CELJSKI TEDNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja celje ZGORNJESAVINJSKA DOLINA DELOVNO VZDUSJE pred praznikom 20. «blet'uico osvoboditve Zgornje Savinjske dolme, ti bo letos ipote- ikala v izrtiitlno svečainem vzdušju, je razgiibala občane mozirske olb- 5ino tuidi ik povečani ustvarjailmi vnemi. Verjetno ne bo ikraja v tej kom lini, iki bi za pray.nik «e pri- pravljal vsaj nekaj, ikar 1и) imelo kori'sten («Iraz v življenju občanov tu'di potem, ko bo slovesnost praz- nika že mimo. Ta'ko na primer olxani v Šmart- nem db Dreti modernizirajo ceste v naiselju. Poseben odlMir je že lani začel zbirati sredstva. Pred ikratkim pa je cessino .podjetje iz Celja za- čelo asfaltirati restišče v sikuipni dolžini enega kilometra in 800^ met- rov. Za ta dela bodo porabili'20 mi- lijonov dinarjev. Veliko sredstev ßo zbrali občani; 5 milijonov samo s prispevanim lesom. Ostalih П mi- lijonov so prispevali: oibčinska sku'pščina. delovne organizacije, cestni sklad in eestno podjetje. Cesta skozi i^martno ob Dreti bo izročena svojemu namenu na praz- nik osvoboilitve 12. septembra. Podoibno pridobitev bodo ob praz- niku dobili občani v Gornjem gradu, kjer lx)do odiprli novo samopostrež- no trgovino. Investitor za tak sodo- ben trtïovski objekt je »Merkator« iz Ljubljane, ki i)a namerava pri- liodnie leto u reflit i še specializirano trgovino za tehnične predmete in poh išt vo. Ta dva primera zgovorno i)rič;\ta. da bo 20. obletnica osvoboditve Cornje Savinjske doline nro'l'^v- Ijena tudi z mnogimi delovnimi /uiagami. -ei POD PIANOM Na nedavnem plenumu občinske- ga odbora Socialistične zveze v Ve- lenju so razpravljali o polletnem do- seganju družbenega plana. Letos je namreč prav v velenjski občini za- škripalo, saj kaže izpolnjevanje spf-ejetih nalog le okrog 93-odstotno uresničitev. Pri tem največ botru- jejo objektivne težave rudnika lig- nita, ki se še vedno bori za novo delovno silo. Odpovedala pa je tudi tovarna usnja, ki se je znašla na repu, pa tudi preselitev tovarne go- spodinjske opreme prav tako vpliva na nižjo realizacijo. Kaže, da bo drugo polletje vsaj za spoznanje boljše. Zato so na plenu- mu sklenili, da morajo v sleherni gospodarski organizaciji temeljito preučiti vzroke izpadov in vztrajati, da dosežejo obveze, ki so si jih za- dali. PlANmA: ЖО/АВШ ! Sabota in nedelja bosta ostali za Planinčane nepozabni. Lepo vreme, m.nožica nad 10 tisoč ljudi in eno sa/no slavje. V 'pozno sobotno popol- dne so še dokonča val i olepševalna dela. In ni ga ibilo med številnimi gosti, ki se ne bi čudil slavnostni ipodobi Planine, ki se je okitila z no- vo eesto. cestno razevetíjavo, zele- nicami in (prenovljenimi fasadami. Vsekakor igre vsa hvala priprav- ljalnemu odboru in vsem Planinča- nom, ki so iposkrbeli za vfie, da bi se gostje ja čiim bolje počutili v nji- hovi sredini. Že v soboto je mrgolelo med hi- šami. Začelo se je s srečanjem koz- janskih borcev, z otvoritvijo razsta- ve NOB na Kozjansikem in uiprirzo- ritvijo Veronike Desenišike (v iz- vedbi delavsikega odra iz Celja) na gradu. Nedelja ise je prebudila v slav- nostnem vz'dušj'u ponovitve napada na Planino. Okrog 9. ure ipa so se zlbrali na osrednjem iprireditvenem prostoru preživeli kozjanski borci, aktivisti, domačini in številni drugi gostje z vse Slovenije. Na tribuni so ße Zlbrali čast'ui gostje: član ZIS dr. Jože Brilej, sekretar IS SRS Bo- židar Gor jan, član IS SRS Riko Jer- man, narodni heroj geiieralmajor Jaka Rojšek, bivši komandant koz- janskega odreda Marjan Jerin, pred- sednik okrajne skupščine Peter Šprajc, sekretar okrajnega komite- ja ZKS Adrej Marine in druigi pred. stavniki 'političnega vodstva okraja. Po izredno bogatem, vezanem kul- turnem sporedu, ki ga je iizvedel delavski oder z združenimi pevskimi zibori in godbo na ipihala iz Zidane- ,ga moeta, je predsednik občinske skuipšične Šentjiur Pe.ter Hlastec po- zdravil goste, preživele borce in ak- tiviste Kozjanskega. V govoru je iprikazal rast upora od prvih začetkov pa vse do veli- častnih, čeprav te/Jkih zmag, ki jih je Lzvoljevalo ljudstvo Kozjanske- ga. ' Osrednji govor je imel domačin z Dotbjega član ZIS dr. JOŽE ,BRI-. LEJ. V svojem govoru je prikazal težo in hedo predvojnega življenja, ko so odhajdJl ljudje za kruhom, prva leta okupacije in netenja upo- ra, ki je doživel svoj razmah ob ustanovtvi kozjanskega odreda. Go- voril je o številnih žrtvah, o osvo- bojenem ozemlju v mejah nemškega rajha, o prvem partizanskem šol- stvu na Štajerskem in veliki pre- obrazbi v povojnih letiih obnove. Dejal je, da je Kozjansko še dan- danes tipično kmečko področje, to- da bližnja industrijska središča za- poslujejo številne ljudi s Kozjan- skega. Svojstven napreCeljski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poitni predal 152. Telefon 24-2^. Teko?! račun: 60^-11-1-656. Letna naroč- nina 1000. polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 3400. Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 33 — 21. avgusta 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKA! Politične razmere prejšnjega ted- na bi lahko imenovali »nervozno« gi- banje. Stvari so se odvijale za zapr- timi vrati, na javnih in tajnih kon- ferencah, vse v iskanju različnih re- šitev kriz, ki so izbruhnile na Cipru, Indokini in v Kongu. Ko umirjeni državniki želijo stvari urediti s pre- . govori, drugi pošiljajo orožje, letala in ladjevje na do skrajnosti napeta področja. Poročila iz Azije govorijo o zbira- nju kitajskih vojaških enot na meji severnega Vietnama. Na mitingih v Pekingu navdušujejo kitajski vodi- telji svoje ljudstvo za kaznovalno povračilo ameriškim vojnim silam. Z druge strani vidimo, da je general Kan postal predsednik južnega Viet- nama in edini, ki odloča, poleg ame- riškega ambasadorja Taylorja, o živ- lenju in smrti prebivalcev te dežele. Kaže, da pripravlja čisto vojaško vlado, v kateri civilisti ne bi igrali prav nobene vloge. Istočasno pa sed- mo ameriško ladjevje, ki se mu je pridružila še atomska podmornica Nautilus, križari v Tonkinškem za- livu in ščiti »ameriške« interese. Da bi na tem delu sveta stvar bila še bolj zapletena, je umetna državna tvorba, Malajska federacija, močno poslabšala svoje odnose z Indonezi- jo. Predsednik Sukamo je moral po- vzeti ustrezne ukrepe in opozoriti Malezijo, da bo Indonezija branila svojo deželo pred vsemi imperiali- stičnimi napadi. Kakor vidimo, se v Aziji lahko dogodki razvijajo po^ vsem drugače, kot si želijo sile, ki _ delujejo na učvrstitvi miru. Ali je to vse posledica kampanje za jesenske volitve v Ameriki, je težko reči. Mo- goče. Tudi ne vemo, če so želje sa- mo nekaterih, da se pripravljajo v Kitajski velike spremembe v samem vodstvu? V kolikor bi to pomenilo pomiritev, vsekakor pozdravljamo. Prav tako tudi na Cipru ni prišlo do rešitve problema, ki teži ne samo ciprski narod, pač pa ves svet. Tudi na tem otoku se še naprej odvija velika borba, kateri je vzrok interes tujih sil, ki delujejo proti svobodi ciprskega naroda. Najnovejše po- nudbe s strani turške vlade, da se dobra tretjina otoka prepusti turški manjšini, Nikozijo pa razdeli na dva dela, ni sprejemljiva za ciprske Gr- ke. Makarios odločno odbija vsako razdelitev otoka in vztraja še na- prej, da angleške vojaške enote za- pustijo otok. Zunanji minister Cipri- janus je odšel na razgovore v Mo- skvo, kjer mu je obljubljena voja- ška pomoč, ki jo nujno rabi Ciper za obrambo svoje svobode. Ameri- ška šesta flota,^ ki je zavzela položaj • med Kreto in Ciprom, sigurno ni ak- cija, ki bi delovala pomirjevalno. Mi- roljubni narodi so z veseljem spre- jeli apel predsednika SZ Hruščova, ki opozarja zahodne velesile na po- sledice, ki bi jih lahko rodil ciper- ski zaplet. Obenem pa govori, da Sovjetska zveza ne bi mogla stati križem rok, če bi se konflikt razvil v pravo vojno, kajti to bi se do- gajalo preblizu njenih meja. Tudi v Kongu ni nič boljše. Ponov- no smo priče čudnim pojmovanjem zahodne demokracije in zaščite nje- ' nih iriteresov. Belgijski, angleški in ameriški bivši gospodarji pa na ža- lost tudi njihovi politični voditelji smatrajo, da je nedemokratično, če kongoški narod sam uredi svojo de- želo. Zelo demokratično pa je za- nje, pošiljanje pomoči v vojaškem rnaterialu in z vojaškimi inštruktor- ji, ki niso Kongožani, vse samo zato, da bi zadržali v tej bogati deželi svo- jega Čombeja na oblasti. Upor se ši- ri, širi pa se tudi vojaška pomoč za- hodnih velesil. Takšna situacija v Kongu je zelo nevarna in za seboj lahko potegne ostale dežele afriške- ga kontitenta, ki so že na lanski kon- ferenci sprejeli resolucijo, da bodo stvari Afrike reševali afriški narodi, ne pa bivši kolonizatorji. Izven teh črnih dogodkov prejš- njega tedna pa so svetovna poročila prinesla tudi spodbudno novico o pripravah na konferenco neangaži- ranih. Svetovni tisk je veliko pisal o vlogi in pomenu konference, ki je pred nami, saj se zavedamo, da je to forum, takorekoč edini, ki postav- lja stvari na svoje pravo mesto. Vsi nerazviti in vsi narodi, ki spoštuje- jo ustanovno listino Združenih na- rodov, posebno na odstavek, ki go- vori o nevmešavanju, o samoodloč- bi, pričakujejo od konference novo veliko zmago naprednih sil, ki so edine zmožne zmanjšati razliko med razvitimi in nerazvitimi. komunalni zavod za socialno zavarovanje 66 milijonov presežka Upravni odbor komunalnega za- voda za socialno zavarovanje Celje je na svoji zadnji seji razpravljal o poslovnih uspehih v prvem pol- letju. Ugotovili so, da so ti precej slabši od lanskih, saj so vse štiri komunalne skupnosti ustvarile v prvem polletju 66 milijonov dinar- jev suficita, kar je tretjina lanske- ga. Ce primerjamo rezultate vseh šti- rih Ikomuualuih skupnosti, ugoto- vimo, da so ti najslal>ši pri največji, to je celjski, kjer je polletni obra- čun izkazal komaj 2,5 milijona di- narjev suficita. Pri drugih pa je uspeh naslednji: posavska je ustva- rila 12,5 milijona; velenjska 11 mi- lijonov; žalska pa kar 37,4 milijo- nov dinarjev suficita. Zakaj je dosegla celjska komu- nalna skupnost procentualno naj- slabši uspeh? Od šestih občin, ki so vključene vanjo, so bile kar tri de- ficitne ill to: mozirska za 8.2 mili- jona, šentjurska za 8,5 milijona in ) šmarska za 38,9 milijonov dinarjev. Uspehi celotnega zavoda pa so manjši tudi za to, ker so izdatki hitreje naraščali od prejemkov. Ta- ko so v prvem polletju dosegli 51,4 odstotka od letno planiranih prejem- kov in kar 54,1 odstotka od letno planiranih izdatkov! Zaradi ukrepov ZIS so se povečali izdatki zdravstvenih ustanov ter jim bo moral zaradi tega zavod dati več sredstev. Upravni odbor je sklenil, naj hi priznali povišanje stroškov šele na jjodlagi analiz in bilančnih podatkov. Te pa je do se- daj predložila le celjska Ijolnica in so ji zato odobrili povišan*^ cene oskrbnega dne od 3727 dinarjev na 4090 dinarjev. S tem se bodo znatno povečali iz- datki zavoda, tako da bo verjetno uspeh v drugean polletju še nekoliko slabši. Je pa ta odvisen predvsem od tega, za koliko bodo gospodarske or- ganizacije povišale osebne dohodke zaposlenih, ker so od tega odvisni tudi prejemki zavoda. L. Stepančič KADRI Ш FIMNCE razgovor S tovarišem m. jamškom Med najboljMmi terenskimi organizacijami SZDL v celjslci Občini je Icrajevna organizaci- ja SZDL Center. Prosili smo za Itratelt raz- govor predsednika SZDL tega terena tovariša MILANA JAMSKA. Zvedeli smo, da ima te- renska organizacija Center osem podružnic, v katerih poteka delo precej samostojno. Ta- ko pobirajo po podružnicah tudi članarino in to v vseh, razen v eni, uspešno. — Kako pa je kaj s povezavo med gospo- darskimi podjetji in stanovanjsko skupnostjo ter vašo terensko organizacijo? — Naše sodelovanje s stanovanjsko skup- nostjo jc zelo dobro in tudi koristno. 2al ni tako s povezavo med gospodarskimi organi- zacijami in nami. Pomoči s strani gospodar- skih organizacij že nismo dobili dve leti. So- delovali smo le pri krasitvi mesta ob prazni- kih in večjih prireditvah. Takrat so na po- budo naše krajevne organizacije podjetja pri- spevala sredstva za okrasitev ulic in izložb. — In problemi pri delu? — Teh je pa ^lajveč! Naš teren je v starem delu mesta in zato se srečujemo s stalnim odseljevanjem ljudi, ki so aktivno sodelovali v tej organizaciji. Stari, izkušeni ljudje od- hajajo, nove člane pa težko ^vključujemo. Predvsem bi želeli vključiti čimveč mladine. To pa bi dosegli le, če bi nam priskočili na pomoč starši, ki bi sodelovali pri tem delu in se tako prepričali, da delo mladine v raz- nih organizacijah ni nič slabega, temveč to samo koristi mladini sami. Kadri so problem, katerega bo treba nujno rešiti, če hočemo še naprej uspešno delovati. Drug problem, ki je še mnogo hujši pa je finančnega značaja. Dvo- rana v kateri se sestajamo je zelo slabo ure- jena in tudi inventar v njej je zelo slab. V dvorani pa nudimo zavetje tudi mladini na- šega terena, zato je naša želja, kakor tudi želja mladine našegit terena, da bi enkrat končno dobili sredstva za ureditev te naše dvorane. — Kako pa je z včlanjenjem prebivalstva v SZDL na vašem terenu? — Ja, na našem terenu je vključenega v or- ganizacijo SZDL 95 % vsega prebivalstva, kar je precej. — Tovariš Jamšek, kako pa bi ocenili delo mladinske organizacije na vašem terenu? — Uspeli jc že to, da sploh dela! Delo, ki ga opravlja je se tem uspešnejše, če vemo, da je vključene v mladinsko organizacijo le ma- lo mladine. Ne mislim, da je vključene pre- malo, ampak da je premalo takšnih, ki v mladinski organizaciji aktivno delajo. Da je pripravljena delati smo videli pri volitvah, ko so nam mladi ljudje zelo veliko pomagali. Vendar pa bi bilo treba mladini nuditi Več. Dobro urejena dvorana, kjer bi se mladina sestajala z že pripravljenim programom bi mladini prav gotovo ugajala. Razveseljiv ropot Prebivalce Smrekarjeve ulice in sosednih, že nekaj dni vznemirja trušč strojev in udarci krampov. Toda tako vznemirjanje, ki bo imelo zelo lepe posledice, je kar prijetno. Začeli so namreč urejevati okolico hiš in asfaltirati ceste med hišami. Tako se je prebivalcem v tem delu Celja izpolnila že tolikokrat izrečena želja, da bi imeli asfaltno cestišče. S tem bodo odstranili blato, ki se je do sedaj redno nabiralo ob vsakem najmanjšem deževju. (Foto Franci Kramer) OBISK V VELENJU V sredo ^0 čluiii okrajnega komi- teja ZMÏ5 Celje ()il)iskali svoje to- variše v Velenju. Ob tej priložno- sti so si oíílcdali riiclnik in se spu- stili v ruidniš'ki rov. V druidom od- delku so prisostvovali seji ObK ZMS Velenje. PREDKONGRESNI PRISPEV:3K — PREDKONCr.ESNI PRISPEVEK — PREDKONGRESNI PRISPEVEK IVAN SENICAR: Ce probleme poenostavimo^ gremo mimo njih želel bi nadaljevati nekatere misli,, ki jih načenja J. krašovec v član- ku »Za učiiiikovitejše metode idej- nefîa izobraževanja« v zadnji šte- vilki CT. V omenjenem članku so tudi nekatere ipoenostavitve, s ka- terirtti se no strinjam. Vprašanje ipoliličnegra dela in n- streznoga izobraževanja je izred.no zaipleteno — in vsak dan ibolj pere- če. Vendar naj takoj prijwinaian, da samo »/Јпа'пјеч< /a idej.no-politično delo ne zadostuje; znanje omogoča le razumevanje .proiblo'iiia, ipotrebno pa je, da se človek svolxnlno giiblje s tem znanjem, da sam razmišlja, kritizira in gradi ter da sam spre- jema odgovornosti. Vse to ipa m odvisno samo od njega. Zato je to vprašanje povezano z mnogimii nih naporov itd. Zato zavest (o kateri tako radi govorimo) ni («1- viisna le od plitično izoibra- ževanje ni samo dodatno informi- ranje, ampak je io iisiposabljanje za politično delo. Z izrazom apolitično delo« smo zelo radodarni in ga u.poralbljamo, kadar se nam zazidi. Poraeni pa lah- ko — po različnih mnenjih — tudi najrazličnejše: od tega, da praktič- no uresničuješ program ZK, do tega, da druge o nečem prepričaš (po- niožnoeti s statističnimi ipodatki) ali da veliko govoriš na sestankih. Sma- tram, da je napačno ipredvsem miš- ljenje, da živimo oibčani ^politično le na sestankih in v razpravah. Menim, da živimo politično prtxivsem v svo. jem dc;lu in v konkretnih odnosih z drugimi ljudmi. Zato ni važno le, kako me kdo prc^pričiije na sestan- ku, amipak kako me sprejeme v pi- sarni, ko iščiMn potrdilo, kiako dol- go čakam pri zxiravniku. kako mi delovni sta rešilna odredi dcî.lo itd. Tu ni malenkosti — za vse to smo ob- čutljivi. In tu je še najvi^č zamrz- njen<«ti in tiustciga y.merjanja z 2-go- s.pa<. in ;igoepod« ipo vseh naših tr- govinah, rc^stavratijah in eelo v ne- katerih tiraidih. V zvezi s tistim delom političnega življenja, ki se razvija na sestankih in po časo'piisih. naj pri'pomnim dvo- je. Prvo: kljub stalnim pozivom h konkretnosti smo še vedno 'presplo-š- ni. iNiiso samo osnovne organiziicije ;>krive«. da so razprave prcsplošne, večkrat so taki tU'di zaključki foru. iinov. Siplošiii ftino. ne zaradi nepo- znavanja, am'pak bolj iz lagodnosti in površnosti. V preidzadnji številki CT je ibil oibjavljeii čla.ncvk »Jav- nost dela — pogoj demokratičnosti«, kjer je naštetih nekaj sjilošnih na- čel in tnjik. kot «o: kategorični