOZD ČRM0ŠNJICE Real. 1,30 0,00 4,00 5,30 1 8,0 0,0 2,4 1,6 Plan. 14,40 329,65 212,00 556,05 05 tozd Črnomelj Real. 0.30 10,90 0,40 11,60 % 2.1 3,3 0,2 2,1 Plan. 2,20 26,55 21,10 49,85 n TOK TREBNJE - SLP Real. 0,00 0,00 1,38 1,35 % 0,0 0,0 6,4 2,7 Plan. 87.43 1251,48 982,76 2321,67 SLP Real. 1,93 22,07 42.65 66,65 % 2,2 1,8 4.3 2,9 Plan. 50,10 451,32 173,00 674,42 n TOK NOVO MESTO Real. 0.30 2,06 10,03 12,39 t 0.6 0,5 5,8 1,8 Plan. 30,12 409,34 229.52 668,98 12 tok Črnomelj Real. 0,00 23,58 21,50 45,08 t 0,0 5,8 9.« 6,7 Plan. 6,20 126,80 89.30 222,30 13 TOK TREBNJE Real. 0,00 6,00 18,25 24,25 % 0,0 4,7 20,4 10,9 Plan. 86,42 987,46 491,82 1565,70 ZS Real. 0,30 31,61 49,78 81,72 1 0,3 3,2 10,1 5,2 Plan. 173,85 2238,94 1971,58 3887,37 GG NOVO MESTO Real. 2.23 53,71 92,93 148,37 % 1.3 2.« 6,3 3,8 Xv .\v Prijave za letovanje v počitniškem domu Novigrad, v garsonjerah v Miholaščici na Cresu, v prikolicah ter v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici Za letovanje v počitniškem domu Novigrad, v dveh prikolicah v Zadru in v dveh na Rabu, v garsonjerah na Cresu in v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici je potrebno zbrati prijave delavcev, upokojencev ter kooperantov do 10. maja 1986. Počitniški dom Novigrad bo odprt od 1. julija do 30. avgusta z možnostjo letovanja pet ali deset dni. Prikolice v Zadru in na Rabu bodo na razpolago od 1. julija do 30. avgusta z možnostjo letovanja v pred in po sezoni, če bo veliko prijavljenih. Tudi v garsonjerah naCresu boste lahko letovali izven glavne sezone, ki bo trajala od 28. junija do 27. avgusta po deset dni. Zoisov grad v Bohinjski Bistrici je na razpolago vse leto; v poletni sezoni predlagamo desetdnevna letovanja, če pa ne bo dovolj prijavljenih, bomo roke oblikovali po željah prijavljenih. 1. Čas obratovanja doma v Novigradu je razdeljen takole: I. dekada od 1. do 11., II. od 11. do 21., III. od 21. do 31. julija, IV. od 31. julija do 10., V. od 10. do 20. avgusta, VI. od 20. do 30 avgusta. Polna cena oskrbnega dne je 3.400 din in jo plačajo za letovanje tuji gostje, ostali pa prispevajo: — otroci tujih gostov do 10. leta starosti 1.700 din — nezaposleni družinski člani 1.030 din — zaposleni družinski člani (zakonci) 2.100 din — otroci od 2. do 10. leta starosti 550 din — otroci od 10. leta starosti dalje 1.030 din — otroci z osebnim dohodkom 3,400 din Delavci GG in upokojenci prispevajo k izhodiščni ceni 1.900 din: Višina OD v letu 1985 Regres oskrb. dne Plača oskrb. dan Cena oskrb. dne do 41.155 din 73% 27% 510 din od 41.155 do 54.873 din 64% 36% 680 din od 54.873 do 68.591 din 55% 45% 850 din nad 68.591 din 46% 54% 1.030 din Delavci, ki opravljajo delovne na- gradbeni mehanizaciji, dela žagarja ci-loge: sečnja lesa, nakladanje lesa — rkularista, vozniki kamionov, dela v ročno in z dvigali, ročno in mehanizi- gojenju gozdov, delavci invalidi ter derano spravilo lesa, minerska dela, lavci samohranilci imajo popust po strojniki in delavci pri gozdne'- zgoraj navedeni tabeli. Drugi delavci, -§><—•.................................................. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO P R I J A V A Za letovanje: - v počitniškem domu Novigrad, - v avtokampu v Zadru, - v avtokamDU na Rabu, - v garsonjerah na Cresu, - v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici. (ustrezno podčrtaj) Podplsani-a , zaposlen pr TOZD, TOK, DSSS »•ojen-a se prijavljam za letovanj« od do oz. od do in to za dni. Z menoj bodo letovali še ožji družinski člani: j Im« j Družinsko razmerje Dan, mesec in leto rojstva Zaposlen-a pri j 1 -! \ ! i j j ter sorodniki - prijatelji - znanci: Priimek in ime J Dan, mesec in j leto rolstva Zaposlen-a pri 1 ... 