Za poduk in kratek čas.Freimavrerji, sedanji antikristi. (Dalje) Kaj so freimavrerji ? 2. Beseda loža ne porneni samo posamezuih družeb, ampak tudi družbine shodnice in zboie. V loži shodnici 8e bratje shajajo> in nanien teb sbodov daje loži različna imena. Ce se v zboru opravljajo družbini posli in opravki, imenuje se delalna loža; 5e se razlagajo postave, zuarunja, šege ali natnen družbe: poducna loža, če se pa samo razveseljujejo, poj)iYajo in jejo: mizua Ioža. Vmiznih ložab je zrniraj najbolj veseio, zato se te najbolj pogosto obbajajo. V ložo mora vsak brat priti v posebni freiuiavrerski obleki, ki je različno po razredih uakinčana s fieimavrerskimi znamnji, katera so: predpasnik (šnrc), ometača (kela), kladvo, šestilo (cirkel) iu drugo zidarsko orodje. Pri govorjenji se smejo le fieiraavrerskih izrazev posluževati in po diužbinih šegah obnašati. Kdor se v čem pregreši, bo kaznovan. Freimavrersk fraucosk list popisuje tako mizno ložo s sledečiini besedami: ,,I)voraiia je bila iznova pouialana. Vse je bilo pražno, mičuo in lično. Postrežba se je vršila urno, tiho, pozorno, resno in v lepem redu po dolgi deski (niizi) v podobi podkove. Mreža (mizna ruba) in banderice (prtifii) so bile bele, kakor sneg. Neobsekano kamenje (krub) je bilo iz čiste pšenice, beli pesek (sol) iu rumena malta (poper) lepa in diobna, 1 opate (velike žlice), krampi (vilice) in kele(žlice) iz najdražje rude. Prozorni kanoni (kupice) navlašč na tri ogle izliti, in sodceki (stekleuice) so biii po žnori (po redu) po celi dolgovati mieži postavljeui. Sto majlmib svcčnikov z eno zvezdo (svečo) je stalo po eden nasproti vsakemu gostu. Meči (noži), krauipi (vilice), opeke (krožuiki) in šipe (sklede) so rožljale, da je bilo veselje. Vsak je svojo klop (stol) in svoj kanon (kupico) pomaknil bliže soseda, ter zaeel prijazno kramljauje. Rudeči in beli sraodnik (vino) se je žaril v rokab veselib bratov, s lab s m o d n i k (voda) pa v rokab strežajev, ki so movali delo nadzorovati, neobsekano kamenje posekovati (kiuli rezati), tvariuo (jedi) prinašati, celo desko prcglcdovati, za m o č e n smodnik (vino), b lisk (licjuei), belo kam e uj e (sladkor) skrbeti, ter navadne kanonade in baterije (napitnice) komandiiati1'. Napitnice ali kanonade so pri takih ložah poglavitna reč. Pri vsaki mizui loži se mora 7 napitnic napiaviti. ,,Kedar se imajo kanonade izprožiti, nebajo biatje zidati (jesti). Na komando častitljivega (mojatra prvostolnika) vsi kanone nabi jejo (kupice nalijejo), vstanejo m banderice (prtiče) črez levo ramo vržejo. Častitljivi začne: ,,Bratje moji! sedaj hočenio na dobro zdravje sprožiti, zato vzemimo ogenj, dober ogenj, ki uajveselejše goii in najboljae prašči. Moji bratje! v desnico meč (nož)! kvišku meč! Z mečem pozdrav! v levico meč! — Na to dalje komandira: V desnico orožje (kupico) ! Kviaku orožje! K licu oiožje (uastavijo)! Pucajte ! (prvi požiiak). Bratje pucajte ! (drugi požirak). Pucajte, da veselo gori in dobro prašči! (vsi izpijejo). Z orožjem mir! (Vsi držijo kupico nad desno ramo). Z oiožjem naprej! Ena! (Pienesejo kupice na levo ramo). Dve! (na desno ramo). Tri! (Pred prsi). Orožje Da tla! Ena, dve, tri! (Pri tej komandi bližajo kupice mizi tako, da jib pri ,,tri" vsi ob enkrat na mizo postavijo). Na to še dalje komandira: Meč v desnico! (Nož iz levice