im- iperativ, ipoanta itd. Kdo ima kaj od takega pisanja':* Saj itnaiino vendar v okraju kakšen konkreteor périmer. Pri tej is'plo'šnosti ipa zelo ljubimo statistiko, kot da je v današnjem človeku in socializmu res vse iz- merljivo z odstotki in indeksi. Dru- ,go: največ govorimo in piSemo o podjetjih, komisijah, organith — mnogo manj pa o ljudeh. Toda, če ljudi odmislimo, potem iziguibe smi- isel tudi vsi indesksi. Zato politično delo mi »aktivizemc »specializacija«, prepričevanje ljudi, govorenje ma sestankih — amipak del našoiga ekuip. nega, združenega dela. Izhodišče temu je človek, ki idela — človek e tisoč svfjimi problemi, s svojo srečo, zadovoljstvom in s svojim go- drnjanjem. Da pa ibi ibila naša .poli- tična dejavnost smotrna, neprakti- cistična in usmerjena v socializem — ¡zato imamo program ZK in novo .ustavo. J. Krašovec piše. da osnovne or- iganizaeije v nekaterih ipodjetjih »prc^ipuščajo idejno delo drugim, .vzemimo Delavski univerzi. To je najbolj slab način, do kraja ver'lìa- jen ,, ,< Če misli avtor res na idejno delo članov ZK. potem je treba re- či, da je idejno delo псф re nosi j ivo in da ga ne more prenesti na dru- gega niti organizacija niti 'posa- meznik — član Zveze komuinistov. Ce pa misli avtor na izoil)raževanje, .poteon je jaisno. da so nam potreb- ne službe za tako ideološko in teo- retično izobraževanje — vzemimo izobraževalne centre, delavske uni- verze itd. Kadar pa z delom teh služb nismo zadovoljni, pa je treba spremeniti način njiliovega dela ali jih ukiniti. Dodatne misli in pripombe Ic prispevku »Za učinkovitejše metode izobraževalnega dela« izpod peresa tovariša Seničarja, so popolno- ma upravičeni, zlasti še ker omenjeni članek ni zajel celotne problematike, temveč samo nekatere posameznosti. Prepričan sem, da bralci niso razumeli član- ka tako, da bi politično delo bilo samo ono, ki se odvija na sestankih. Ravno to, da mno- gi tako v praksi delajo, je prepogosto povod za ekscese, za našo razvojno pot nevzdržne postopke. Nadalje mislim, da idejnega dela ne sme- mo ločevati 00 izobraževalnih metod. Ponov- no poudarjam, da osnovna organizacija ne more uspešno obravnavati, vzemimo napotke IV. Plenuma CK ZKJ, če jih obravnavajo ne v luči konkretnih razmer, v katerih živijo čla- ni osnovne organizacije. Predavatelj, poudar- jam zunanji, teh konkretnih okoliščin res ne pozna in jih tudi ni dolžan poznati. Zato menim, da sem bil dovolj jasen, ko sem tr- dil, da nekatere OO prepuščajo idejno delo dru^m ... To je seveda nemogoče, kajti idej- nega dela ni mogoče prenašati, prepuščati drugim. V praksi pa nekateri to delajo, ker so v zmoti, ko mislijo, da je idejno delo le izobraževanje (študijski sestanki) ne pa ce- loten, vseobsegajoč kompleks aruibenopoh- tlčnega delovanja. J> KraioVM UKREPI ZA IZBOLJŠANJE DELA OBČINSKE UPRAVE Potrdila na zakoniti minimum Organlzacijsko-političnl zbor skupščine SRS Je priporočil vsem občinskim skupščinam, naj zagotove izboljšanje dela občinske uprave. Med drugim morajo občinske skupščine skr- beti, da delo občinske uprave ne bo povzro- čalo občanom nepotrebnih potov in opravil tet- da se odpravijo nepotrebna potrdila, ki niso utemeljena v obstoječih predpisih. Zelo številna nepotrebna potrdila, ki niso utemeljena v obstoječih predpisih, predstav- ljajo poseben problem, ki terja koordinirano akcijo upravnih organov občinskih skupščin, drugih organov in delovnih organizacij, ki opravljajo javne službe (socialno zavarovanje, železnica, pošta, banke, carinarnica, zavaro- valnice itd.). Takšna koordinacija je potreb- na zlasti zato, ker običajno delovne organiza- cije, ki opravljajo javne službe zahtevajo od občanov številna nezakonita potrdila, ki jih nato izdajajo občinski upravni organi. Občin- ski upravni organi seveda doslej niso odkla- njali izdajanje takih potrdil, da bi s tem olajšali občanom uveljavljanje njihovih pravic in dolžnosti. Prav zato so pristojni organi skupščine okraja Celje izvedli celo vrsto de- lovnih posvetov pri posameznih občinah za občinsko upravo in v Celju za predstavnike nekaterih delovnih organizacij, ki opravljajo javne službe. Na teh posvetih so bili dogo- vorjeni tile ukrepi: — Od 1. junija 1964 dalje morajo uslužben- ci pri občinskih skupščinah, ki vodijo posto- pek, sami, po uradni dolžnosti, zbirati vsa potrdila, ki se zahtevajo k vlogi, če taka po- trdila izdajajo drugi upravni organi iste obči- ne s tem, da občan plača takso za vsako za- htevano potrdilo ob vložitvi zahtevka. Tu je sicer tudi vprašanje plačila takse v takih pri- merih, vendar kako drugače uslužbenci ne morejo ravnati spričo veljavnih predpisov o taksah. Pri tem so mišljena seveda samo za- konita potrdila, to je potrdila o dejstvih, o katerih vodijo državni organi uradno eviden- co in tudi o drugih dejstvih, če tako določa zakon ali kakšen drug predpis. — Istočasno so vse občinske skupščine pri- čele registrirati nezakonita potrdila, s tem, da morajo občinski upravni organi najprej ob- vestiti delovno ali drugo organizacijo, ki za- hteva od občanov nezakonito potrdilo o tem, da je izdajanje takšnega potrdila ukinjeno. Že delovni posvet s predstavniki nekaterih delovnih organizacij, ki opravljajo javne služ- be (socialno zavarovanje, ŽTP, ET'T, komu- nalna banka, zavod za pravno pomoč in prav- na pisarna) je pokazala, da je nujno, da vsa- ka delovna organizacija pregleda svoj način poslovanja in ugotovi ali ne zahteva od obča- nov in svojih delavcev razna nezakonita po- trdila. Takšno stališče potrjuje tudi praksa, saj občinske skupščine ugotavljajo, da delov- ne organizacije tudi od svojih delavcev za- htevajo razna nezakonita potrdila. Tako je uprava občinske skupščine v Žalcu ugotovila, da celo nekatere večje delovne organizacije zahtevajo od svojih delavcev potrdilo o stal- nem prebivališču zaradi nastopa službe in potrdilo o volilni pravici, čeprav je taka za- hte\'a nezakonita. Tudi upravni organi drugih občinskih skupščin v okraju Celje registrirajo takšne in podobne zahteve po nezakonitih potrdilih. Prav bi bilo, da bi vsak organ, ne samo v državni upravi, ampak tudi v vsaki delovni organizaciji temeljito premislil, pre- den zahteva potrdilo, zlasti o tem ali nima dejstva, ki se potrjuje, že evidentiranega in ali je zahteva po potrdilu sploh zakonita. Po- stavimo lahko tudi drugače: občan ima pra- vico zahtevati ustrezno utemeljitev, če kdo od njega zahteva potrdilo. Obveščanje občanov o stanja postopka Na omenjenih posvetih je bil osvojen tudi dogovor, da bodo vsi uslužbenci pri občinskih upravnih organih, ki vodijo postopek, pošilja- li občanom obvestilo o stanju postopka in o tem, kdaj bo vloga rešena, če vloga ni mogla biti rešena v 10 do 15-dnevnem roku. Ta ukrep zagotavlja, da bodo občani pravočas- no obveščeni o postopku in preprečuje nepo- trebna pota v kraj, kjer je sedež občine, iz- gubo zaslužka zaradi zapuščanja delovnega mesta, istočasno pa tudi večjo ekspeditivnost. S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje, ali ne bi mogli tudi upravni organi v delov- nih organizacijah dati svoj prispevek pri uve- ljavljanju pravic občanov, zlasti v večjih de- lovnih organizacijah. Ta prispevek bi bil v tem, da bi delavec pooblastil pristojno stro- kovno službo v upravi podjetja, da mu pre- skrbi listine, ki jih potrebuje za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, oziroma, da ga zastopa pri uveljavljanju njegovih pravic. Na ta način, seveda z nuđenjem strokovne pravne pomoči, bi občani lažje uveljavljali svoje pravice, ustrezen učinek pa bi se po- kazal tudi v proizvodnji, ker delavcem ne bi bilo treba zapuščati delovnih mest. Na omenjenih posvetih je bila iznesena tu- di zahteva, naj tudi delovne organizacije, ki opravljajo javno službo, na isti način obve- ščajo občane o stanju postopka kot občinski upravni organi. J. Z. Ustvarjalci Forme vive v Logarski dolini Pred nedavnim so umetniki, letošnji ude- leženci »Forme vive« v Kostanjevici na Do- lenjskem, obiskali Savinjsko dolino. V Nazar- ju so se dalj <^asa zadržali v ateljeju umetnika — samouka Jožeta Hot vata-Jakija. Po razgo- vorih z umetnikom in raznimi političnimi ter družbenimi delavci mozirske občine so si umetniki ogledali še Logarsko dolino. B. jt. 33 — 21. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5. Zeleno zlato teče Savinjsko dolino je pre- ?lavilo na tisoče obiralcev iz xekmurja, Medžimurja, hr- vatslkega Zagorja, Ptujskega polja. Zeleno zlato, kot ga imenujejo domačimi, se pre- taka v škafe; kmalu ipa se bo ipretakalo iz velikih kadi v steklenice kot rumeno zlato — ipivo. Da tbj izvedeli, kako kaže letošnji ipridelek hmelja in kako poteka njegovo oibi- ranje, smo zaprosili direktor- ja lastne iproizvodnje pri Kme- tijskem komibinatu Žalec Vin- ka Kolenca, za kratek razgo- vor. »Ker so ibile letošnje vre- menske prilike precej ugod- ne računamo, da bo letina za približno 20 odistotkov boljša od lanske. Pričakovali >^mo si- cer slabši ipridelek. toda zad- nje deževno vreme je prišlo kot nalašč in zato ipričaikuje- mo ipovprečni donos okrog 1600—1700 kilogramov na hek- itar, kar je v sedanjih pogojih, ko nasadov ne namakamo, še kar dolbro.« — Kako pa ipotcka obiranje hmelja? — »Z obiranjem smo pričeli 14. avifTUista in računamo, da bomo k4>nčaili do konca me- seca. Letos smo uvedli na na- ših hmeljiišoih mehanizirano obiranje. Po dva stroja irrtamo v Vrbju, Peirovčah, Šempetru, Preboldu in Braslovčah. Vsak stroj obere po 20 hektarjev hmeljišč. Če ne bi bila iehno- ilogija obiranja 7.a nas 'Uova, bi lahko oibral vsak stroj 25 hektarjev, tako pa njihove ka- pacitete še niso (popolnoma iz- koriščene. — Koliko nlbiralcev pa je letos v Savinjski dolini? — »Potrefbovali bi okrog 30 iti- fioč obiralcev, a jih imamo le olkrog 27 tisoč tako, da bodo nastale pri kociperantih, teža- ve pri obiranju. Skušali jih bomo odpraviti z našimi obi- ralci, ki jih imamo 5000 in s stroji. Težave so tudi zato, ker se je v zadnjih letih te- meljito spremenila struktura obiralcev, tako da kcdaj pre- viladujejo otroci i^n starejišli ljudje ter je zato delovni uči- nek obiranja manjši. Obiral- cem smo-preskrbeli stanova- nja, prehrano ter onganizirali zdravstveno skrž/bo po obratih. — Koliko pa je resnice na govoricah, da se pri strojnem obiranju /'manjša donos v na- slednjih letih, ker se odreže trto. ko še ni dozorela? — »Cehi, ki že več let oibirajo hmelj s stroji trdijo, da se donos zaradi tega do delavnice in i knjigoveznica ter iprostor za ^ centralno kurjavo, .pritličje j bo :po dogovoru uporabljal 'a muzej, prvo in drugo nad- j stropje pa bo služilo študij- « !ski knjižnici. S 'tem ibo štu- . dijska knjilžniica dolbila u- ' strežne čitalniške in izposo- j jevalniške ter upravne pro- ; store s prepotrebnimi skia- 1 d išči za 82 tisoč knjig, koli- kor jih knjižnica že sedaj ; poseduje. ' Po predvidevanjih bi mo- j ralo ibiti novo poslopje j:el j- 4 iske študijske knjižnice do- ; grajeno do začetka 1966. le- 'i ta. Zaradi podražitve neka- | t er i h gradibenih materialov, iri uslug, pa (SO se že letos- ■ nja dela za dva meseca za- i vlekla, ker ni bilo zajamče- . nih dodatnih sredstev. Tako ' je sedaj odprto vprašanje. ] če bo izvajalec (Ingrad) u- [ spel ta čas nadoknaditi \n ; dograditi poslopje do tretje ¡ faze. Po dodelitvi dodatnih 1 sredstev je iizvajalec sicer/; zatrdil, da bodo z deli na- ] daljevali intenzivneje, ven- ' dar je pred vrati jesen, ki ; bo z deževnimi dnevi z go- ^ tov ostjo porušila račune. 1 J. S. ; i TREM OBRATOM NAGRADE ZA 1 EKSKURZIJE I Izvršni odlbor sindikalne j podružnice v štorski železar. 1 ni je po iizvršeni analiizi лч»-^ litev v delavske svete ugo-^ tovil. da SÒ oib volitvah in ^ drugih delih dosegli največ-> je uspehe elektro obrat, më- < hanična delavnica in valjar-^ na. Na izadnji seji je izvršni : od/bor potlružnice sprejeli sklep, da bodo omenjene j enote prejele denarne na-^ grade. Iii jih ibodo uporabili;^ za poučne ekskurzije in re- : kreacijo. '. J. M. I VZREČAH ' nova šola ' Po dveletni gradnji nove šole v ' Zrečah, ki je- delno služila že svo- j jemu namenu v preteklem šolskem letu, bodo letos usposobili za šolske' potrebe še prvo nadstropje. Drugo j nadstropje bo dograjeno pred vido- ■ ma v prvi polovici prihodnjega leta. ] Z dograditvijo novih šolskih prostu- '¡ rov bodo v Zrečah rešiU problem^ dosedanjega pomanjkanja šolskih j prostorov. i L. V. ! vsi so moji fantje »Nosim že osem križev in zdi se mi, da je danes naš največji dan,« je dejala Anto- nija Poljanec iz Visoče in ker ji je bilo vroče, je sedla na slavnostni oder. Pa je ob- zirno pristopil nek tovariš iz vrst kozjanskih borcev in de- jal: »Mamica, to je za nasto- pajoče!« ■ Antonija Poljanec Foto: Klančnik »No, no,« ga je pomirila mamica, »takrat ni bilo ve- čera, da ne bi bili pri nas, pa mi ne bodo zamerili, če bom danes tu sedela.« »Že takrat nisem bila več mlada,« je nadaljevala, »in ko so osvobodili Pišece, je padel moj sin Franci. Sedaj vedno grem med njegove to- variše — nič ne zamerite, a ^di se mi, kot da so moji fantje.« Solze so poiskale pot po obrazu trpljenja, v žalosti pa sq odsevale srečo. V ROGAŠKI VIŠEK SEZONE (Foto: Klančnik) n edelja, 16. avgusta. Višek sezone v Rogaški Slatini. Le z iznajdljivostjo ti uspe, da najdeš prostor v lokalih ali na vrtovih. Reka turistov se preliva po parkih. Predvsem pa preseneča naravnost akrobatska vožnja avtomo- bilistov, motoristov in celo težko naloženih kamionov, ki ne oziraje se na omejitev drvijo 60 ali celo več kilo- metrov med sprehajajočimi. Morda -ne bi bilo napak, če bi prisluhnili drastičnemu ukrepu občinskih mož v zdraviliškem kraju Bad Kis- singen na Bavarskem. Izgla- sovali so namreč popolno za- poro prometa v času od 23. do 6. ure zjutraj. Vse več je gostov, ki predčasno zapu- ščajo hotele v Rogaški Slati- ni prav zaradi nočnih »avto- mobilskih preizkušenj«. V recepciji mi z obžalova- njem sporoče: »Samo včeraj smo več kot sto gostom mo- rali svetovati, naj gredo ali v Celje ali Maribor. Imam občutek, je dejal receptor, kakor da mečem devize vstran!« . Ni čuda, saj imajo 616 go- stov, kar je gornja meja zmogljivosti hotelov. Od te- ga je kar 380 inozemcev. Iz- črpane pa so tudi vse zmog- ljivosti pri privatnikih, kjer je okrog 300 gostov. Sobota je bila res rekordna, toda že nekaj dni odslavljajo po 20 do 30 gostov dnevno. Direktor Cujež je dejal: »Takole z rokami bi širili prostore, če bi šlo!« ... Nove kapacitete pa so tako odda- ljene — časovno namreč! In kako s'e počutijo gostje. Zadovoljni so, čeprav imajo številne pripombe. Nikakor jim ni všeč vonjava, ki se razširja od silaže (last obra- ta kmetijske zadruge Šmar- je), vznemirja pa jih tudi mukanje telet, ki imajo »bi- vališče« pretîlizu hotelov. Vprašujejo se tudi, zakaj ni in ni dovolj vode? Ne vedo, da je ta problem trd oreh za šmarsko komuno, saj pome- ni kar 300 milijonsko inve- sticijo. To pa ne odvezuje komune, kajti mesto hotelov brez vode je kot park brez zelenja. In kaj ipravijo gostinci? Ne morejo doumeti, da so v »Mesnini« (obrat kmetijske zadruge Šmarje) grosistični odjem mesa podražili na povnrečje 1.000 dinarjev in jim vljudno sporočili s pri- pombo, da je drobna proda- ja cenejša. Mar ni to čudna »politika« ! Še to: v recepciji so nam postregli z družbeno kroni- ko. Trenutno imajo med šte- vilnimi gosti tudi nekaj bolj znanih. Tako letuje v Roga- ški Slatini Miloš Šumonja — komandant primorske armi- je, Viđali — sekretar KP za Tržaško in Julijsko Krajino, Pacco — tržaški župan ter Baici — generalni direktor znane pomorske linije Adri- atica. Najavljen pa je bil tu- di malijski minister za pro- sveto, ki pa je zaradi službe- nih zadržanosti odpovedal. J. Klančnik Turistična razstava v Preboldu (Љ dnevu hmeljarjev je turistično društvo v Prebol- du organiziralo razstavo o razvoju turizma v Spodnji .Savinjski dolini. Med dru- gim so (bile razstavljene ne- katere etnografske značilno- sti Savinjske doline in razni okraski ter spominek i iz na- rodnimi nošami. Razstavo si je ogledalo veliko število okoliških prebivalcev. ' J. Kroflič ZADNJA VEST V četrtek dopoldne je od- delek za blagovni promet, turizem, obrt in komunalo pri gospodarski zbornici v Celju organiziral strokovno posvetovanje frizerskih de- lavcev ter predstavnikov tr- govskih in proizvodnih ipod- jetij. ki preskrbujejo frizer- ske obrate z reprodukcij- skim materialom. K nam gostje vedno radi prihajajo Lep in tih je kraj Vitanje toda kdo bi verjel, da imajo v tem kraju kar pet gostiln Ob nedeljah in praznikih ima- jo povsod polno gostov. Vçc ali manj pa je tudi postrežba y teh gostilnah zadovoljiva. Za svoj obisk sem tokrat iz- koristil gostilno Slapernik. Ti- pična in lepo urejena kmečka gostilna je bila polna gostov Bilo jih je z vseh strani. V razgovoru z nekaterimi gosti sem zvedel, da vedno radi prihajajo v to gostilno, poseb- no pa še, če so namenjeni v planine — mimo gostilne pe- lje namreč pot na Skomarje Ce človek hoče premagati sla- be pohorske ceste, si mora pač v kakšni gostilni poiskati izdatno okrepčilo — so mi v razgovoru povedali gostje. In ta gostilna je najbolj primer- na za to. Kaj pa postrežba? Tudi ta je v tej gostilni zado- voljiva. Mlada natakarica An- gelca skrbi, da so gostje ved- no založeni s polno mizo. Ka- dar pa je naval gostov, ji pri- skoči na pomoč tudi sestra Anica. Tako je bilo tudi on- dan, ko sem med gosti bil jaz Pridno sta stregli gostom in s postrežbo smo bili vsi zado- voljni. Ko pa so se gostje ma- lo razšli, pa sem se z urnima natakaricama malce razgovar- jal. — Sta s svojim poklicem za- dovoljne? — Natakarski poklic je zelo težak. Človek mora biti ves dan na nogah, večkrat pa se zgodi, da vesela družba obsedi pozno v noč in tudi takrat je treba pridno streči. Ce bi člo- vek s poklicem ne bil zadovo- ljen, bi ga seveda ne oprav- ljal z veseljem. — Kot vidim, imate vedno dovolj gostov. — Gostje v našo gostilne vedno radi prihajajo. Največ pa jih imamo seveda ob nede- ljah in praznikih, ko ljudje največ potujejo. F. Jurač. VELIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Po predhodnem sestanku predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic delov- nih enot štorske železarne, so minulo soboto skupno s celjsko transfuzijsko posta- jo in krajevno organizacijo RK organizirali veliko krvo- dajalsko akcijov kaiere se je udeležilo veliko število delavcev in ostalih občanov. Tudi sedanji uspehi pri pred_ hodnih krvodajalskih akci- jah so veliki. Zelezarji in ostali prebivalci se množično prijavljajo k tej humani ak- ciji. V KONJICAH POMANJ- KANJE PREMOGA V prvi polovici letošnjega leta so občani Konjic in oko- lice, ki se oskrbujejo s pre- mogom v trgovskem podjetju »Dravinjski dom«, dobili Ic okrog 60 odstotkov naročenih količin. Premogovniki so zmanjšali pošiljke tako, da je bojazen, da si potrošniki ne bodo mogli pravočasno priskr- beti zadostnih zalog premoga za zimo. Ker si večina potrošnikov začne pripravljati premogov- ne zaloge šele proti jeseni, je na upravi trgovskega podjetja bojazen, da ne bodo uspeli za- dostiti vseh potreb. V. L. PLANINA jp SLAVILA — PLANINA JE SLAVILA — PLANINA JE SLAVILA — PLANINA JE SLAVILA - PLANINA Sestanek resnih mož »Le dvakrat je doslej Pla- nina doživela takšno slav- nost, tolikšno srečo.