1 Prosimo, da prijavo izpolnete po zahtevanih podatkih, ker Je v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali. Upokojenci priložijo k prijavi odrezek prejete pokojnine za december 1995. Podpis pri )avlJenca: ki niso zajeti v predhodnem stavku in so prejeli nižji osebni dohodek od 41.155 din imajo 73% popusta (cena znaša 510 din). Za delavce, ki so prejeli OD nad 41.155 din in niso zajeti v prejšnjih določilih, je znižana cena oskrbnega dne za 46% (cena znaša 1.030 din). V te cene ni všteta turistična taksa, ki jo bo treba plačati ob prihodu v dom ter znaša 140 din dnevno po osebi. Turistične takse ne plačajo otroci od 7. leta starosti, vojni invalidi in invalidi dela. 2. Za uporabo prikolic prispevajo: julija in junija in avgusta septembra Delavci GG in upokojenci 800 din 600 din V to ceno je všteta tudi turistična 3. Za uporabo garsonjer na Cresu taksa. prispevajo: Za tuje goste se določi cena, ko bo znana dnevna cena postavitve prikolic v kampu. od 28. junija do 27. avgusta Izven sezone male ga^sonj. velike garson. male gars. vel. gars. Delavci GG in upokojenci 900 din 1.100 din 700 din 900 din tuji gostje 3.200 din 3.800 din 2.600 din 3.200 din V to ceno je všteta tudi turistična taksa. Če bo delavec želel manjšo garsonjero (glede na število družinskih članov), dodeljena pa mu bo večja, bo plačal le ceno, ki je določena za manjšo garsonjero. 4. Za letovanje v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici prispevajo dnevno: — Delavci GG-ja in upokojenci 800 din za garsonjero, 150 din za skupno ležišče, — tuji gostje 2.400 din za garsonjero in 400 din za skupno ležišče. Turistična taksa znaša za odrasle 25 din, za otroke od 7. do 14. leta starosti 12,50 din, za otroke mlajše od 7 let turistične takse ni. Vse stroške letovanja, razen turistične takse za bivanje v počitniškem domu Novigrad, ki jo koristnik vplača ob prihodu v dom. bo možno poravnati iz osebnega dohodka v mesecu juliju, avgustu in septembru, to je do obračuna poslovanja doma. Vsak delavec, ki se bo odločil za obročno plačevanje stroškov letovanja iz osebnega dohodka, bo moral hkrati s prijavo za letovanje podpisati tudi izjavo, da dovoljuje administrativno prepoved na osebne dohodke v višini stroškov letovanja in navesti število željenih obrokov odplačevanja. Delavci, ki se ne bodo odločili za obročno odplačevanje stroškov letovanja, bodo morali stroške poravnati pred odhodom na letovanja na blagajni DSSS, za Novigrad pa ob prihodu v dom. Vse morebitne spremembe v načrtovanem letovanju (odpoved, sprememba roka) so delavci dolžni sporočiti najkasneje 10 dni pred nastopom letovanja na DSSS tov. I.ičen-Tesari Sonji, sicer jim bomo zaračunali stroške CA DOLENJSKI GOZDAR zaradi odpovedi letovanja v višini 15% vrednosti letovanja. OO ZS prosimo, da zainteresirajo čimveč delavcev za poletno letovanje in da prijave zberejo ter pošljejo v DSSS do 10. maja 1986. Prosimo, da pri določitvi časa dopusta upoštevate vse razdobje in obvezno predlagate dva roka. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan,-ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, An-gelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom Dl C Novo mesto, TOZD Grafika; tisk Tiskarna Novo mesto._______________