vzemejo v desnico). Kvišku meč! Z mečem pozdrav! Meč ob tla!" Take otročarije ponavljajo pri vseb napitnicah, in če kteri prcsliši komando ali ne uboga, mora sprožiti kanon slabega smodnika (kupico vode izpiti). Te otiočje igrače so neamne, pa tude drage, kajti bratje radi dobio jejo in veliko pijejo; to pa atane denar, kakor pregovor pravi: Dobra volja mošnje kolje. Kljubu temu pa se število freinlavrerjev vedno množi. Po mojih mislib je temu vzrok lalikomiselnost ljudi, nagnenje za dobro voljo iu nevednost ali zaslepljenost v kršeanski veri, pri nekterih pa gotovo hudobija. Te viste ljudem je loža velika vinska bratovščina, v kateri vinski bratje najdejo dobro voljo in kratek čas. Da pa je taka loža tudi šola ali novicijat za pravo freimavrerstvo, za višji freimavreiski red, to inalokteri opazi; kajti tukaj ae njim vae prikriva in taji, dokler niso dobro pripiavljeni in sposobni za viaje rede. Prvi 3 razredi učencev, pomagačev in mojstrov, namreč ne obsegajo vseh freimavrerjev. To so 8amo trije nižje razredi ali modre lože, ker bratje na modrih trakih nosijo svoja znamnja ali tudi Janezove lože, ker so na Kresovo 1. 1721. svoj ob.ni obiednik &prejeli. Zraven teh pa so nastali in še obstojijo višji razredi, katerib je 30 in se irnenujejo rudeče lože ali Andrejeve lože aliložeskotskega obreda. Trije najvišji razredi so le častni, v katere se aprejemajo kot pokrovitelji družbe taki ljudje, katere bi freimavierji radi za se pridobili, pa njim vendar svoje Danicne prikrili. V teh višjib i-azredih je vse bolje tajno, kakor v prvib treb; v nje se spre- jemajo 8amo izvoljeui, omikani in po odloCnih freimavrerjib skuaeni udje nižjib raziedov. Iz števila teh se nabirajo voditelji in pravi vojaki freimavrerstva. 0 namenu jihovem bomo drugde govorili; tukaj samo omenimo, da so Janezove lože v svojem obredniku 1. 1721. o sebi sledeče izjavile: ,,Freimavrer mora nravske postave držati, miren podložnik posvetnih oblasti biti, svojo vrednost le na avoje zasluženje staviti in ne glede na vero, domovino ali stan, vse v ljubezni objemati. Političnih namenov nima." Da v teh besedah ni nič povedano o višjem freimavreistvn, se na prvi pogled vidi; da pa tudi o nižjih ložab ni vse povedano, ampak samo toliko, kolikor se njim povedati varno zdi, to je tudi jasno. Zakaj, kako bi se drugače moglo razložiti njihovo skrivanje in prikvivanje vseh svojih početij? Zakaj nalagajo pii vsakem pristopu grozne prisege, nič izpovedati, kaj bo v loži sliaal? Zakaj se sbajajo lože le po noči in v krajih, kamor ne more prodreti ! oko neposvečenib? Zakaj druga, kakor zato, ker so mračnjaki, o kterih Kristus pravi: ,,Oni bolje ljubijo temo, kakor luč, ker so njihova dela hudobna". Iz freimavrerskih govorov in pisem se da na tanko dokazati, da je njibov namen, in vse njihovo početje obrneno proti veri Kri8tusovi, proti oblasti vladarjev in proti celi sedaj obstoječi človeski družbi. Zarad tega imajo važen uzrok prikrivati te namene, skrivati se v meglo tajnosti in hinavačine in vsakega poprej dobro podučiti, skušati in s priaego zavezati, preden mn njih razodenejo. Ko bi ta svoj tajen pa hudoben namen očitno razodeli, bilo bi po njih. Iz vsega do zdaj povedanega pa se že vidi, da pameten in poaten mož in verni kat. kristjan ne more nikoli fi eimavrerskej družbi pristopiti. (Nastavek prib.)