« eo z zanosom priipovedovali Pla- ni nčani, »in sprejela toliko ljudi v svoje okrilje.« So- bota in nedelja v sončnem avgustu. Obujanje edinstve- jiega dogodka v osrčju Koz- janskeiga, ko je pod udaro'in Kozjanskega o'dreida padla fašistična postojanka in je svet |>od Bohorjcim postal osvoibojen. Že v soboto jïotpoldne so si segali v rok^e. se preipoz- navali. vzklikali imena in se objemali. Nekoč smeli fant- je, rosni, v cvetu mladosti, danes resni možje. Alnogo jih ni več med njimi. Ћк1а spo- mini so topli, enkratni, lu stopa Jerin, ob njem Pečnik, Rožanc... še daneis se ta imena domača v sleherni hi- ši daleč, kamor seže pogled z Boliorja. ln^^številni borci — rane so zaceljcne. Borbe- ne pc'smi žametno vznemir- jajo [wyletno noč. lluševine planinskega gra- dn se v svetlobnem stožcn pno v nebo. Cesia, ki vodi skozi Planino in gostišča db njej so polna kot mravljišče. V prihajajočo noč prvič v Planini zasveti cestna raz- svetljava. Pa ne le to: tndi/' cesta, zelenice, obličje hiš — vse je praznično, prenovlje- no. Bila je prava bitka. 25 milijonov dandanes ne po- meni nekaj velikega, toda za Planino to ni malo. Pred- vsem pa je bilo treba kar na lastno pest začeti, pravi tovariš Vlado Guček iiz Vid- ma, ki je vodil ta o- vchIo. da gre za dobro or- ganizacijo zasluga predeed- nikti občinske skupščine Pet- ru lllasiecu in predsedniku prlprij^iljalnega odiljora Fran- cu Auserju. Noč bledi. Praznično jutro čaka velikega slavja... KI. Zanos kot pred dvajsetimi leti (Foto: Klančnik) OSKUBLJENI GOSTJE ali samo v »gmarskem hramu«? Staro reklo »lovi v kalnem« v gostinetvu vsekakor cvete, kajti v gostin- skem obratu »amurski hram« v Šmarju (in najbrž niso tako osamljeni) so prepričani, da je ob nedeljah popolnoma prav, če navijajo cene v ne- dogled in poleg tega samo »od oka« zaračunavajo. Že dopoldne je kazalo, da bo velik obisk, in cene pivu ter ostalim pijačam so takoj narasle za 10 do 15 odstotkov, poleg tega pa je zaradi velikega povpraševanja po topli prehrani tudi cena obrokov strmo sledila tendenci pijače. Jetrca, ki po količini komajda zaslužijo to ime, so bila po 330 dinarjev, svinjski golaž (brez pretiravanja: mala zajemalka s košč- kom mesa, ki je zadoščal za en sam ugriz) po 308 dinarjev in prav tako možgani. Pri tem nikar ne smemo pozabiti, da so servirali pokvarjene, pregrete možgane s prav nagnusnm vonjem. Gostje so zavrnili pokvarjeno hrano, točajka pa je mirne vesli zaračunala kar eno porcijo zraven, »ker si pač morajo nekako notri priti,« kot je dejala, ko jo je upravnica »amarskega hrama« vprašala, zakaj se je »zmotila«. Pravzaprav niti ni nobena novost, če poročamo, da v gostinstvu ob navalih skušajo gostu primakniti (na račun!) tisto, kar ni okusil. Se zani- mivejši je drug primer v istem gostišču, ko je točajka zaračunala dve kisli juhi kar 700 dinarjev in se na prošnjo gosta, naj se podpis«; na račun, celo podpisala. Kasneje pa je upravnici prav drzno dejala: »Hm, ксш se pač zmotila!« Zmotiti se, je človeško, toda gostinske pomote imalo sumo «jornjo mejo zmote, ne spodnje in to najbrž le zato, ker je prebudili <4i.;i :-e tako ali tako zaščiten s ceno, ki se giblje v mejah povpraševanju. Tore:, njpak je, če govorimo o verižni reakciji cen, nekaj pa vendarle ni v r citi s po- štenjem strežnega osebja in prav zanimivo bi bilo opazovati, kako bi se sami v vlogi gostov obnašali ob podobnih primerih. Pri vsem tem pa je prehodni gost, Id išče pravico pri vodstvenem kadru gostinskega podjetja, le »mali občan«, ki ne pozna predpisov, do- govorov, cen, ki sploh nima pojma, kaj vse to in ono stane, občan, ki naj le povpraša pri tržni ali sanitarni inšpekciji ali naj celo odide na gospo- darjine aboratco, da bo vedel, d» м mu po vseh predpisih oskubiU obi»tl. st. 33 — 21. avgusta 1964 CELJSKI TBDNIK Stran 5 delovne organizacije v sistemu izobraževanja Tako praksa kot resolucija o izo- braževanju strokovnih kadrov sta uvrstila v sistem izobraževanja tudi delovne organizacije. Rezultati, do- seženi v razmeroma kratkem času, najbolje potrjujejo upravičenost po- stavljenega sistema, povsem gotovo pa je, da so s tem dane tudi možno- sti za dosego še boljših rezultatov oziroma možnosti za določitev pra- vega mesta in vloge delovnih orga- nizacij v novem izobraževalnem si- stemu, ki ga bodo določili z novimi zakonskimi predpisi. Vtem ko se vsi strinjajo, da je te predpise treba sprejeti čimprej, mnoge razprave ne delajo vtisa, da so enotnih mnenj tudi v tem, kako to izpeljati in v čem naj bo vloga delovnih organizacij v bodočem de- lu pri izobraževanju strokovnih ka- drov. Namesto da bi na sestankih s predstavniki delovnih organizacij sprejeli kakšne predloge, kako pro- bleme izobraževanja najbolje rešiti, so vse zreducirali na to, da je »po- glavitno, da so slišali mnenja pred- stavnikov delovnih organizacij«, za- dnjo besedo in predloge pa bodo posredovali organi ustreznih zdru- ženj, zbornic, zavodov in drugih or- ganizacij. Nekateri udeleženci teh posvetovanj so se povsem upraviče- no spraševali, ali naj delovne orga- nizacije sodelujejo v razpravah o novem sistemu samo zaradi konsul- tiranja ali pa tudi v oblikovanju za- htev in predlogov za reševanje pro- blemov. Slabo pojmovanje pravega mesta in vloge delovnih organizacij v izo- braževanju najdemo tudi v posa- meznih predlogih za uveljavitev no- vega sistema. Tu in tam se kažejo težnje, naj bi bilo izobraževalno de- lo v delovnih organizacijah samo do- polnjevanje tistega, kar so pričele šole in druge ustanove izven delov- nih organizacij. Zelo blizu teh poj- movanj so predlogi, da bi teoretično strokovne in splošno izobraževalne programe izvajale šole, vtem ko bi praktični pouk in proizvodno delo v celoti prepustili delovnim organi- zacijam. Nekateri vidijo vlogo delov- nih organizacij v naročanju strokov- nih kadrov v šolah in drugih izobra- ževalnih ustanovah. Predstavniki delovnih organizacij imajo o tem drugačno mnenje. Pred- vsem zahtevajo drugačno tretiranje delovnih organizacij kot izobraževal- nih činiteljev, posebej, kadar gre za strokovne kadre. Po njihovem mne- nju bi bilo izobraževalno delo pre- pustiti samim organizacijam. Pri tem je treba zagotoviti nenehen vpliv delovnih kolektivov in zapo- slenih na potiliko izobraževanja. Organi delavskega upravljanja in sindikalne organizacije bi mogle o teh vprašanjih še razpravljati, pa potem na tej osnovi izdelati dokon- čne predloge, kakšno naj bi bilo me- sto in naloge delovnih organizacij v novih zakonskih dokumentih o izo- braževanju. (Sedma sila) kdo lahko zbira starine Na terenu, predvsem po naših vaseh, se v zadnjem času vedno pogosteje pojavljajo ljudje, ki se izdajajo za uslužbence muzejev in galerij in v imenu teh zbirajo najrazUčnejše starine in umetnine. Zato opozarja Društvo muzealcev Slovenije v Ljubljani, naj ljudje ne nasedajo lažnim zbirateljem in naj prijavijo najbližji postaji Ljudske milice vse osebe, ki zbirajo kakršnekoli starine za muzeje ali galerije in nimajo za to pismenega pooblastila. Obenem sporočamo, da imajo vsi zastopniki muzejev in ga- lerij, ki zbirajo za te ustanove starine in umetnine, posebna po- oblastila, opremljena z uradnim žigom muzeja ali galerije. Zastopniki muzejev in galerij izdajo za vsak darovan ali od- kupljen predmet tiskano potrdilo, ki je opremljeno z uradnim žigom muzeja ali galerije. Ta potrdila služijo lastnikom umetnin in starin (tudi župnijskim upraviteljstvom) v primerih kontrole s strani Zavoda za spomeniško varstvo SRS ali tajništva za no- tranje zadeve kot dokaz, da so starine res odstopili ali prodali muzejem. » i . i ŠENTJURSKA DU PRED NOVO SEZONO Ce bodo na razpolago potrebna finančna sredstva, se bo delavska univerza v Šentjurju že jeseni pre- selila v prostore bivšega dijaškega internata v zgornjem trgu. Predvi- devajo, da bodo tu uredili sodobno predavalnico in poslovne prostore ter da bodo lahko v novih pogojih še uspešneje delovali kot doslej. Pa tudi sicer so se za prihodnjo izobra- ževalno sezono skrbno pripravili. Pred kratkim so izdelali akcijski program, ki zajema strokovno, dru- žbeno ekonomsko, ideološko politič- no in splošno izobraževanje. Poseben poudarek dajejo družbe- no ekonomski vzgoji občanov. Tako pripravljajo za novoizvoljene pred- sednike delavskih svetov in uprav- nih odborov posebne seminarje in tečaje, razen tega pa še seminarje za člane delavskih svetov in tečaje za izobraževanje delo\mih kolekti- vov v Alposu, Bohorju, Kmetijskem kombinatu. Modi, trgovskem podjet- ju Resevna in v še nekaterih drugih podjetjih. V drugi polovici pretekle- ga meseca je bilo namreč v Šentjur- ju na pobudo občinskega odbora SZDL posvetovanje predstavnikov omenjenih podjetij, ki so se strinja- li, da bo potrebno delavce v njiho- vih podjetjih dodatno izobraževati. Kot najuspešnejšo obliko so pred- videli sodelovanje z delavsko uni- verzo. Ta bo skupaj s posebej za to imenovano komisijo sestavila podro- ben program dela, ki bo zajemal med drugim^tematiko s področja za- ščite pri delu, formiranja in delitve dohodka in čistega dohodka, delov- nih razmerij ipd. V okviru strokovnega izobraževa- nja bodo organizirali večerno osnov- no šolo s pripravljalnimi tečaji za opravljanje izpitov na osnovni šoli za 5. in 6. razred ter 1 .in 8. razred, knjigovodski tečaj začetne in nada- ljevalne stopnje ter jezikovne tečaje za slovenski, nemški in angleški je- zik. Razen tega bo delavska univer- za v Šentjurju pripravila tudi pri- pravljalne tečaje za opravljanje iz- pitov na srednjih šolah, po potrebi pa tudi druge šole in tečaje. Izobra- ževalna sezona bo trajala predvido- ma od konca septembra letos do konca maja prihodnjega leta, vpisi pa bodo od 20. avgusta do 20 sep- tembra. -Kot vsako leto, bodo na delavski univerzi v Šentjurju tudi letos v ok- viru ideološko političnega izobraže- vanja organizirali večerno politično šolo, mladinsko politično šolo in se- minarje za novosprejete člane Zveze komunistov. -v Ce se sklepa, ureja ali ukrepa (Pasivna kozeri ja za aktivno rabo) Znano je, da se pri nas zelo veliko sklepa, zato ni nič čudno, če se tudi sklene, da se sklepe realizira. Tako se je na primer nekje sklenilo, da se bodo popravile vodovodne pipe. Sta- novalci hiše so čakali, kdaj se bodo pipe popravile, pipe pa se niso ho- tele popraviti. Posledica je bila, da se je gledalo, kako voda curlja... Na sestanku stanovalcev se je po- tem ugotavljalo, da inora pipe po- praviti instalater. Ko je Pepe Hoja šel na pot, da bi uredil neko svojo zadevo, je prišel najprej v pisarno in povedal, po kaj je prišel, nato pa se mu je reklo: — To se ba uredilo. Dobi se naj še ta in ta dokument in vse skupaj je vložiti v oni drugi p^arnii Pepe je stopil v ono drugo pisar- no. Uslužbenec ga je ljubeznivo po^ gledal izpod čela, vzel vlogo, jo pre- gledal in rekel: — la, to se mora urediti. Najkas- neje v tednu dni se ho uredilo. Pepe si je zadovoljno pomel roke in se čez teden dni zopet vrnil. ^ — ŽaJ, je rekel uslužb'enec, — va- ja zadeva se še ni uredila. Malo ho- ste morali še počakati, saj se bo ure- dila. Pepe je potrpežljivo čakal in ča- kal, njegova zadeva pa se ni in ni uredila. — Seveda, se mu je posvetilo, — zadeva se vendar ne bo uredila sa- ma! ' Zopet je šel na pot, do pisarne, kjer je vljudno vprašal: — Kako to, da se moja zadeva še ni uredila'? — Smešno, so rekli, — zadeva se vendar ne more urediti sama od se- be! Na nekem sestanku so izvolili ko- misijo, ki naj bi proučila določen problem in predložila za rešitev do- ločene ukrepe. Člani komisije so svoje ugotovitve vnesli v zapisnik: »V zvezi s tem in tem se je ugoto- vilo, da je stanje tako in tako, zato komisija predlaga, da se najbolj energično ukrepa. V kolikor se ne bo takoj ukrepalo, se bo stanje še poslabšalo...« Seveda se je takoj ukrepalo, zato je bilo kmalu videti, kako se je ukre- nilo. Ko se je namreč ugotovilo, da se stanje ni nič spremenilo, je bilo jasno, da ho treba konkretizirati vprašanje, kdo naj nekaj ukrene. Tako je pač, če se sklepa, urejuje ali ukrepa. oh OB DVAJSETLETNICI OSVOBODITVE SAVINJSKE DOLINE stane terčak PA.R|TIZANSKA SANITETA V GORNJI SAVINJSKI DOLINI Partizanska saniteta na ozemlju IV. operativne cone se je močno raz- mahnila in organizacijsko uredila šele s prihodom XIV. divizije na te terene. Do tega časa pravih parti- zanskih bolnišnic pri nas ni bilo. Ranjence so zdravili pri zanesljivih ljudeh po hišah in bunkerjih, kamor so v težjih primerih prihajali tudi naši zavedni zdravniki (dr. Medic v šaleški dolini, dr. Moser na Koz- janskem). Nobeno poročilo štaba I. štajer- skega bataljona (1. 1941), ki se je boril po Šaleški in Gornji Savinjski dolini ter po Kozjanskem ne omenja partizanskega zdravnika. Prvega par- tizanskega zdravnika na našem te- renu zasledimo pri II. grupi odre- dov na Dobrovljah. Bil je dr. Obra- čunič. Pri Pohorskem bataljonu na Pohorju pa je bil ^dravnik šoštanj- ski rojak dr. Dušan Mravljak-Mrož. Le Kozjanski bataljon je imel že ob prihodu XIV. divizije v bližini Zaj- sel na Bohorju velik bunker za ran- jence, toda brez zdravnika. Tukaj je divizija pustila na svojem pohodu 16 ranjencev. V ' Tomšičevi, šercerjevi in Bra- čičevi brigadi, ki so prišle na Šta- jersko v sestavu XIV. divizije, je bila zdravstvena služba dobro orga- nizirana. Divizija je imela svojo ki- rurško ekipo in brigadne zdravnike. Ekipo je vodil naš rojak dr. žiga Červinka, brigadni zdravniki pa so bili pri Tomšičevi brigadi dr. Pire, Šercerjevi dr. Benigar in Bračičevi dr. Kopač. Manjše enote pa so raz- polagale s svojimi bolničarji in po- možnim osebjem. Že med pohodom XIV. divizije na terene Gornje Savinjske doline se je ustanovila prva partizanska bolnišnica v Matkovi drvarski bajti v Matkovem kotu. V njej se je zdra- vilo 14 ranjencev in ozeblih. Vodil jo je medicinec Vrtačnik-Krn. Ti ra- njenci so se kasneje preselili v par- tizansko bolnišnico v Robanovem kotu. Ker je po prihodu divizije na šta- jersko zaradi izredne aktivnosti bri- gad in stalnih borb naraščalo tudi število ranjencev, je 1. 8. 1944 štab IV. operativne cone — sanitetni od- sek izdal štajerskim zdravnikom po- seben proglas: ^ »Tovariši slovenski zdravniki na Štajerskem« ...Tudi vi, slovenski "zdravniki in medicinci ter drugo sanitetno oseb- je, ste dolžni pomagati slovenskemu ljudstvu. Kot Slovenci ne boste pu- stili, da ostanejo naši bolniki brez oskrbe! Ne smejo vas prehiteti me- hikanski zdravniki, ki so se javili v našo NOV. Naj vam bo to opo- min ranjenih tovarišev! Javite se čimprej z vsem instru- mentarijem in zdravniškimi potreb- ščinami pri prvi naši enoti!« Ta proglas sta podpisala referent za bolnišnice dr. Peter Deržaj in šef sanitetnega odseka dr. Stane Pire. Fo spisku zdravnikov IV. operativ- ne cone z dne 7. septembra 1944 je bilo v sanitetni službi NOV 10 zdrav- nikov. To število se je kasneje po- večalo. Ta seznam pa ni obsegal medicincev, ki so samostojno oprav- ljali zdravniško službo v partizan- skih enotah in partizanskih bolniš- nicah, kakor tudi ne zdravnikov, ki so kasneje prišli v partizane. O stanju sanitetne službe na o- zemlju IV. operativne cone je major dr. Žiga Cervinka poslal Glavnemu štabu NOV in PO Slovenije, dne 27. februarja 1945 poročilo. V njem na- vaja med drugim tudi vojno-parti- zanske bolnišnice, ki jih je imela IV. Operativna, cona. Vse ozemlje je bilo razdeljeno na 15 sektorjev". Sektor VII je obsegal Robanov kot, kjer sta delali dve partizanski bolnišnici. Bolnišnica VPB I je bila na severni strani Robanovega kota, bolnišnica VPB II pa na južni stra- ni. V teh bolnišnicah so se-zdravili predvsem ranjenci Koroškega odre- da. Sektor X je ob.segal predele Ljub- nega z Rastkami, Podplanino, Kom- nom in Travnikom. Na Trački pla- nini tik pod vrhom Travnika, v bli- žini koroško štajerske meje je bila centralna bolnišnica IV. operativne cone »C«. Imenovali so jo Center, kasneje pa Celje. Sektor XI je zajemal Povolovljek z Lučko Belo. Tudi tukaj sta bili dve partizanski bolnišnici, prva na pobočju Rogatca na Petkovem po- sestvu. To so kratko jmenovali Pet- kova bolnišnica. Druga bolnišnica pa se je nahajala v Lučki Beli pri Sedmih studencih. Obe sta bili v decembrski ofenzivi 1944 na o.svo- bojeno ozemlje izdani in uničeni. Ranjenci so se deloma umaknili, deloma padli. Nekaj najtežjih ran- jencev so v Petkovi bolnišnici ujeli. Belogardisti so jih odvklekli na Lju- bno, kjer so jih v bližini Fludemi- kovega posestva zverinsko mučili in pobili. Sektor XII je obsegal Dobrovlje, Menino in Tuhinjsko dolino. To je bil predel šlandrove brigade. Na na- ši strani je bila bolnišnica v štruk- Ijevih pečeh v Rovtah nad Šmart- nim ob Dreti, ki se je kasneje pre- selila na Gole vrtače na Dobrovlje. Spomladi 1. 1945 je dr. Saje-Hakim pričel z gradnjo večje partizanske bolnišnice v Rovtah. Dograditev te partizanske bolnišnice je osvobodi- tev prehitela. V Mozirskih planinah so pri Šmi- helu nad Mozirjem in na Lepi njivi .imeli zasilni bolnišnici, kjer pa ni bilo zdravnika. Največja in najbolje opremljena partizanska bolnišnica je bila cen- tralna bolnišnica »C«-Center, ki so jo imenovali Celje. V njej je bilo prostora za 45 težko ranjenih in 15 lažje ranjenih. V njeni podružnici ali »ostrešku«, kakor so jo imenova- li, pa je bilo prostora za 40 laže ra- njenih pokretnih bolnikov. Edino v tej bolnišnici so v Gornji Savinjski dolini izvrševali tudi najtežje opera- cije. Zdravniki operaterji so bili dr. Červinka, dr. Sober, dr. Krasnik in dr. Kukovec. Bolnišnico Celje so pričeli graditi konec aprila 1944. Graditi jo je pri- čel dr. Peter Deržaj. Proti koncu maja pa je prišel za upravnika prim, dr. Virgil Krasnik, sedaj primarij bolnišnice v Trbovljah, ki je zgrad- be bolnišnice dokončal. Po osvoboditvi so iz vseh parti- zanskih bolnišnic odpeljali vse ran- jence in bolnike v Topolšico. To je bila zbirna baza za ranjence in zdrav- niško osebje na celjskem področju. Bolnišnica Koroškega odreda pod Vežo v Robanovem kotu (iz fotoar- hiva Muzeja NOB v Celju) Y Konjicah pet centralnih šol Združitev šol, ki so jo narekovale predvsem potrebe po izboljšanju po- učevanja na popolnih osnovnih šo- lah z večjim številom predmetnih učiteljev, so na konjiškem področju ustanovili pet centralnih šol, ki so nastale s priključitvijo šol v manj- ših krajih. Z reorganizacijo popolnih in nepo- polnih osnovnih šol pa stopa v os- predje prevoz šolskih otrok iz od- daljenih krajev. Tako je potrebno urediti prevoz do krajev ob južnem delu Konjiške gore in do jugovzhod- nega pohorskega območja, šele z ureditvijo prevoza in z uvedbo pri- mernih avtobusnih prog bo omogo- čeno učencem iz omenjenih krajev, da bodo lahko prišli do šol in da bodo deležni poučevanja v enakem obsegu, kot ga je imel že sedaj ve- lik del učencev v nižinskem področ- ju- L. V. / SKUPŠČINA OBCIiNE CELJE raz.pisuje natečaj za oddajo mestnega zemljišča v stanovanjski soseski ОКЖ. Zemljišče, ki ho oddano je neurejeno in obsega koinpleks od bodoče Vojkove nliee iproti zahodu med Ljuibljansiko cesto in železniško progo Dravograd—Celje do vzhodne meje parcel 1774, 1776/7, 1776/1, 1776/4 severovzhodne meje parcele 1776/4 in od tu proti severu do železnišike (proge Dravograd-Celje (med km 2,2 in 2,1). Zemljišče je namenjeno gradnji stanovanjskih blokov, stolp- nice in garaž in trgovskega objekta. Natečaj s podrdbnimi določbami ibo objavljen na oglasni de- ski Skupščine občine Celje v Gregorčičevi ulici 5 od 22, do 31. avgusta 1964, Stran 6i CELJSKI TEDNIK Št. 33 — 2).. avgusta 1964 DIVJAKI NA CESTAH Vsa motorna vozila morajo biti registrirana, sicer ne smeš z njim na cesto. Tako nekako pravi zakon. In zakon je treba upoštevati. Toda včasih se dela kaj tudi proti zako- nu. Tudi krasti je prepovedano, pa se vseeno krade. Zakaj potem ne bi smeli z neregistriranimi vozili na cesto. Toda tatovi so kaznovani (če jih dobijo), torej bi morali biti kaznovani tudi vozniki oziroma lastniki vozil, ki vozijo z neregistri ranimi vozili po cestah. Pa je res tako? Tovornih in ,osenl>ih avtomobilov brez registracije vidimo le ijialo na cesti. Tudi neregistriranih motornih koles je imaío, toda traktorjev, teh je veliko. Eden mnogih primerov so traktorji na mlečni farmi v Med- logu, last Kmetijskega kombinata iz Žalca. Traktorjev imajo veliko, toda večina je neregistriranih. Prav tako je neregistriranih veliko pri- kolic. Vprašujemo se ali ne morejo tudi taikšna vozila zakriviti pro- metne nesreče? In Če bi voznik po nesreči odpeljal naprej? Kako bi ga »poznali? Vozila so si »koraj vsa enaka. Takšen primer ni nemogoč, posebno še, ker so nekateri vozniki v zelo kratikem času pridobili trak- torski izpit in le malo pazijo na prometne znaike ter ostale iiiporab- nike cest. Morda bi kdo rekel, da vozilom, ki m določena za ooča5ne in povečini skupin- ske vožnje po cestah ovirajo nemo- ten promet in povzročajo ustvarja- nje kolon. Prav zaradi tega obreme- njevanja pro'tneta TNZ Celje v so- iglasju z ropirbliškem sekretariatom j,zdal odločbo (0,l/2-S-516/7 z dne 14. 7. 1964) s katero se od 1. avgu- sta dalje prepoveduje promet vprež- nim vozilom ob sobotah in dnevih pred prazniki od 12. ure dalje in ob nedeljah in prazrvikih ves dan. Ta odločba velja za ves odsek ce- ste prvega reda Maribor—Ljubljana na območju celjsikega okraja od va- si T^epanje do Žajesovnika pri Vran- skem. Prav tako še ostane v veljavi odločba iz leta I960," k i prepoveduje p romo t voznikom vprežnih vozil ipo- noči in v mraku. Do 1. septembra tega leta bodo uslužlbenci LM voznike, ki ne bodo upoštevali te odločbe, o.pominjali, po tem datumu pa jih bodo kaznovali ali prijavili isodniku za prekrške. Torej vozniki vprežnih vozil (po- zor! Upoštevajte to odločbo, saj bo- ste s tem omogočili hitrejšo in ne- moten promet. s SEKIRO GA JE PO GLAVI V petek, 14. avgusta se jc na cesti v Arno- vem selu sporekla skupina fantov. Pri tem je MARTIN GODLER iz Arnovega sela 43 udaril s sekiro po glavi soseda MARJANA NOVAKA. Novaka so odpeljali v brežiško bolnišnico, od tam pa zaradi resnili poškodb v bolnišnico v Zagreb. Dejstvo, da je Godlcr napravil de- janje v vinjene mstanju, ni opravičljive. NAD MILIJON ŠKODE V sredo 12. avgusta se jc na cesti III. reda v Veliki vasi pri Krškem zgodila prometna nesreča, pri kateri je nastala materialna ško- da za nad milijon dinarjev. Traktorist PETER NIKOLIC iz Brestanice je vozil traktor in prikolico s pokvarjenimi zavorami, ki so de- lovale le na eno kolo. Ko je zaviral, ga je zaneslo na strmino, po kateri je zdrknil 25 metrov globoko, človeškili poškodb na srečo ni bilo, materialna škoda pa presega milijon dinarjev. SMRT PESCA Naslednjega dne, 13. avgusta sc je pripetila smrtna nesreča na cesi i III. reda Zreče— Gorenje pri Konjicah. Po strmini je pripe- ljal motorist SLAVKO SREČKO z motornim kolesom CE 12-824. Pri tem mu je nenadoma stekel pred kolo pešec FRANC LAH. Pri tr- čenju je pešca zbilo po cesiišču, in je bil na mestu mrtev. ZARADI VINJENOSTI HUÖO POŠKODOVAN Istega dne se je zgodila težka prometna ne- sreča na Teharski cesti v Celju. Iz Teharij je vozil vinjen mopedist LOVRO LAZAR iz šaleka pri Velenju. Ko mu je nasproti pri- peljal voznik osebnega avtomobila CE 72-08 MARJAN KOPOJ, je mopedist nenadoma za- vil v levo. Avtoinobilist trčcnja ni mogel pre- Îtreciti. Mopedist je s težkimi poškodbami ob- ežal na cestišču in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Na obeh vozilih je škode za 200 tisoč dinarjev. CESTA NI BILA PROSTA V ponedeljek 17. avgusta se je zgodila pro- metna nesreča na križišču ceste II. reda Celje—Laško in Kukovičeve ulice. Iz stranske Kukovičeve ulice je pripeljal na prednostno cesto ADOLF BEZANOVSKI pod nadzorstvom inštruktorja AMD Celje Franca Kartuža. Te- daj je po prednostni cesti pripeljal mopcdist FRANC JURGEL iz Laškega in trčil v osebni avto. Pri tem se je mopedist Iiudo telesno po- škodoval, škoda na vozilih je za 120 tisoč di- narjev. KRONIKA NESftrC — Franc Kobal iz Vojnika si je pri padcu zlomil nogo. — Z vilami se je zbodla v nogo Erna Košić iz Frankolovega. — S sekiro se Je vsekala v nogo Helena Vi- dovič Iz Pongraca pri Grižah. ~ V hlevu se je zbodla v nogo Pavla Žurej Iz Javorja pri Slivnici. — Janez Leber iz Matk pri Preboldu se Je s sekiro vsekal v nogo. — V livarni Vitanje se je pri delu poškodo- val Ivan Gričnik. — V Cinkarni si je pri delu poškodoval oči Stanko Krstnik. — Pri- padcu Je dobila poškodbe Marija ЈШШМ Pečovnilca. CEUE Od 9. avgusta do 16. avgusta je bilo v Celju rojenih 35 deklic in 32 dečkov. POROČILO SO SE: Velikonja Anton, zdravnik in Jelena Simo- nie, študent, oba iz Laškega. Polutnik Karol, strojni stavec iz Celja in Marjeta Koren, uslužbenka iz Šoštanja. Virt Vincencij, upoko- jenec iz Petrovč in Marija Vodovnik, usluž- _ benka iz Kasaz. Rezar Franc, šofer iz Ljubeč- nc in Ana Balch, tkalka iz Laškega. Panic Ja- kob, delavec in Obreza Gabrijela, delavka, oba iz Celja. Hozmec Franjo, strojnik iz Pre- log in Martina Kopše, delavka iz Maribora. Fučkar Damir, elektromonter in Silva Hor- vat, trg. pom., oba iz Zagreba. Golob Igor, gradbeni tehnik in Marijana-Friderika Ver- stovšek, defektolog, oba iz Celja. UMRLI SO: Likar Franc, upokojenec iz Celja, star 76 let. Zagode Jožef, posestnik iz Ložnice pri Žalcu, star 74 let. Hercog Oroslava, vzdrževa- na iz Celia, stara 85 let. Nemec Katarina, upokojenka iz Gomilskega, stara 75 let. Mle- kuž Amaliia, upokojenka iz Celja, stara 57 let. Jagcr Jožef, upokojenec iz Celja, star (Л let. Bon Lidiia, upokojenka iz Celja, stara 77 let. LAŠKO V preteklem tednu se je rodil en deček. POROČILO SO SE: Rupnik Kari, rudar iz ocre pri Hrastniku 5 in Kralj Jožefa, kuharica iz Rimskih Toplic 14. Janežič Edvard, oficir JLA iz Splita in Travnjkič Jasminka, frizerka iz Splita. Jan- čar Jože, delavec iz Slemen pri Marjboru in Spende Terezija, uslužbenka iz Ljubljane — Frankopanska. UMRLI SO: Ojsteršek Terezija roj. Goter, stara 82 let, preužitkarica iz Tovstega 17. Gračner Mihael, star 58 let, kmet iz Curnovca št. 1. Stopinšek Andrej, star 69 let, upokojenec iz Lahovgrab- na. Guček Rudolf, star 9Í let, kmetovalec iz Lahovgrabna 55. BREŽICE Od 1. avgusta do 15. avgusta je bilo rojenih 8 deklic in 11 dečkov. POROČILO SO SE: Polovic Alojzij, delavec iz Sel pri Dobovi in Zakošek Matilda, delavka iz Bukoška. Škof- Ijanc Mihael, avtoklepar iz Vel. Malene in Oš.tir Albina, delavka iz Ljubljane. Djordjevič Bogoljub, podoficir JLA iz Brežic in Aringer Terezija, natakarica iz Brezine. Volčanjšek Martin, delavec in Mlakar Angela, oba iz Ra- ke. Zibert Franc, absolvent rudarstva iz Cer- kelj ob Krki in Butara Marija, tekstilni teh- nik iz Laškega. UMRLI SO: Ferlin Ivan, kmetovalec iz Piršenbrega, umrl 1. 8. 1964 v bolnišnici Brežice — star 66 let. Butkovič Milan, kmetovalec iz Leskov- ca, umrl 2. 8. 1964 v bolnišnici Brežice — star 63 let. Pšeničnik Vinko, gospodarski pomoč- nik iz Dobove, umrl 2 . 8. 1964 v bolnišnici Brežice — star 63 let. Brence Karol, osebni upokojenec iz Senovega, umrl v bolnišnici Brežice — star 64 let. Löwe Jelka, družinska upokojenka iz Hrastine, umrla 5. 8. 1964 v bolnišnici Brežice — stara 84 let. PavJija Vla- dimira, hči kmetovalca iz Sel pri Dobovi, umrla 6. 8. 1964 v bolnišnici Brežice — stara 3 mesece. Ban Marija, soc. podpiranka iz Ravn, umrla 10. 8. 1964 v bolnišnici Brežice — stara 69 let. Komočar Miha, sor. podpira- nec iz Cerkelj ob Krki, umrl 12. 8. 1964 v bolnišnici Brežice — star 79 let. Duh roj. Blatnik Marija, gospodinja iz Ardra, umrla 13. 8. 1964 v bolnišnici Brežice — stara 60 let. Pangarčič roj. Duhanič Marija, gospodinja iz Globočic, umrla 12. 8. 1964 v Globočicati — stara 7i let. v kostroju vec štipendij Vsled pomanjkanja strokovnih kadrov. Je delavski svet konjiške tovarne usnjarskih strojev obravnaval na eni izmed zadnjih sej nekatera vprašanja s področja dodatnega iz- obraževanja delavcev. Z ozirom na to, da na nekaterih delovnih mestih primanjkuje stro- kovno usposobljenih delavcev, so določili po- sebno komisijo, ki bo do jeseni pripravila poseben program za dodatno Izobraževanje delavcev. Na isti seji so sprejeli tudi novi pravllnk o nagrajevanju vajencev in štipendi- ranju novih kadrov za potrebe podjetja. L. V. PRVO REPUBLIŠKO TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV Letos bo v Sloveniji prvič republiško tek- movanje gozdnih delavcev. Organizacijo tek- movaja Je prevzelo gozdno gospodarstvo v Nazarjah. Za kraj tekmovanja so določili Ljubno ob Savinji. Tekmovanje bo v dneh 3. 1b 6. septembra. 6. IX. v Rogaško Slatino Občani šmarske občine bodo svoj občinski praznik (6. september) pro- slavili kot vsa leta doslej z delovni- mi uspehi. Predvsem pa so ponosni, ker bodo ob tem dogodku izročili namenu več pomembnih objektov. Tako bodo v okviru praznovanja, ki bo trajalo teden dni, že 30. avgu- sta otvorili novo šolo v Lesičnem. Šola ima pet učilnic in en kabinet ter bo pomenila veliko razbremeni- tev za dosedaj preobremenjeno šolo v Pilštanju. 2. septembra pa bodo v Podčetrtku izročili namenu novo va- lilnico, klavnico in hladilnico za broj- lerje. S tem bodo zagotovili za trži- šče nadaljnjih 50 tisoč piščancev letno. V Mestinju pa bodo dan pred pra- znovanjem odprli nov vodovod. , Osrednja proslava občinskega praznika pa bo letos v, turističnem središču šmarske občine — Rogaški Slatini. S svečano povorko bodo pri- kazali vse tiste dejavnosti, ki so po- membne za gospodarstvo v. občini. Pripravljajo pa tudi bogat kulturni spored, kjer se bodo zvrstili šolski pevski zbori in godba na pihala. Po- leg tega pa se bodo-v soboto in ne- deljo pomerili med seboj nogometa- ši ter strelci in drugi športniki. Kaznovani tatovi iz Konusa V' sredo zvečer se je z raz skim senatom okrožnega sodi sodnik BRANKO VERSTOVŠ tatov iz »Konusa«, o kateri s Na procesu so Kline, Anderlič, Trefalt, Kotnik in Robar priznali de- janj''a, ki jim jih je očitala obtožni- ca; Alojz Kvas pa je od JI. očitanih dejanj priznal le dve. Ves čas proce- sa je Kvas vztrajno zanikal sodelo- vanje pri krajah. Med soočenji z ostalimi obtoženci, ki so ga dolžili sodelovanja pri večini kraj, je pri- hajal v protisl9vja in se je vedno bolj zapletal v lastne odgovore, a dejanj kljub temu, da ga je sodnik opozoril na protislovja, ni hotel pri- znati ter se je skušal na različne na- čine izvleči. Ko sta bila soočena z Anderličem je ta dejal: »Trefalta si v našo družbo pripe- ljal ti, Kvas, ker sem ga jaz prej po- znal samo na videz, ti pa si bil nje- gov sosed. Zakaj misliš, da se boš z lažjo izmazal.« ...Kvas: »Trefalta nisem jaz nagovoril, da je prišel v jiašo druščino, da bi prodajal usnje, 'pač pa si ga nogovirl ti. Jaz ne la- žem in se nimam od kje izvleči.« ... Trefalt pa je Kvasu v soočenju razložil, kako je bilo, ko ga je ta na- govoril, naj jim pomaga prodajati usnje, a tudi temu ni hotel ničesar priznati in je še naprej tajil. Enako je tajil tudi drugim. Sodišče je znižalo vrednost ukra- denega usnja od preko 2 milijona dinarjev na milijon 192 tisoč dinar- jev. To pa zato, ker količina*in vred- nost oziroma kvaliteta usnja sodišču niso bile znane in jc zato upoštevalo najnižjo kvaliteto ter tudi najnižje količine (vzelo jc minimalne površi- ne kož). Tako so bili glavni obtožen- ci obsojeni le za veliko tatvino ne pa tudi za grabež. glasitvifo sodbe končal pred petčlan- šča v Celju, ki mu je predsedoval EK„ trodnevni proces proti skupini mo že poročali v naši 31 številki. Pri obsodbi glavnih obtožencev (brez Kvasa) je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost njihovo od- krito priznanje in obžalovanje ter je zato kazni omililo. Pri Kvasu pa te okoliščine niso mogli upoštevati, ker je vse tajil in je bil zato obsojen na strogi zapor. Kaznovani so bili: KLINE DOMI- NIK na 2 leti 8 mesecev zapora; VI- LIJEM ANDERLIČ na eno leto 6 me- secev zapora; EMIL TREFALT na eno leto zapora; ALOJZ KVAS na 3 leta 8 mesecev strogega zapora; FRANC KOTNIK in STANKO RO- BAR na 8 mesecev zapora pogojno za dobo 4 let; VIKTOR BEVC na 5 mesecev zapora; ALOJZ PLANIN- ŠEK na kazen 100 tisoč dinarjev; KAREL FRIDRIH na kazen 40 tisoč dinarjev; FRANC ŠOLAR na kazen 30 tisoč dinarjev in IVAN POZEB na kazen 20 tisoč dinarjev. Prvoob- toženi bodo morali povrniti podjet- ju »Konus« Slovenske Konjice tudi škodo, ki so jo napravili s svojimi dejanji. L. S. SEJA ObK ZMS VELENJE V sredo je bila v Velenju seja ObK ZMS na kateri so obravnavali izid ankete, katero so poslali v vse terenske in proizvodne aktive. S po- močjo te ankete so hoteli ugotoviti številčno stanje mladine v posamez- nih aktivih, ter koliko te mladine je vključene v razne sprotne in kultur- ne organizacije. Žal je anketa le del- no uspela, ker so izbrali zelo neugo- den čas. V drugem delu seje so raz- pravljali o pripravah na redne letne konference aktivov in na občinsko letno konferenco. Razpis Kadrovska komisija pri DS podjetja Cinkarne Celje razpisuje za šolsko leto 1964/65 naslednje štipendije 4 za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — od- ' delek za kemijo; 3 za študij na fakulteti — oddelek za metalurgijo; 2 za študij na fakulteti — oddelek za elektrotehniko (jaki tok) 5 za študij na fakulteti — oddelek za strojništvo; 4 za šudij na Ekonomski fakulteti; 1 za študij na Višji upravni šoli; 1 za študij na Višji šoli za socialne delavce; 4 za šolanje na Tehniški srednji šoli — oddelek za kemijo; 2 za šolanje na Tehniški srednji šoli — oddelek za metalur- gijo; 4 za šolanje na Tehniški srednji šoli — oddelek za elektro- tehniko; 10. za šolanje na Tehniški srednji šoli v Celju — oddelek za strojništvo; 3 za šolanje na Tehniški srednji šoli v Celju — oddelek za gradbeništvo (nizke gradnje); 4 za šolanje na Ekonomski šoli v Celju; 1 za šolanje na Srednji šoli za telesno kulturo. Prošnji za štipendijo morajo kandidati priložiti: 1. Življenjepis kandidata; 2. Overovljen prepis zadnjega šolsikega spričevala (frekven- tacijsko potrdilo). 3. Potrdilo o .premaženjskem stanju staršev. 4. Zdravniišiko spričevalo izdano od šolske poliklinike. 5. Mnenje mladinske organizacije oziroma zveze šludentov i- Kandidati morajo predložiti pisunene prijave najipozneje do 5. septembra 1964 v Center za strokovno iozlbraževanje delavcev Cinkarne Celje. Prednost imajo študenti in dijaki višjih letnikov navedenih ' .šol. Ob enakih pogojih imajo pri izibiri prednost otroci članov kolektiva Cinkarne Celje, otroci padlih borcev NOB in žrtev fa- šističnega nasilja. g^.^ 33 — 21. avgusta 1964 CELJSKI TBDNIK Stran 1 OBJAVE IN OGLASI VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Idet za delovne kolektive in organizacije. 2. Kombinirano 8-dnevno potovanje v CIJO v septembru. Prijave do 5. septembra. 3. CARIGRAD-SOFIJA — 9-dnevno avtobus- 00 potovanje v oktobru. Prijave do 23. av- gusta. 4. WIG-64 — 4-dnevni avtobusni izlet na ogled cvetlične razstave na Dunaju. Prijave do 5. septembra. 5. V oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje na AŽURNO OBALO. Prijave do 30. avgusta. 6. RIM—SAN MARINO, 6-dnevno avtobusno potovanje. Prijave do 1. septembra. 7. PARIZ! 7-diievno potovanje z vlakom in avtobusom na mednarodni salon gostinske in hotelske opreme v oktobru. Prijave do 29. av- gusta 1964. 8. Potovanje z vlakom in letalom v PARIZ In LONDON v oktobru. Prijave do 1. septem- bra 1964. 9. Z osebnimi avtomobili v RIM — NAPO- LI — SAN MARINO v oktobru. Prijave do 2. septembra. 10. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. ^ 11. PO PREKMURJU — treifflevnl avtobusni izlet. 12. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 13. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 14. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 15. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 16. PO GORENJSKI PREKO VRšICA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni Izleti. 17. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni Izleti. Pred vsakim Izletom obiSčite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv, na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatclističnc znamke itd. Pred vsakim potovanjem sc po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 ©KINO m m w KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 22. in 23. avgusta: ameriški harviii CSP fi::a: RAZBITINA LADJE MARY DEARL. 26. avgusta: angleški barvni film: UPOR- NIK.. 27. avgusta: italijanski fi!m: MRK. 29. in .'0. avgusta: ameriški barvni CSP film: STRELI V DOGE CITYJU. KINO »PARTIZAN« SEVNICA 22. in 23. avgusta: ameriški barvni CSP film: RAZKOŠJE V TRAVI. 29. in 30. avgusta: angleški film: CAS BREZ USMILJENJA. • KUPIM v Celju ali okolici kupim hi.šo ali stanovanje. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Gotovina«. Kupim dvosobno stanovanje, z elektriko in vodo. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Dober kupec«. • RAZNO Iščem večjo vsoto posojila. Jamstvo takoj vsc- Ijivo stanovanje. Pogovor od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista. V soboto zvečer sem ob 22. uri izgubila v Kolodvorski restavraciji (na vrtu), svetlo- modri nvlon dežnik. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi v mesnico »Narezek«, Tomšičev trg. • STANOVANJA Lepo stanovanje zamenjam za dvosobno. Na. slov v upravi lista. S prvim septembrom potrebuje sobo mlajša uslužbenka. Zaželen je poseben vhod in so- uporaba kopalnice. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mir«. Zakonca brez otrok iščeta Sobo v Celju. Plač- ljivo v naprej. Naslov v upravi lista. Iščem prazno sobo, po možnosti v centru. Naslov v upravi lista. Dijakinjo sprejmem na stanovanje. Štros, Gregorčičeva 2. Vprašati od 14. ura dalje. 'Študentko sprejmem na stanovanje. Plečni- kova 6, Višncr. Dve uslužbenki iščeta sobo. Naslov v upravi lista. Zakonski par išče do 15. septembra oprem- ljeno sobo. Plačljivo vnaprej. Deždžck Jo- sip, Riharjeva 4. Za našcfia tehnika iščemo samsko sobo, praz- no ali opremljeno. Ponudbe pos'ati kadrov- ski službi Industrije finomehaničnih apa- ratov, Celje. Na stanovanje k sostanovalki sprejmem po- šteno uslužbenko. Naslov v upravi lista. Brivec z lastnim lokalom išče sobo. Ponudbe IXíslati na upravo lista pod šifro: »Plačam dobro«. Ч Opremljeno sobo oddam starejSemu samske- mu izobražencu. Naslov v upravi lista. Vprašati v popolda>iskerp času. Sostanovalca sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. Sprejmem dve srednješolki na stanovanje s souporabo kopalnice in kuhinje. Naslov v upravi lista. 1^ PRODAM Prodam globok italijanski otroški voziček. Terčck, Drobničeva 5, Celje. Prodam šotor za štiri osebe in električni »To- bi« štedilnik. Kersnikova l-b. Posnemalnik s pinjo — prima, uvožen, pro- dam. Naslov v upravi lista. Šivalni stroj »Bagat«, nov z garancijo, 75.000 din, «Goran« štedilnik kombiniran električ- ni (3 plošče) in trdo gorivo, 25.000 din, pro- dam, tudi na ček, Strupeh, Celje, Kersni- kova 1. Prodam magnetofon »Tesla« ali tranzistor. Naslov v upravi lista. Motorno kolo »Danuvia« v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za moped. Vprašati v Kovinotehni Celje, Mariborski 17. Prodam kombinirano omaro, raztegljivo mizo in šest tapeciranih stolov, orehova koreni- na. V/amem tudi ček. Plevnik, Stanetova ulica 21. Prodam kombiniran italijanski otroški vozi- ček, kakor nov. Gaberšek, Lava 25. Zaradi preureditve sta-iovanja ugodno prodam odlično ohranjeno Pretiš — Primo. Cena po dogovoru. Plačlji\'o tudi s čekom. Kotnik • Franc, Ljubečna 13, Skofja vas. Dolg klavir ugodno prodam. Spodnja Hudi- nja, Štefanova ulica 1. Ogled samo ob ne- deljah. Ugodno prodam ali dam v najem klavir. Plač- ljivo tudi v obrokih. Pograjc, Celje, Parti- zanska 34. •SLU2BE Iščem mlajšo upokojenko, ki bi osem ur dnevno pazila na leto in pol starega otro- ka. Medved Viktor, Montažni blok 3, stop- nišče 1-16 (na otoku II). Žensko, ki bi pazila na otroka ali gospodinj- sko pomočnico, lahko začetnica, iščem. Po- ček Jfožica, Ljubljanska, nova hiša. Dva kleparska pomočnika sprejme takoj — Dolža-i Franjo, Kleparstvo in vodovodne in- štalacije, Celje. K dvema otrokoma iščem upokojenko za šest ur dnevno. Plača in ostalo po dogovoru. Vukovič Nada, Kajuhova 7, Celje. Vprašati od 18. ure naprej. • RAZPISI Svet zavoda »Kajuhov dijaški dom« v Celju razpisuje mesto KUHARICE IN HIŠNIKA Prejemki po internem pravilniku. • TURIZEM TURISTIČNI VODIC BAZEN V ŠOŠTANJU ODPRT Turistično društvo Šoštanj obvešča, da je odprt v Šoštanju nov kopalni bazen. Ker okolje še ni povsem urejeno, letos ne pobira- jo vstopnine. Priporočamo obisk tega novega, lepega turističnega objekta. GODBA V RESTAVRACIJI VELENJE V restavraciji »Jezero« v Velenju Imajo vsak dan razen ponedeljka koncertno in ples- no glasbo. Letno teraso so pravkar opremili z novo streho tako, da so neodvisni od vre- menskih prilik; na jezeru je nov, velik vodo- met, ki je ponoči osvetljen. DOPUST NA CELJSKEM TURISTIČNEM PODROČJU V vseh krajih Celjskega turističnega pod- ročja je razen v Rogaški Slatini in Dobrni povsod dovolj prostora; cene so izredno ugod- ne, rezervacije sprejemajo turistična društva v posameznih krajili. Predvsem priporočamo Solčavo, Luče, Ljubno, Gornji grad, Mozirje, Frankolovo in Kozje. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 22. do 29. ». 190-4-^ Koželj Bojan, S Celje, Koccnova 2-II ' (pri hotelu »Evropa)J Telefon: 25-67 i ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki sle na- šej*a nepozabne^ia muría, očela, ded- ka in tasta FrtANJA LIKARJA spremili do groba, mu poklonili lo- liko cvetja ter z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Milumi Aleksiču, ki je jiokojni- ku ]k)žrtvovalno lajšal Irpljeuje v zadnjih dveh letih njegove dolgo- trajne bolezni in nam prijateljsko pomagal ob njegovi smrti. Žena Jelka Likar in ostalo sorodstvo KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razipiisuje na.« led nji delovni m ceti: 1. Delovno mesto zdravstvenega svetovalca za invalidska vprašanja. Pogoj za sprejem: dovršena medicinska fakulteta s ipolo- žoiiiiu strokovnim i/jpitom in daljšo prakso. 2. Delovno mesto vodje pisarne pri i>odružnici zavoda za socialno zavarovanje v Žalcu. ' Pogoj iza siprejem: administrativna šola s položenim stro- kovniiin izipitom. Družinsko stanovanje za zdravstvenega svetovalca zagotov- ljeno do konca leta. Ponudbe s krajšim življenjepisom naj pošljejo interesenti najkasneje do konca avgusta 1964, Vodjia skupnost Savinja, Celje razipisuje 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI KADROVSKI ŠOLI V KRANJU - ODDELEK ZA VARNOSTNE TEHNIKE 2 ŠTIPENDIJI NA DELOVODSKI ŠOLI V LJUBLJANI — ODDELEK ZA NIZKE GRADNJE Prosilci naj vložijo prošnje do 10. 9. 1964 pri Votini skupnosti Savimja, Celje. Prošnji mora (biti priložen življenjepis in zadnje šolsko sipričevalo. Pod 1 imajo predinosi kandidati, ki so končali srednj otehniško šolo. pod 2 копсаћо oeem'letko in nekaj let prak- se pri niizkih gradnjah. IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: 1. ZÜRICH-LONDON-PARIZ-MÜNCHEN — 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. RIM-NEAPEU-CAPRI-BENETKE-TRST 8-dncvno potovanje z vlakom; 3. PARIZ-NICA-MONTE CARLO-MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. DUNAJ— tridnevno avtobusno potova- nje na cvetlično razstavo dne 26 . 9. 1964. Pri- jave do vključno 25. avgusta 1964. 5. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevnl Izleti z avtobusi; 6. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — ^dnev- ni izleti z avtobusi za kolektive; 7. PLITVICE — 2-dnevni izleti z avtobusi za kolektive; 8. KOROŠKA — eno aH večdnevni izleti z avtobusi; 9. PO ISTRI — dvodnevni Izleti z avtobusi za kolektive; 10. PO DOLENJSKI — 2-dnevnl Izleti z av- tobusi za kolektive. IZLETNIK VAM NUDt — organizacijo izletov In prevozoT stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listoT in tujih vizumov v najlcrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistii^ne karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postaji. Telefon 28-41, poštni predal 16Ž. Se priporočamo za cenjena naročila. TTI FTNlt r«1 II ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nepozabne mamice OROSLAVE HERCOG se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremiili na njeni zadnji poti, vsem soi-otinikom, prijateljem in znancem, organizaciji" ZB NOV »Janko Škvarča«, kot kolektivom podjetij in ustanov, ki .so darovali številne vence in cvetje, vsem, ki so z nami sočustvovali in izrekli so- sožalje, ter pevskemu zboru »ŽPD France Prešeren« za ganljivo zapeti žalostinki. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr Jožetu Grilcu za dol- goletno požrtvovalno zdravljenje ob njeni bolezni. Žalujoča Itinovn in hčere z družinami VAŽNO OBVESTILO! Komunalna banka Celje objavlja tretje veliko NAGRADNO ŽREBAVJE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU- LIJA DO 30. SEPTEMBRA 1964 NAGRADE: 6 KOLES 1 RADIO SPREJEMNIK 2 TRANZISTORJA 1 ELEKTRIČNI PEKAČ 3 LIKALNIKI 1 INFRA PEC 1 JEDILNI PRIBOR Vlagatelji, ki bodo vložili in vezali znesek 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev vsaj za 3 mesece, bodo upoštevani pri nagradnem žrebanju in labko prejmejo eno izimed navedenih nagrad. ' Vezane vloge sprejema Komunalna banka Celje, porlružnica Celjska mestna hranilnica in eksipoziture v Žalcu, Mozirju, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Laškem, Sevnici, Krškem in Brežicah. Žrebanje l>o v mesecu oktobru 1964. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njiho- ve vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. Vlagajte pri K^omunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! KOMUNALNA BANKA CELJE Tekstilna tovarna »JUTEKS« Žalec razipisuje naslednja prosta dölovna mosta 1. VODJO EE PREDILNICE 2. VODJO EE PRIPRAVE 3. VODJO EE DODELAVE 4. NORMIRCA Pogoji: Pod 1. tekstilni tehnik, z več kot 5-Ietno prakso; pod 2. in 3. tekstilni tehnik ali visokokvalificirani tekstilni delavec z 10-letno prakso; pod 4. tekstilni tehnik s з-Ietno prakso. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 31. 8. 1964. oglašujte V CELJSKI TEDNIK CELJSKI TEDNIK St. 33 — 21. avgusta 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT IMJE DRŽAVNI REKORDI v soboto in nedeljo je bil na pre- novljenem stadionu Borisa Kidriča v Celju velik interacionalni predolim- pijski miting. Poleg vrste jugoslo- vanskih atletov so nastopili še gost- je iz Italije in Avstrije. Škoda, da niso nastopili vsi naši najboljši atle- ti, saj bi takrat miting veliko prido- bil na kvaliteti. Kljub temu smo lah- ko z rezultati zadovoljni, saj so po- stavili atleti en jugoslovanski re- kord za 'člane, enega za članice in enega za mlajše mladince, ter 5 re- publiških rekordov. Tekmovanje se je začelo v soboto z mnogoboji. V odsotnosti naših naj- boljših deseterobojcev Kolnika in Brodnika je bila glavna borba med Vravnikom in avstrijskim državnim prvakom Mandlom. Vravnik je bil odličen, saj je le za 97 točk zgrešil 7000 točk. Od mnogobojcev se je izkazala še Draga Stamejčič, ki je v peteroboju postavila nov jugoslo- vanski rekord. Nova rekordna znam- ka je sedaj 4580 točk. Najboljša di- sciplina tekmovanja je bil prav go- tovo te kna 2.000 metrov. Važič je že povedel na samem začetku in mu do cilja ni bil kos nobeden od osta- lih tekmovalcev. Z rezultatom 5:11.6 je postavil nov državni rekord. V isti disciplini je bil Červan peti. Razve- seljiv je tudi rezultat v skoku v vi- šino. Vivod je preskočil 2 metra in 8 cenfimetrov in s tem postavil nov republiški rekord in obenem izena- čil najboljši letošnji rezultat v dr- žavi. Dobro se je držala tudi Marja- na Lubej, ki je zmagala v teku na 100 metrov z 11.9, v skoku v daljino, kjer je kot druga Jugoslovanka pre- -skočila 6 metrov in bila druga v peteroboju. In še celjski rekord v metu kopja. Postavil ga je Špilar z reziHtatom 72.64. Drugi v tej disci- plini je bil ing. Brodnik. Ostali boljši Celjani so bili: Zale- tel, ki je zmagal v teku na 100 me- trov, Pikula, ki je bil tretji v metu krogle, Kolnik je zasedel isto mesto v skoku ob palici (Lešek ni nasto- pil), Mežnaričeva je bila v metu di- ska druga, Kastelčeva pa tretja. Po- zabiti pa ne smemo še mladinca Medveška, ki je v troboju dosegel nov državni rekord za mlajše mla- dince. Tudi najmlajši atleti so na tem tekmovanju preizkušali svoje zna- nje. Tako je v pionirskem troboju zmagal Petek. Isti tekmovalec je zmagal tudi v skoku v višino s 160 centimetri. V zadnji disciplini, v štafetnem teku 4 krat 100 metrov, je Kladi- varjeva Žtafeta izenačila slovenski rekord in pri tem premagala kom- binirano jugoslovansko štafetno po- stavo. Ob koncu mitinga so proglasili po tri najboljše tekmovalce. Pri moških so to Važič za nov državni rekord v teku na 2.000 metrov, Vivod za nov republiški rekord pri skoku v višino ter Italijan Carabelli za nov italijan- ski mladinski rekord v teku na 800 metrov. Najboljše tekmovalke pa so bile Stamejčič, Lubej in Maričič. K. F. Simo Važič od rekorda do rekorda. Tudi tokrat ni razočaral, saj je po- pravil svoj rekord, na 2.000 metrov za 2.1 sekunde. Celjski atleti v državni reprezentanci Zvezna kaipetana za moško in žensko vrsto državne reprezentance sta izžrebala tekmovalce okiroma mladinke, ki bodo nastopili na bliž- ji j ih meddržavnih prireditvah. Ta- ko bosta v soboto, 22. ter v nedeljo, 2Ђ. toga meseca nastopili v Sofiji iproti holigarski 'državni 'reprozen- tanei mladink tudi dve j um i o rk i AD Kladivarja: Pod.miljščaikova v teku na 400 metrov ter Uribančičeva v metu ki pome- nila velik uspeh 7.p novinca v liei. T(T"pn hkrati nomeni fi;> ';o bo treba boriti in, še enkrat boriti. RADIO CELJE V tednu od 24. do vključno 7,0. avnusta bo v oddajah celjskega radia na 20? metra: celj- ska kronika vsak delavnik ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.Í.S ter zabav- na plasba in reklame ob 17.45. Razen tesa se bodo v tem času zvrstile Se naslednje oddaje: ponedeliek, 24. avgusta: 17.15 — poje Bren- da Lee, 17.25 — športni pregled; torek, 2!5. avRusta: 17.15 — na planincah luštno biti; 17.25 — mladinska oddaja; sreda, 26. avgusta: 17.15 — Franc Liszt: Koncert za klavir in orkester; četrtek, 27. avgusta: 17.15 — covvbojskc pes- mi, 17.25 — radijska univerza; petek, 28. avgusta: 17.15 — zborovska glas- ba; sobota, 29. avgusta: 17.15 — za prijeten ko- nec tedna; nedelja, 30. avgusta: 12.00 — pogovor s po- slušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši po- slušalci čcsiiiajo in pozdravljajo, 12.25 — Straussovi valčki in reklame, 12.45 — Rudi (Lešnik: Pleve je iltzpihal vihar. Ob 20 letnici partizaskega napada na Šmarje pri Jeišah. OB VSTOPU ND KLADIVAR V II. ZVEZNO LIGO Želimo konstruktivno razpravljati Naši prvi razgovori so nam utrdili prepričanje, da je o vpra- šanjih, katera smo v našem uvodnem članku nanizali, potrebno razpravljati. Žal pa so nam naši prvi razgovori prinesli sliko, ki nam kaže, da se o morebitnem vstopu ND »Kladivar« v 11. liigo ni pravo- čaisno, koordinirano razpravljalo na za to pristojnih mestib: OibZTK, Svet za telesno kulturo pri ObS ipd. (verjetno gre to sta- nje ipriipisati predvsem »neuradnim razgovorom«, na katerili so se velikodušno izagotavljala sredstva in pa dejistvo, da velika večina ni resno računala z uvrstitvijo v 11. zvezno ligo!). Kiter pa jKiigljemiio kaj mislijo o tem nekateri tovariši, katere smo I>oprosili mnenja. Tovarišica Slava Faletič (podpredsednik OibS) : »O vistopu »Kladivarja« v 11. zvezno ligo nismo raz(j)ravljali. Sicer ipu menim, da sta za te raziprave pristojna Svet pri ObŠ in lovariš Kdo Jurhar (predsednik ObZTK) : »O morebitnem vstopu .Kladivarja« v 11. zvezno ligo smo razpravljali«; (vendar ne CbZ ГК kot forumi — op. pisc{;v) »obstajala je namreč bojaizen, da bodo že itak skromna sredstva za telesno kulturo poraibljena v večini za nogomt4<. Tovariš Milan Božič (donedavni predsednik sveta za telesno kulturo pri OibS) : »Svet o tem ni razpravljal, v.saj v idobi ipriprav ne,- je pa dal olb zaključku svoje mandatne dobe poročilo,in sta- lišče o ii'mi. Menimo, da je odveč podčrtati dejstvo, da so posledice neipra- vočir.siiiih ray.tprav o'čitne. Ko pa smo razipravjjali o javnosti dela, smo delibili mnenja, ki po(li)irajo našo ngotovitev, da je ND »Kladivar« delal na teiii področju dosti ])reinal(). Tovarišica Slava Faletič: »Dosledno moramo vztrajati pri po- polni javnosti dela in poostreni dru/iheni kontroli! lovariš Eu'lo Jurhar: -.Züígotovili jo potrebno večjo javilost delo. občane fpa obvestiti o 'nagrajevanju igralcev«. Tovariš Jože K.uzina (novinar): :>l>()íílej javnost še sploh ni bila ohveščena o naigrajevanju v NID >Kla(livar !' (^';K ZMS Celje: ».Športni kolektivi (tudi N1) Kladivar ) pre- mai ib vešča jo oibčane o svoj(-m delu! Moiiimo. da je povzetek jasen ter da ga bodo prizadeti vzeli kot u!(i!n!J(mi in konsirnktiveu predlog na iznanje. Se posebno p;i je nevzdržiiio to, da javnosti ni dan na vipogled .predlog ipravil- m kil o nar';rajcv:iiijn in .pa predvitleni proračun stroškov za tek- ni) van je ND Kladivar« v 11. ligi (.po izjavi tovariša Jurharja ic prva o^kvima vso'ta 40 .do 30 milijonov!!!). Posledice takšne ne- (.uveščenoisti iso '.zrerlno različna 'mnenja o teh vpraša.njili. Meti imo. da je odloči'tev. .da se ločeno f inansi rata m'n.ožični in iekmovalni šport o:l vrhuin.,ikega — atraktivnega športa - tlti- \i('la pravilna. Medlem ko 'bo vir za prvega .še nadalje sklad za telesno k'ulinro .pri CibS in na.menski priisi[)ev.ki (iO. .jia bi srtil- S'tva za atraktiv.ni š.port v Celju (atletika i.n noigomet) ziigotovile CO — preko podjetja iza reklamo — s svojimi sredstvi пашепје-- ninni za te svrhe.'C'e (hi o tem pravočasno .obvestili javnost, bi ne- dvonvno izostala preješnja 'inera desorieiitiranoisti .pri si¡)<)rt:iüi delavcih ostalih športnih ipaiiog. Vprašanje je tudi, če bo teh sredstev dovolj ( o njih dodelitvi .morajo odločati sany).U'prayni organi!), čeprav bi jih n¿ij bilíf letno kar SO milijonov. Naj zaključi'ino za danes: .Športni kolektivi se bo.do morali .bolj naslanjati na javnost (in samoupravne organe) in iskati njeno podiporo, kar ipa bo mogoče le s pravilno usmerjenim in kvalitet- nim delom. Sekretariat Okrajnega komiteja ZMS Celje SEM TER TJA PO CELJU mladina govori Od Metropola do Uniona... Od Uniona do Metropola ... Za izjemo še do Zvezde. Vmes še obvezen po- gled v Mignon in Expresso. To je celjska promenada, večerni in že tudi popoldanski dom na desetine Celjske mladine. Sedim v Mignonu in gledam. Fantje in dekleta priha- jajo, odhajajo, zopet prihajajo in zopet odhajajo. Sedejo samo za tre- nutek, toliko da spijejo eno express ali pa turško. Več ne utegnejo, saj jih še čaka'Expresso in potem zo- pet od Metropola do Uniona. Kaj nimate drugega dela? — Kaj pa naj bi delali? Delamo dovolj dopoldne. Večeri so vendar naši. Ce nam ne dajo drugega, sta dovolj tudi Mignon in Expresso. (PT) Saj res, kam pa naj gredo? Mla- dinski dom ... Oh, dovolj smo že govorili o njem. Toda, ali bodo šli v dom, ko ho gotov? — Sedaj nimam kam. Ko je bil še odprt mladiiiski klub »Center« sem bil večkrat tam, kjer smo gledali televizijo. Sedaj je zaprt in namam drugam. (AS) Torej je pri tem kriva tudi skup- nost, ki jim ne nudi tistega, kar bi radi. Radi bi se zabavali. — Rada sem zahajala v Samopo- strežno restavracijo v Gaberju. Po- tem só zagnali strašen halo, češ kaj vse smo delali tam. V resnici ni bilo tako hudo. Malo zaplešeš in se po- veseliš pa menda lahko! Zgleda, da nas starejši še ne razumejo. (PM) Vidimo, da mladina nekaj priča- kuje od skupnosti. In kaj bi najraje imeli. * — Bomo videli kako bo v Central- nem mladinskem klubu. Zato bi ra- di, da bi bil klub čimprej gotov. Morda se bomo tam lahko zabavali tako kot se hočemo mi. Menda nam ne bodo potem zopet očitali, da smo »huligani«. Hočemo iti v korak s časom. Ce hočemo vsepovsod posne- mati razvite dežele, zakaj se ne bi tudi mladina malo pozabavala po njihovem načinu. (SS) Takšna je torej' stvar. To hočejo. Ce so njihove zahteve upravičene ne hi komentiral. To dajem v raz- vdslek vam. A k. f. ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH Vedno več turistov Naša dežela je lepa in celjski okraj v tem ne zaostaja. Vedno več turistov prihaja k nam, ki občudujejo pokrajino, čeprav niso še povsem zadovoljni s turistično ureditvijo, gostinstvom in ce- stami, ki so ponekod izredno slabe. Pred osmimi leti smo imeli v celjskem okraju 57.910 gostov in med temi samo 2.237 tujih. Nočitev je bilo takrat 308.375, ven- dar so jih tuji državljani opravili le 8.292. Do danes pa je turizem občutno porasel. Do 1959. leta že za 51 % in v lanskem letu, če upoštevamo 1956. leto za osnovo, kar za 84 %. To pomeni, da je v celjskem okraju lani bilo že 106.878 gostov in med temi 20.643 turi- stov iz tujih dežel, zlasti še iz Avstrije, Italije in Nemčije. Vsi gost- je pa so opravili 571.604 nočitev in od tega tuji državljani 84.241. Tie številke nam povedo, da turizem postaja zelo važna veja v našem gospodarstvu. Vse^bolj si bomo morali prizadevati, da izkoristimo skrite rezerve, ki so še prav v turizmu, da bomo čim- bolj sposobni nuditi turistom polnovredne usluge. Pobrigati se moramo za ustrezne zmogljivosti, ki se vzporedno sicer tudi ob- čutno večajo. Leta 1958 smo imeli 1.810 sob z 3.732 ležišči, lani pa že 2.401 sobo z 5.116 ležišči. Statistične številke kažejo še to, da je tudi domačih delovnih ljudi vse več med turisti, ki uživajo po- treben letni oddih. Leta 1956 je bilo v celjskem okraju komaj 55.673 domačih gostov, lani pa že 86.235, kar pomeni tudi boljši standard ter večjo skrb za oddih delovnega človeka. I. B. GLOSA škodoželjnost pa taka Celjski Otok postaja z vsakim dnem vse bolj arhitektonsko zaklju- čena celota Celja, recimo najmo- dernejši predel mesta. In še se naj- dejo gradbene parcele za enostano- vanjske hiše (ali sodobne vile). To- da poizkusite: težka in težavna, če ne neuresničljiva so pota, da bi kot prošnjik dobili parcelo na tem pod- ročju po zaporedju prispelih pro- šenj. Najbrž shio se že preveč približali svetu, ki odloča o teh stvareh. Toda praksa le ikaže, da ne usmerimo vseh privatnih graditeljev v okoliš za gradnjo vrstnih hiš na Ostrožno, temveč tu in tam prijateljsko pre- zretno in utemeljimo potrebo, da ta ali oni (recimo za primer: inženir) lahko gradi na Otoku. Vemo, da bo gradil sodobno vilo, da ima odlične načrte in da njegova hiša ne ho motila bodočega razvoja Celja, če- prav bi tam lahko stal stanovanj- ski blok. Torej se najbrž ne splača niti poizkušati, če nimaš vseh tovrst- nih pogojev, kajti že naši družbeni organi (recimo pobliže: svet) so stavljeni na hudo preizkušnjo. Tako mimogrede ni napak, če pomisliš, da bi kdaj le utegnil rabiti uslugo tega lipoštevanega prosilca, kajti... Pri tem pa moraš biti celo zelo odločen in pretehtati marsikaj. Ta in ta (re- cimo: zdravnik) ima dovolj sred- stev, da bo njegova vila samo po- pestrila ta okoliš, ki ne bi prenesel vrstnih hišic. Prav pa je tudi, da je blizu proizvodnje, tudi to je važno. Ne pozabimo potrebe po bližini kul- turnih hramov; to je vendar izobra- žen človek. Torej... le ni tako pre- prosto odločati, pa čeprav občinski predpisi na tem ali tem mestu pre- povedujejo gradnjo enostanovanj- skih hiš (alias: vil). Predvsem pa je treba razumeti, da je to drobno raz- glabljanje le droben prispevek ob problemu črnogradenj — mar ne? Celjska atletika ni tako slaba Celjski športni javnosti — zlasti tisti, ki »navija« za atletiko — ime MIRAN POLUT- NIK ni neznano. Njegovo ime je tesno pove- zano z delom in prizadevanji AD Kladivar. Poznajo ga kot vnetega športnika in dobrega športnega tovariša, v zadnjem času — po bo- lezni, ki je za precej časa prekinila njegovo športno kariero — pa tudi kot trenerja. Vrsto let je na pomembnih tekmovanjiti nosil šport- ni dres AD Kladivarja in dosegel lepe rezul- tate. V zadnjem času pa je bil deležen — poleg njega pa tudi ves celjski atletski kolektiv — še enega priznanja: Atletska zveza Slovenije ga je imeovala za kapetana republiške žen- ske mladinske reprezentance. Dobro pozna razmere v celjskem športnem življenju. Zato sem ga obiskal na domu; pri- tegnil me je v pogovor, mi razlagal to in ono ... A vendar— obiskal sem ga kot novinar In na koncu je v moji beležnici ostalo teh nekaj misli. ^ — Veš, je dejal, celjska atletika nI tako slaba, da bi jugoslovanska ne mogla biti še slabša. To pomeni, da je kar dobra ... V olimpijskem letu lahko beležimo vrsto od- ličnih rezultatov: Važičev, Spanov in Cerva- nov. Kovača in Leska, pa Stamejčičeve in Lu- bejeve itd. Naši atleti dosegajo rezultate ev- ropskega in celo svetovnega kvalitetnega raz- reda . . . — Kaj pa konkretno celjski atleti? — Starejša generacija dosega lepe rezultate. Naštel sem že Važiča, LeSka In ostale. Imamo vrsto atletov, ki so med najboljšimi v državi. Drugače pa je z mladinci. Prav letošnje leto čutimo pomanjkanje kvalitetnih mladincev, čeprav jih nekaj imamo.. Pred leti uno vklju- čili premajhno število polonirjev, ki bi mo- rali letošnje leto doseči svojo najboljšo for- mo. Pomagati seveda ne moremo. Pač pa smo letos vključili precej novih članov-pionlrjev, ki kažejo precejšnje zanimanje za udejstvo- vanje. Največ je pristašev tehničnih disciplin: skok v višino ter teki preko ovir . . . — Kako pa je z mladinkami? — Ja, večina mladink jemlje trening pre- malo resno: smatrajo jih le za rekreacijo. Vendar pa je med njimi precej perspektivnih mladink, ki bodo čez nekaj let dosegle lepe rezultate. Naj omenim le tri Izmed njih: Zla- ta Podmilščakova, Milica Kelc in Marija Uran- kar. Med dekleti je precejšnje zanimanje za skoke v višino, nimajo pa zanimanja za teke, disciplino torej, v kateri je Kladivar pred leti dominiral . . . Se sva govorila o atletiki, o problemih, ki tarejo celjske atlete, pa še o nekaterih tek- movanjih, na katerih bodo nastopili tudi celj- ski atleti. A kmalu sva se morala posloviti: trening tudi tokrat ni izostal. Kljub bolezni, ki jo je šele pred nedavnim prebolel. Je že pričel z rednimi treningl;na bližnjem držav- nem ekipnem prvenstvu bo zastopal Kladivar- jeve barve ... .jt rekord v jadranju Olga Šoškič iz Zagreba ter Iva Jan.uš iz Celja ista }x)«tavili nov dr- žavni rekord v jaidralstvu iza žen- ske s preleto'in na odrejeni cilj od Vršca do Novega Sada v dolžini 120 MwaetroT m i ito». 2,10 цј^______________ št. 33 — 21. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 RUMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - ROMAN - SLIKANICA - HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA - HUMORESKA Jury Brëzan: GIMNAZIJEC 2 Moja sestra pleše z mnogimi. To jo veseli, sfneje se in nikoli ji ni dovolj. Okoli polnoči jo spomnim, da morava do- mov. Nadleguje me še za tri plese. Dovolim ji. Prosjači še za enega. Pleše še en ples. Toda nato je konec. Greva domov. Pripoveduje mi, kateri fantje so ji bili na plesu všeč. Na koncu vendar- le vedno zasukne pogovor na dekleta, pravza- prav na dekle, ki bi bilo ravno pravo zame, ki je prikupno, pridno in pametno in bi prav go- tovo hitro lahko postalo vzorna učiteljeva že- na ... Seveda če sem se odločil postati učitelj. Sestra se pptem močno ogreje za svoje misli. Ker je tema, si ne morem predstavljati, da leze komaj v sedemnajsto leto. Trmari in vztraja, da ne smem več nisiiti na Beato. Vprašam jo, kaj ima proti njej. Nič, mi odgovori, le to, da je gruntarjeva hči, ki nima pravice, da bi me vlek- la za nos. Človek sd ne sme kar tako na vrat na nos zaljubiti. Nekaj razuma je tudi treba pri tem. Kaj naposled moja sestrica razume o lju- bezni? Nekoč sem šel brez sestre in bi jo moral na dvorišču čakati. Toda nisem šel sam. Ob meni je drobila korake mlinska dekla, drobna rjavo- poka Hilda. Ustavila sva se pred vasjo in za uri- co posedela pod jablano. Deklica Hilda je mo- rala v mlinu trdo delati, tudi žito nasipavati iz težkih vreč. Ima močne roke, ta nežna Hilda. Poljubil sem jo. Bil je junij. Vse je cvetelo, raslo in zorelo. Ne vem, kako da sem Hildi re- kel— Beata. še sva sedela pod jablano z ramo ob rami. Mlinska dekla je zrla v ozek svetel pas na ob- zorju. , krhka Hilda me je vprašala, če vem, kje je tesar Pavel. — V Halenu, na letališču dela, ji odvrnem. — Veliko denarja zasluži, mi pove. — Posta- vil bo pritlično hišo svoji materi. Vajino hišo, sem jo popravil. — Ne, njegovo hišo, je zagodmjala, se še krepkeje naslonila ob mojo ramo in gledala v tisti pas nad obzorjem, kjer naj bi vzšo sonce. V julijskih nočeh se sliši daleč. Slišala sva prihajati mojo sestro in fanta. Smejala sta se in klepetala. Vsi štirje smo potem šli v vas, dekleti v sre- dini, midva s fantom ob straneh. Objeti'okoli ramen smo peli prav po tiho: Ko zgodaj zjutraj grem domov tja öez zeleno tratico, dekletce srečam tam gredoč, ki moje je bilo nekoč. Valeri, valera... Pri mlinu smo pustili mlinsko deklo in peli tiho naprej: Valeri, valera... Peli smo, a Hilda je še vedno gledala za nami skozi mlinsko okno in si zavezovala ruto na gla- vo. Pregibala je ustnice — pela je z nami. Za tre- nutek je izginila, potem pa sem jo videl, kako je počasi šla k hlevu z molznim vedrom v rokah. Tisti trenutek je stopila v prvi pramen sonč- nih žarkov. Vsi smo osupli in kar se da hitro tekli domov. Tudi za fanta, ki je bil konjar, za sestro, ki je bila tretja dekla in zame, ki nisem bil nič, je vzšlo sonce. Nisem bil nič, toda želel sem pomogati očetu pri košnji... Oče je pred nrano zarezal široko rez, jaz pa sem mu sledil. Mojemu očetu so se zasvetile drobne potne kapljice na razoranem čelu, jaz pa sem bil po desetem zamahu moker kot trava, ki je padala pod najinimi kosami. Pa nisem zadeval ob krtine, nisem večkrat kot oče rabil brusni kamen, ki je zveneče drsel čez ostro jeklo. , Sonce se je komaj za dva ječmenova zrna dvignilo na nebo, ko sva podrla zadnje pedi trave. Oče je rekel, da je dobro kosila in s travo obrisal svojo koso. Vrgla sva kosi čez rame in šla domov. Oče je vodil konja, jaz pa sem tiho zapel: ... Ko zgodaj zjutraj grem domov tja čez zeleno tratico ... Od presenečenja sem požrl besedilo. Oče je pel z mano: _ » ... dekletce srečam tam gredoč, ki moje je bilo nekoč. Nisem gledal ne levo ne desno. Mudilo se na- ma je. Oče je moral na delo v kamnolom. Jaz sem moral v šolo. Prva ura — latinščina. De tranquillitata ani- mi... Je že precej nenavadno nositi koso na rame- nu in pri tem misliti na gospoda Seneco, na slavnega filozofa iz Rima. Prihodnjič: Jurij Brezan: SEMESTER IZGU- BLJENEGA ČASA. ŠE DOBER TEDEN BREZ SKRBI Še dober teden bo užival mladi rod brezskrb- ne počitnice, potem pa se bodo spet odprla šol- ska vrata in začele se bodo male in velike skrbi. Predvsem pa vstopa^ v novo življenjsko ob- dobje tista generacija otrok, ki bo letos prvič prestopila šolski prag. K temu majhna misel: Edinček je bil letos vpisan. Kadarkoli mati z znankami in sosedami govori o tem, se ji zro- sijo oči, govori kako jo stiska tesnoba, češ, sinček zdaj gre na pot, ko ne bo več popolnoma njen. Če otrok to vidi, potem je jasno, da o šoli ne dobiva vspodbudncga mišljenja. Tako ni prav. In če se bo mati prvi dan otrokovega odhoda v šolo razjokala, se тц bo uprlo. Priporočam, da otroka pelje v šolo oče ali pa kak sosedov šolar, če mati ne zna krotiti svojih izlivov. mi-ka karlo dobovišek: Dve solzi Sedaj je Jost že upognjen, star mož. Nekoč pa je bil tudi on mlad in poskočen fantič. Neka- terih dogodkov iz tistih časov se še tako živo spominja, kot da so se dogodili včeraj. »So doživetja«, pravi stari Jost, »ki zapustijo v srcu grenko bolečino in bi jil] človek najraje pozabil, če bi le mogel. So pa tudi taKa, ki sto- pijo globoko v našo dušo in nas potem, kot sve- tel plamenček spremljajo skozi vse življenje.« Takšen je tudi dogodek, ki ga želim opisati, kot mi ga je stari Jost pripovedoval. Takole je začel: »Z oddaljene hribovske domačije do šole sem imel debelo uro hoje. Skozi tistih nekaj let ko sem hodil v šolo sem na tej poti doživel marsi- kaj zanimivega. Srečaval sem znane in neznane ljudi. Na poti skozi gozd sem splašil zajca ali pa je nenadoma skočil pred me srnjak, tedaj pa sem se jaz na smrt prestariš. Včasih sem srečal kmeta, tistega bogatega doli iz vasi, ko je z voli ali pa s konji vpreženimi v težak voz šel po drva v gozd gori na planino. Njega sem se vedno na- daleč izognil, ker me je bil nekoč, ko sem ga takole srečal in pozdravil, kar doli z voza opla- zil z dolgo ježlo. Ko ,pa sem tekel skozi vas mi je marsikateri kosmatinec kazal svoje zobe in še vesel sem lahko bil, če mi ni »zmeril«, že itak na mnogih plateh zakrpanih hlač. Učili so nas v šoli pa tudi mati me je tako učila, naj se na cesti vedem dostojno in ljudi, ki jih srečujem vljudno pozdravljam. Ne vem, če sem čisto dosledno izpolnjeval vse te lepe nauke, toda nekaj tega se me je bilo le prijelo. Kot vsak dan, sem tudi tistega dne s torbico na hrbtu ter s kanglo mleka v roki bosopetil na poti v šolo. Bilo je že pozno, zato so vsi otroci odhiteli naprej. Ko sem oddal mleko v mlekarni, kamor sem ga nosil vsak dan, sem potem čisto sam korakal naprej po cesti. Po nasprotnem robu ceste mi je nasproti pri- hajal prileten mož. Bil je velik, slok, malce ukrivljen človek. Imel je dolge bele lase^ obraz pa mu je pokrivala dol-ga bela brada. Z glavo je neprestano gibal. Tudi moja mati je tako gibala z glavo. Rekla je, da so tega krivi slabi živci. Potem sva se srečala. Voščil sem dobro jutro. Starček onstran ceste je za hip obstal, nato pa preko ceste krenil proti meni. Čakal sem, mi- sleč kaj bo. Pred menoj se je ustavil, se skonil k meni in mi čisto od blizu pogledal v obraz. Nekaj časa me je nepremično gledal, nato pa prijazno dejal: »Hvala ... hvala! Tudi tebi fantek dobro ju- Iro!« V njegovih modrih starčevskih očeh sta ^e lesketali dve solzi. Dve solzi, čisti kot bisera. Takrat tistih solz nisem razumel. Danes, ko sem sam že star, jih razumem. Nisem poznal moža, nisem vedel kdo je, toda ko sem o dogod- ku povedal doma materi, je dejala, da to ni mo- gel biti nihče drug, kot stari učitelj Vranic. To- rej človek, ki je vse svoje življenje jK)Svetil vzgo- ji mladih ljudi. Tega dogodka sem se spomnil oni dan, ko je neki tak fantiček šel na cesti mimo mene in mi namesto pozdrava krepko zažvižgal v uho,« je končal stari Jost svojo zgodbo. Jaz pa sem videl Jcako sta v njegovih modrih očeh trepetali dve, kristalno čisti solzi. Vem. Žal, to nista bili solzi sreče. MILE STANKOVIĆ: srečni oce ( Humoreska} Po pravici povedano imam raje hčerke kot fante, zato sem želel, da bi bil moj prvi otrok hčerka. In prišla je ate- kova Ljilja, ki je ne bi dal za nič na svetu. Kç sem si tako zagotovil žensko potomstvo, sem pomislil: tudi drugi otrok bi bil lahko hčerka, pa maga- ri Goran. Rodila se je Gorda- na, kar je bilo zanesljivo zna- menje, da bo tretji otrok Dra- gan. Pa je prišla Dragana. Za njo je bil predviden Ivan, to- da rodila se je Ivana. Tudi Bo- jan je lepo ime, toda tudi nje- mu smo morali dodati črko a, pa so ga vpisali v matično knjigo kot Bojana. Tako imam pet hčerkic in ne vem, katera je slajša. Vse po vrsti imam rad. In če je kje treba čakati v vrsti, rečem ljudem: — Prosim prednost. Imam vso pravice. — Kako to? se začudijo ljudje in mi zaprejo pot. — Jaz sem oče petih hčera, vi pa gotovo poznate našo ustavo, člen ta in ta, točko be. In jim pokažem družinsko izkaznico, ki mi jo je izdal fo- tograf: štiri hčerke mi sedijo na kolenih, peta stoji na sredi- ni — kot krajcarji! — Izvoli, brat! se nasmeje- jo dobri ljudje in mi dajo prednost. Vsi vedo, kaj pomeni deset najlonskih nogavic, da o dru- gem sploh ne govorimo. Sre- ča, da se tisto, kar mora sreč- ni oče podariti svojim hče- ram, ko se možijo, ne imenuje več dota. Nikar me ne razumite naro- be. Otrok je otrok, jaz pa sem trgovski poslovodja pa vem, kaj je asortiman, pa sem sa- mo zato želel, da bi bil šesti otrok nekega drugega spola.' Moja žena je Mirjana, zato se ji je asortiman — Ljiljana, Gordana, Dragana, Ivana, Bo- jana — lepo. prilegel. E, sem rekel, dovolj je bilo deklet, pa naj se šesti imenuje Živko! Vsi smo se opredelili za asortiman. Devetletna Ljiljana je želela brata, medtem ko je triletna Bojana stalno čeblja- la: »Plisel bo blateč Zivko.« Mati Mirjana se je zaklinjala pred sosedami, da hoče en- krat roditi sina. Preteklo zimo sem nekega dne stopical okrog porodnišni- ce, ko se mi je proti večeru približala zdravnica. Dvignila je dva prsta. Nisem mogel do besede in sem z gibi rok iskal pojasnilo. Zdravnica me je po- trepljala po rami. — Brez skrbi, je rekla, — porodnica se dobro počuti, otroka prav tako, dobili ste ... — Aaa ... sem zajecljal. — ... dve zlati hčerkici. Odšel sem v kavarno, kjer sem nameraval s prijatelji za- liti rojstvo sina. Toda ker ne vem, kaj je fantek in ker vem, da bosta ti dve hčerkici naj- slajši, sem se ga temeljito na- lezel. — Bratje in prijatelji, ime jima bo Biljana in Svezana. Toda bojim se, da bo zmanj- kalo lepih imen. — Čakajte, ljudje, me i e preblisnila pametna misel: Ljiljana, Gordana, Dragana, Ivana, Bojana, Biljana, Snež- na... ženska, ženska, žen- ska... Zdaj mi je vse jasno. Saj je vendar moja žena žen- ska! In njena mati je ženska! In babica je bila tudi ženska! In tako je moja žena rodila ženske! —- Živele! so vzkliknili pri- jatelji. — Tako je, povzame poslo- vodja. — To je pri njih ded- no. Nisem jaz kriv. Narobe. Jaz tem hčeram nisem niti mati niti stara mati, pač pa oče, pomeni, nisem ne ženska ne Jičerka, pač pa moški sin nioškega očeta, pa bodo zato nasledììiki sinovi niojih zetov ili moji moški vnuki. Živel asortiman Čire Čiriča! SKOZI JEKLENO TOČO Stran 10 CELJSKI TEDNIK št. 33 — 21. avgusta 1964 ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK ALI PA TUDI NE! VSE VEČJI INDUSTRIJSKI RAZVOJ Z UVEDBO MEHANI- ZACIJE ZAHTEVA IZ LETA V LETO VSE VEC STROKOVNIH KADROV IN DELOVNE SILE. VSLED BOLJŠIH DELOVNIH IN ŽIVLJENJSKIH POGOJEV JE DOTOK DELOVNE SILE V INDU- STRIJSKE BAZENE VSE VEČJI. ZARADI TEGA OSTAJAJO NE- KATERE PROIZVODNE PANOGE BREZ STALNE DELOVNE SI- LE (KMETIJSTVO, GRADBENIŠTVO), ZATO ZAPOSLUJEJO OB- ČASNO IN SEZONSKO DELOVNO SILO. V CELJSKEM OKRAJU JE BILO JUNIJA LETOS ZAPOSLENIH PREKO TISOČ SEZON- SKIH DELAVCEV. PODJETJA. KI ZAPOSLUJEJO TOVRSTNO DELOVNO SILO V VEČINI PRIMEROV *ÍE NUDIJO LË-TEM USTREZNIH ŽIV- LJENJSKIH POGOJEV. (V OKRAJU JE LE NEKAJ PODJETIJ, KI SO ZADOVOLJIVO REŠILA TE PROBLEME: VEGRAD, IN- ORAD, CINKARNA, RUDNIK RJAVEGA PREMOGA V VELENJU IN DELNO GRADIŠ). DA BI OSVETLILI RAZMERE IN DELOV- NE TER ŽIVLJENJSKE POGOJE SEZONSKIH DELAVCEV SMO IZVEDLI AKCIJO, KI JE ZAJELA PET PODJETIJ, DA DELAVCI SAMI SPREGOVORIJO O SVOJIH PROBLEMIH, OD KATERIH NAVAJAMO LE NEKAJ: Ponekod lahko sezonski delavci do- sežejo tudi kvalifikacijo vse pravice po zakonu? Visoko v zemeljskem' useku smo srečali pri delu eno izmed petnaj- stih skupin sezonskih delavcev, ki gradijo cesto od Rimskih Toplic do Zidanega mosta. Ob ropotaoju pnev- matičnih svedrov in buldožerjev so se možje v pripekaj očem soncu skla- njali nad lopate in vihteli krampe. Pri celjskem cestnem podjetju jc na tem odseku zaposlepih okrog 250 se- zonskih delavcev. Stanujejo v dveh naseljih, ki jih je uredilo podjetje. V vsakem naselju imajo tudi men- zo. Trije obroki hrane stanejo me- sečno nekaj nad enajst tisoč dinar- jev. Delajo po enajst ur dnevno. Redni delovni čas je pri njih baje deset ur. Podjetje jim prizna le eno naduro. Ravno tako jim ne plačajo časa, ki ga izgubijo ob kosilu. Za sprejem in odpust delavcev nimajo posebne komisije. Ko smo o tem vprašali šefa gradbenih del, tovaHša inženirja Kovačiča, nam je povedal: »Naše podjetje zaposluje veliko število sezonskih delavcev.. Stanuje- jo v naseljih, ki jih sami postavlja- mo. Plačani so v večini primerov po delu na akord, poleg tega dobivajo poseben terenski dodatek v višini 250 dinarjev. Delavci so pridni in di- sciplinirani. Imajo vse pravice kot^ jih predvideva zakon o delovnem razmerju občasnih in sezonskih de- lavcev.« Med razgovori z delavci pa smo izvedeli, da njihovo življenje le ni tako rožnato. Tu ne bi omenjali, da v barakah, kjer v eni sobi stanuje tudi po štirideset delavcev ni niti ene omare, v katero bi lahko spra- vili obleke, da ni od 250 sezonskih, delavcev niti enega člana delavskega sveta, da so imeli prvi in zadnji se- stanek sindikata ob volitvah v de- lavske svete, da še sedaj nimajo iz- kaznic sindikata in da jih lahko od- puščajo z dela brez komisije ža sprejem in odpust delavcev. Več o razmerah in življenju sezonskih de- lavcev pri celjskem cestnem podjet- ju nam je povedal Rajko Topic, ki jc pri podjetju že pet let: • »Večina teh delavcev je iz okolice Banje Luke. Pred petimi leti sem pripeljal v podjetje prvih osem de- lavcev. Zaposleni smo od pomladi do pozne jeseni, to je v času, ko vre- me dovoljuje zunanja dela. Že nekaj let nam v podjetju obljubljajo, da najpridnejše sprejmejo v redno de- lovno razmerje. Lansko leto smo že pustili delovne knjižice, vendar so nam letošnjo pomlad sporočili, da nas niso mogli sprejeti v redno de- lovno razmerje. Najtežje je to, da nimamo tesnej- ših kontaktov s političnimi in druž- benimi organizacijarfli. Pogosto se tovariši upravičeno razburjajo, za- kaj do danes še ni bil sklican sesta- nek članov sindikata in zakaj do da- nes ni prisostvoval sestanku članov ZK (med njimi jih je okrog pet- najst) sekretar osnovne organizaci- je. Na letošnjih volitvah v delavske svete so bili štirje kandidati izmed sezonskih delavcev. Izvoljen ni bil niti eden. Pozneje so nam povedali, da tovariši niso pravilno označevali kandidiranih imen!« , zaslužek ni slab ... Celjski vodovod se počasi pribli- žuje Celju. Pri tem mu pomaga tudi precej sezonskih delavcev. Na odse- ku gradbenega podjetja »Gradiš« pri Strmcu smo našli 42 sezonskih delavcev, ki so gradili vodovod pod Hudinjo. Delah so v zelo težkih po- gojih, saj so bili iiekateri do pasu v vodi, ki je črpalke niso mogle do- volj hitro izčrpati. Večina delavcev stanuje v naselju »Gradisa« v Celju. Zjutraj jih pri- pelje na delovišče poseben avtobus, ki jih zvečer spet odpelje domov. Nekaj pa jih je do prihoda obiral- cev hmelja stanovalo v sušilnici hmelja. No, pa naj raje sami pove- do o sebi in svojemu življenju. 20-letni BRANKO MARIN je doma iz Bosanskega Novega pri Banji Lu- ki Povedal nam je: »Sedaj sem pri- šel prvič na delo v Slovenijo in to v aprilu. Nameravam ostati do jeseni, ko bom moral iti k vojakom. Stanu- jem v naselju »Gradisa« v Celju, od tam pa nas, vozi na delovišče avto- bus. Stanovanje je zelo lepo ureje- no, saj smo v sobi le štirje. Tudi za higieno je poskrbljeno. Sobe nam čistijo čistilke, pa tudi rjuhe menja- mo vsak teden. V naselju imamo ra- dio, časopise in žogo, da lahko brca- mo. Sploh je a^zdušje v naselju do- bro in bi rad ostal tukaj, da bi se iz- učil kakega poklica. Toda kaj hoče- te, moram v vojsko ... Verjetno pa, da se bom po odsluženju vojaškega roka spet vrnil v Slovenijo.« Zanimalo nas je še, kje se hrani- jo ter kako je z zaslužkom. Dejal je: »Hranimo se v privatni gostilni v Strmcu. Za hrano plačamo mesečno okrog 12 tisoč dinarjev. Toliko pa to, kar dobimo, ni vredno. V začet- ku meseca je hrana še kar doïïra, tako da lahko dobi gospodinja do- volj abonentov, proti koncu pa je vedno slabša. Podjetje nam nc daje nobenih subvencij za hrano. Dobimo le terenski dodatek, ki znaša 270 di- liarjev dnevno, ^aslužek drugače ni slab, saj zaslužim od 45 do 50 tisoč dinarjev, tako, da mi ostane okrog 35 tisoč dinarjev čistega.« Ko pa smo se zanimali, če sodelu- je kdo od njih v organih samouprav- ljanja ter če se kdaj zanimajo zanje sindikalna in druge organizacije iz podjetja, je dejal: »Jaz ne vem, da bi kdo od nas so- deloval v organih samoupravljanja. Mogoče sodeluje kdo izmed tistih, ki so se pri »Gradisu« stalno zapo- slili. Od vseh organizacij v podjetju, pa se do sedaj še ni nobena zanima- la za to, kako živimo in sploh kdo smo.« od 110 do 200 dinarjev na uro Delovodjo na gradbišču vodovoda pri Stnn- cu, tovariša AVGUSTA METLICARJA smo po- vprašali o pogojih dela sezonskih delavcev na tem gradbišču. Povedal nam je naslednje: »Na mojem odseku je 42 sezonskih delav- cev. Sedaj jih večina stanuje v Celju in se na delo vozijo z avtobusom. Dnevno delamo po 11 uit. Od tega dobijo delavci plačane tri ure kot nadure, to je 150^,-. Za delavno uro do- bijo od 110 do 200 dinarjev. Ker so vsa dela normirana, dobijo toliko, kolikor naredijo. Razen tega po dobijo še 270 dinarjev teren- skega dodatka. Ker nam primar, kuje delovne sile, skušamo na'boljše delavce iridržati pri nas v stalnem delovnem razme'Ui ter jih v -zimskih mesecih poslati v Ljubi ja; o na stro- ob jajcih in slanini - 14 ur dela Sonce se je nagnilo že na drugo stran neba, vendar je kljub temu strahovito pripekalo. Iskali smo se- zonske delavce, ki so zaposleni na kmetijskem posestvu v šaleku. Šele v hlevu kmetijskega posestva so nam povedali, da stanujejo štirje Hrvati v nekdanjih pisarnah,ob vrt- nariji, Naš prihod jih je za hip pre- senetil. Kosili so. Na dolgi klopi, ki je bila postavljena ob dveh poste- ljah, so imeli v aluminijastih krož- nikih ocvrta jajca s slanino. »Ker smo samo štirje, si kuhamo hrano sami,« nam je povedal Milan Raj kovic. »Ob našem delu se ne mo- remo hraniti v menzi, ker čas na- menjen kosilu in južinam ni vedno ob istem času.« V sobi je pet postelj, štedilnik in dolga klop. Hranijo se večinoma z jajci in slanino, ki jo kupujejo v tr- govini. »Jemo predvsem hrano, ki je zelo. mastna in katero lahko najhitreje pripravimo. Zajtrka nimamo, ker za- čnemo z delom poleti že olì štirih zjutraj. Delamo po štirinajst ur na dan. Ko se zvečer utrujeni vrnemo z dela, eden izmed nas hitro pripravi večerjo, medtem se ostali umiva^ mo.« c, Dnevno imajo dva topla obroka. Tako pripravljena hrana stane posa- meznika okrog deset tisoč dinarjev. Za sobo ne plačajo nič. Med razgo- vorom so nam povedali, da je po njihovih izračunih taka prehrana ce- nejša od hrane v družbeni prehrani. Pa tudi izguba časa je manjša. De- lajo samo po normi. »Ko se okrog osmih zvečer utruje- ni vrnemo domov, skuhamo večerjo in umijemo, je ura deset. Tako nam ne preostaja drugega kot, da gremo spat. Ob nedeljah po navadi ves dan — spimo. Včasih gremo dopoldne v Velenje, da popijemo kakšno pivo. V kino poredkoma zahajamo. Lahko rečemo, da ni samo naše delo sezonsko, temveč celo življenje. Prav zaživimo šele v pozni jeseni, ko se vrnemo domov. Tu poznamo sa- mo delo. Družbeno in politično delo je od nas zelo odmaknjeno. Stike z družinami vzdržujemo le pismeno. Zaslužek pošiljamo domov, saj smo doma s področja Slavonskega Bro- da, ki je bilo ob nedavnem potresu močno poškodovano.« V večini primerov, ko načneš vprašanje delevnih in življenjskih pogojev sezonskih delavcev pri nas, ti podjetja »servirajo« kot iz puške odgovor: DOBRO, kot predvideva zakon! In kljub temu brez povečevalnega stekla ugotavljaš dejstva, ki ne kr- šijo samo zakonov, temveč tudi os- novna socialistična načela. Prime- rov je nešteto. Sami delavci neradi govorijo o tem, ker kritika rodi obi- čajno takle uspeh: vrnjeno delovno knjižico in potne stroške za potova- nje — domov! V svojih izjavah so previdni, potrpežljivo prenašajo kri- vice; nekoliko iz neznanja, največ- krat pa zaradi nuje! Vprašanje odnosov in dela sezon- skih dclaA/ccv sc vse pogosteje po- javlja na dnevnih redih občinskih skupščin, delavskih svetov in uprav- nih odborov podjetij. Sprejemajo se sklepi, vršijo analize, dajejo poroči- la, vendar se problemi rešujejo po — polževsko! Podjetja postavijo ali preskrbijo stanovanja, ki so nepo- polno opremljena. Pri prehrani pa pomagajo k skromnosti in varčeva- nju delavcev s tem, da jim puščajo svobodo pri lastnem' organiziranju. Kako si lahko drugače tolmačimo dejstvo, da si morajo sezonski de- lavci-kuhati hrano sami, da so de- lavci hoteli vedeti kolikšna je nor- ma in zakaj ne dobijo zaščitnih sredstev za delo, pa se je delovodja začudil: Kako? Ni »vam všeč? Slišal sem, da v Nemčiji rabijo mnogo de- lavcev, pa tudi delovni pogoji so znosnejši. Pojdite tja! Ali je morda k temu še potreben komentar?! Ko sprašuješ o teh razmerah, te že vna- prej začudeno odgovarjajo: Ndmo- goče! Kdo vam je to povedal? Pri nas kaj takega? Ne, da bi vedeli! Ce še vztrajaš, začno rožljati z grožnja- mi in sodiščem. In kaj so ukrenile družbeno poli- tične organizacije? V večini prime- rov — MALO! Sindikat je in mora biti- prvi poklican za reševanje teh problemov; toda sindikalne organi- zacije teh problemov .sploh ne po- znajo, saj jc po zatrdilu delavcev edina vez med njimi — članarina, ki jo odtegujejo na upravah podjetij. Člani Zveze komunistov med sezon- skimi delavci so redki. Največ jih je pri celjskem cestnem podjetju. Ima- jo svoje sestanke, rešujejo (POSKU- ŠAJO!) probleme, vendar ostajajo osamljeni, saj .se do danes ni še nih- če od osnovne organizacije v pod- jetju udeležil njihovih sestankov ... Sezonske delavce nihče ne obve- šča o uspehih podjetja. V isti sapi pa zatrjujejo, da so z njihovim de- lom nadvse zadovoljni. Kako tudi nc bi bili? Saj so skromni, potrpež- ljivi in tihi sezonski delavci celo ze- lo visoko produktivni! ob enajst in več urnem delavniku! (Delavci niso vedeli, da bi kdor koli izmed njih bil deležen ob delitvi dobička!) In ko iz leta v leto znova ugotav- ljamo, zakaj je vse težje dobiti ob- časno in sezonsko delovno silo, pre- večkrat pozabljamo, da današnjemu delavcu ni dovolj odgovor, da dobi vse, kar mu je po zakonu zajamče- no! Iz dneva v dan se vse pogosteje mora postaviti star pregovor: ČLO- VEK — ČLOVEKU — ČLOVEK! v navedenih primerih pa lahko mirne vesti dodamo še: ALI PA TUDI — NE! JANEZ SEVER LOJZE STEPANCIC ležali SKO pod žimnicami Xa tem deiovišču smo poiskali še enega "e- zonskega delavca. Zanimalo nas je, mnei.ie nekoga, ki je ob prihodu stanoval v dvorai;' sušilnice hmcMa v Strmcu. Eden izmed teh je Jjil tudi DRAGAN JOVIČIC iz Bosanske krupe, ki je ravno tako prvič na delu v Slo- veniji. Dejal je: »Semkaj sem prišel v začetku aprila. Pet- najst nas je dobilo stanovanje v veliki dvo- rani sušilnice hmelja v Strmcu. To je velik prostor in v njem je bila le ena peč, ki pa ga ni mogla niti malo ogreti. Ker pa so bila razen tega razbita tudi okna, smo v začetku zmrzovali. Ponoči smo se pokrili z žimnicami, da ne bi zmrznili. Sedaj sem se preselil v naselje »Gradisa« v Celju. Tukaj jé vse drugače. Rjuhe imamo čiste kot sonce, pa tudi pod je lepo čist. Tam pa smo v petih mesecih menjali rjuhe le en- krat.« Da je to resnica smo se prepričali tudi sa- mi, ko smo si dvorano ogledali. Ne samo, da piha skozi okna, pač pa tudi .skozi strop nad odrom. Razen tega pa o higieni v tem pro- storu sploh ne moremo govoriti, ker je sploh ni. Pod je tak, kot da ne bi bil še nikoli ori- ban. Rjuhe, s katerimi so pogrnjene postelje pa se po barvi skoraj ne ločijo od sivorja- vih dek! ' mademoiselle docteur 2 Tam sta se dolgo časa pogajala; kapetan je hotel pridobiti čas; zahteval je dan odloga. Načrte je dve uri temeljito študiral. V tem času je kuštravec pokadil kup cigaret. Končno je pristal, da se vrne naslednji dan ob istem času. Wynanky je še isto noč zbudil gospoda Pis- sarda in zahteval od njega izkaznico, da je na- meščen pri njegovi firmi kot konstruktor. Po- trebuje še švicarski potni list z natančnim oseb- nim opisom. »Fotografije so tu. Že v Berlinu sem pomislil, da bi jih utegnil potrebovati.« Gospod Pissard je bil ob sapo. Rekel je, da to kljub vsemu ne gre tako hitro, da potrebuje vsaj teden dni za ponarejene dokumente. »Tako torej,« je rekel Wynanky. »V Berlinu so mi rekli, da ste nenavadno spreten človek. Kaj neki bodo rekli sedaj, ko bodo zvedeli, da so imeli v Parizu bedaka? Zakaj vas plačujemo? Morda zato, ker ne morete v nekaj urah pre- skrbeti ponarejenega potnega lista?« Gospod Pissard se je obrnil v svoji postelji in skril obraz v blazino. Kapetan Wynanky je mislil, da je molčljivega Francoza užalil. Kako bi se čudil, če bi vedel, kako se gospod Pissard muči, da bi ne prasnil v smeh. Kapetan je dobil svoj potni list. Iz njega je zvedel, da se imenuje Georg Nieweg. Potem je napravil nekaj, čemur so se sme- jali vsi mednarodni agenti, ko so zvedeli za pustolovščino. Brez pomislekov jo je mahnil naravnost v francoski generalštab in dal načrte oficirju-inženirji, ki je bil takrat v službi. Nje- gov izreden spomin mu je pomagal: ponoči je bil po spominu narisal načrte kuštravega Fran- coza. »Pravite, da ste inženir in da se ukvarjate s takimi »izinni«. Veste kaj, bolje bi bilo, če bi lovili ribe ali pa se ukvarjali s kakšno bolj pa- metno stvarjo. Ti vaši topovi bi se vam že ob drugem strelu razleteli.« Kapetan je z žalostnim obrazom zapustil ge- neralštab. Naslednjega jutra je bil spet v Berlinu pri gospodu Mattjiesiusu. »Načrti so zanič,« je rekel Wynanky. »Da bi lahko skozi cev v tako kratkem času poslali toliko nabojev, bi jo bilo treba hladiti na po- vsem drugačen način. Toda iako popolnega hla- jenja sploh ni. Poleg tega top nima niti glice- rinske povratne zaklopke, ki bi omilila te stra- šne udarce. Zaradi popolne gotovosti pa sem še vseeno vprašal francoskega inženirskega kape- tana ...« »Kako?« je rekel Matthesius presenečen. »Ko- ga ste vprašali?« »Koga, saj vam pravim! Strokovnega refe- renta v francoskem generalštabu.^ Potem je povedal svojo pustolovščino. Gospod Matthesius je pogledal na uro in se opravičil, da ima važen sestanek. Prosil je kape- tana naj si v Berlinu poišče stanovanje in mu sporoči svoj naslov. že zvečer se je gospod Matthesius sestal z gospodom Pissardom. »Poslal si mi hudičevega fanta! že na' prvi. pogled je spoznal, da so načrti bedasti. Ali veš da jo je meni nič tebi nič mahnil v francoski generalštab? Sel sem za njim in sem videl... Izpit je skratka napravil — z odliko. Toda, pro- sim te, bodi previden. Bog se me naj usmili, če zve, da sem ga vlekel za nos, samo zato, da ga preizkusim. Zdi se mi, da je precej močnejši od mene.« Tisti večer je Wynanky prebedel ob postelji svoje prijateljice. Amtemarie Lesser je bila bol- na. Sicer ni bilo nič nevarnega. Bila je nesrečna, ker je bila sama. Tudi kapetan je spoznal, da bo Annemarie nesrečna, če ne spremeni način življenja. Ponoči je napravil načrt. čez pet dni, ko je po naročilu gospoda Mat- thesiusa odpotoval vzdolž Meuse do Sorsyja in Dinanta, da bi si zabeležil nekaj podatkov v zve- zi s francosko obrambo, Wyrmnky ni potoval sam. Spremljala ga je Annemarie. V Strassbour- gu ji je povedal, s čim se ukvarja in čemu po- tujeta v Francijo. Annemarie je skoro zbolela od strahu. Bala se je nevarnosti. Čez nekaj dni pa se je sprijaznila z usodo. Matthesius je dobil natančne podatke o rto- vih okopih in utrdbah ob reki Meusi in skrbno izdelane načrte o novih železniških progah, ki še niso bile narisane na nobeni karti. št, 33 — 21. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 11 Kdaj bomo naredilired? Tovariš urednik! Ze dalj časa me motijo dogodki, ki se dogajajo pred blagajnami kino dvoran. Pogosto se dogaja, da je pred blagajno cela vrsta občanov, ki si žele nabaviti vstopnico, sloji lepo v vrsti in potrpežljivo čak^a, da pri- de na vrsto. Ob tem me motijo občani, ki se po vsej sili hočejo zriniti naprej, ne ozirajoč se na vrsto. V primeru, da jih opozoriš, te banalno in skrajno nevljudno naderejo ali sc ti pa po- smehujejo. Čudi me, da blagajničar-' ke izdajajo karte takim vsiljivcem! Ali ne bi mogle v takem primeru vplivati nanje s tem, da bi jim ne izdale karte. Tako bi potem uvideli, da se je treba postaviti v vrsto, ča- kajočim občanom pa bi s tem pri- hranilo marsikatero ponižanje. Želel bi še eno informacijo. Sem vojni invalid in težko čakam v vrsti. Mnogokrat pa vidim, da prihajajo ljudje k blagajničarki,, ki jim izroči rezervirano vstopnico. Zato bi želel zvedeti kdo, kje in do kdaj lahko rezervira" vstopnice? Jože Steplič Celje Povprašali smo na upravi kinopodjetja, ka- ko je s tem. Povedali so nam, da vse karte rezervirajo samo oni vsak dan do štirinajste ure. Vsi invalidi (če že čakajoči niso toliko humani) pa imajo pravico priti direktno do blagajni' brez čakanja in se v izrednem pri- meru l.ihko tudi legitimirajo z invi^Iidsko iz- kaznico. Uredništvo «Te bom po gobcu« Minulo sredo je pritekla v naše uredništvo vsa zadihana in prestrašena tovarišica Ma- tilda Višnar ter nam opisala skrajno nesra- men dogodek: Istega dne dopoldne je i>oslala neko dek- lico po sir »Trapist« v poslovalnico »Mleko« v Stanetovi ulici. Ko je deklica prinesla sir domov, je omenjena tovarišica ugotovila, da kvaliteta ne ustreza 4n ga je osebno nesla na- zaj. Ob vrnitvi, ko ji je poslovodja posloval- nice tovarišica Angela Meštro vračala denar, se je druga prodajalka vmešala ter na nedo- stojen način žalila Višnarjevo. Po žalitvah ji je celo zapretila, »da jo bo po gobcu!« Med tem se je vmešal še neki »tovariš«, ki je pod- krepljen z izrazi in ognjem prodajalke Med- vedove hotel fizično napasti Višnarjevo, tako da je le-ta morala pobegniti iz prodajalne. Omenjeni postopek prodajalke Medvedove in »tovariša«, katerega ime nam niso hoteli povedati, češ da ga ne poznajo — ne potre- buje komentarja. Dodalo ga bo verjetno so- dišče. VISOKA CENA MLEKA V SAMOPOSTREŽNI Tovariš urednik! že med gradnjo samopostrežne restavracije v Gaberju so mnogo go- vorili o pomenu in vlogi restavracije za delavstvo v Gaberju. Po dogradit- vi, predvsem pa sedaj, opažamo, da so cene nekaterih prehrambenih ar- tiklov izredno visoke. Navajam ceno mleka: 120 (z besedami: sto dvajset dinarjev!). Veliko število nas delav- cev se hrani v omenjeni restavraciji in bi zaradi težkega dela ob vročini in v prahu velikokrat radi ob malici popili mleko, ki je pa ob tej ceni za nas nekvalificirane delavce — luk- sus. Zanima me, kako ima lahko neka delavska restavracija tako visoke ce- ne živilskih artiklov, katerih cena v trgovsko-prodajni mreži je skoraj polovična. (Ta cena mleku je bila že takrat, ko je bflo mleko po 60 dinar- jev liter!) Ali ta restavracija ni pod koti^jjo cen? M. D. Gaberje Povprašali smo direktorja samo- postrežne restavracije in nam je po- vedal naslednje: »Samopostrežna re- stavracija ni delavska restavracija, temveč gostinsko podjetje z vsemi dajatvami. Vsled tega so cene neka- terih artiklov višje. Mleko je res po ceni 120 dinarjev že od meseca ja- nuarja 1963 leta. Po nedavnih podra- žitvah nismo cene mleku povišali.« . Menimo, da odgovor ni popolno- ma zadovoljiv. Uredništvo najstarejša naročnica v preboldu To je 82-letna ANTONIJA BRIŠNIK. Pravi, da ji naš list zeio ugaja ter da je nanj naro- čena že odkar je začel izhajati. Najraje pre* bira prispevke iz kmetijstva in zdravstva, ker je bila babica. PRIHRANKI Z DOPUSTA »Dopust ni nobena šala, kakorkoli ga obrneš, je luksuz in basta!« ]e debato zaključila soproga. (To se nanareč v sodobnih družinah spo- dobi.) In moje želje so neslano splavile, čeprav sem še dlje časa romal z oslinjenim prstom pp naši tako vijugasti obali. Jok otrok je bil bob ob steno in se je končal s pedagoško učinko- vitostjo moderne naprave za pobijanje muh iii komarjev. In ker je moj prst še vedno nihal med Splitom in Kvarnerom, ni dosti manjkalo, da ne bi celo mene doletela usoda otrok. Junaško sem se izprsil in zabobnal po mazi. »Ja, vraga, kar tako pa se ne bomo šli dernokracijo, kaj?« »Saj sploh ni treba, da se jo gremo, tepček!« me je bodrilno opa- metovala soproga. »V žep poglej, pa si naštej tvojo demokracijo!« »Kako, saj sem jih prinesel 35,« sem ugovarjal. »No, pa dodaj še mojih petindvajset, ti Jura ti! Kaj ne vidiš, da je najlepše, če smo doma. Vode imamo dovolj, zraka na pretek:. In še prihranili bomo, boš videl!« In čez čas, ko jo je prešinila genialna misel, je dodala: »Ti lahko kuhaš, se boš vsaj malce naužil mojega hobija!« Nisem pritrdil, le globoki vzdih, kot da me je obšla slabost, je ženo opogumil. »Saj sem^vedela. Kako srečna sem. Tvoia mati rtii je že pri poroki dejala, da rad kuhaš. Baje si znal kavo že kar dobro pripraviti.« Naglo sem stopil do vedra z vodo in kar v enem požirku pogolt- nil dopustniško osvežilo. Trije dnevi, ki so preostali do začetka dopusta, niso nič spreme- nili, kajti za ženo je bilo vse dogovorjeno, celo prihranek je bil izračunan. Odnekod je privlekla >NKuharico« in moj dopust se je pričel. Že v uvodu sem skušal vše povedati, da bi vsaj v jedru ostal možat. Torej, dopust, lep dopust, dobra — samo malce prežgana kuha — in zavest, da bomo prihranili: joj, kaj vse! Pa se je zgrnila na moj dopust in mojo kuho »črna sobota« in naši prihranki so začeli vodeneti v kruhu in moki in še v drugem. In ker sem bil jaz gospodinja, je vsa kritika, zaradi nereda na trgu, zle- tela name. Najhuje pa jc bilo, ,ko je žena ugotovila, da sem porabil 5 tisoč л^ес, kot je bilo planirano, kajti toliko naj bi bilo prihrankov. Torej kar dvakratna izguba. Ne poznam gospodarskega sodišča, Ivi bi tako trdo kaznovalo grabež, kot sem jaz vgriznil ob objektivno ne- uresničliivih planskih postavkah. Predzadnji dan dopusta sem zaprosil za bolniško (seve ženo), pa mi je skoraj dala delavsko knjižico, s čimer se naši »mladi proizva- jalci« visokih stroškov niso strinjali. Vendarle pa je soproga našla rešitev. Zasledila je nov zakon o zasebni obrti in ker je vedela, da sem včasih znal kakšen čevelj skupaj zbiti (tega ne bi smela vsem praviti), me je nagnala, da sem prijavil svojo sposobnost na občinsko^ skupščino. In ker je moja so- proga optimist in realist, je že vnaprej izračunala, da bo prihodnje leto vsaj tri četrtine članstva »družinskega kolektiva«' lahko šlo na dopust, medtem ko meni, da ni priporočljivo zame, kajti v sezoni bom. baje imel dovolj obrtniškega dela, tako da bo še dopust premalo hodil. In dalj.e pravi: »če do takrat ne bodo cene kar trikrat poskočile, bomo prihodnje leto prihranili na dopustu!« 2e sedaj me je strah tega trdnega planirenja, kajti več res ne znam, kot delati v tovarni, čevljarjenje in kuhanje kave.« ni res... Ljudje so o tej »svinjariji« veliko govorili. Kako je to mogoče? Kaj je s sanitarno inšpekcijo? In za kaj je sploh šlo? Eden si je omislil, da iz hlevov na Zalogu spuščajo greznico kar v po- tok, ki se izliva v Ložnico. In kakih 500 metrov niže uporablja to vodo neka gospodinja celo za prehrano, pri Joštovem mlinu pa se v tej vodi kopajo ljudje. Torej se kopajo ljud- je v greznici. Prijetno kopanje! Ma- lo dišave ne škoduje. Toda čudno, kopalci sploh ne čutijo, da je vodi primešana greznica. Kopajo se in to je glavno. Toda nekateri ljudje se čudijo: »Saj to je nemogoče! V grez- nici se kopajo.« Torej kaj je res? Ali je res, da spuščajo greznico iz hle^ vov v potok? Pogledali smo v hleve in videli, da imajo lepo urejen^ betonirane jame za greznico in da greznica ne odteka v potok. To nam je tudi potrdil sa- nitarni inšpektor, ki si je prav tako ogledal, kako je urejena kanalizaci- ja v tem objektu. Res, da včasih pri- teče v potok manjša količina grez- nične vode, predvsem v deževnem vremenu, vendar to ne iz hlevov, temveč od gnoja, ker takrat dež iz- pira gnoj, ki je siliran pred hlevi. Toda to so le manjše količine, ki pa bodo prav tako z ureditvijo dvorišča odstranjene. Torej ljudje, ne kopate se v grez- nici. Ne nasedajte takoj, kar si nek- do izmisli. Treba se je vedno prej prepričati. Ali ni to bolj pametno? t k: nevsakdanje počitnice Srečal sem ga pred kratkim med sezonski- mi delavci, ki grade cesto Rimske toplice— Zidani most. Ni se mnogo razlikoval od njih; mogoče le po tem, da je namesto delavne obleke nosil oguljene kavbojke. Kdo je to/ Sedemnajstletni dijak učiteljišča v Derventi pri Dob ju NOVAK PODGORAC, ki je izbral kaj nevsakdanje počitnice. Da bi si pomagal pri šolanju se je namreč napotil s sovaščani v Slovenijo na sezonsko delo pri gradnji ce- ste. Med hrupom kompresorjev in udarci krampov sva se zapletla v pogovor: — Doma sem iz revne kmečke družine v Prijavarju pri Banja Luki in mi domači pri šolanju ne morejo pomagati, si moram,sam prislužiti kakšen dinar, da bom laže shajal. Ktr jc letos odšlo precej mojih sovaščanov na delo v Slovenijo, sem se jim pridružil. — Kdaj si prišel? — Takoj po končani šoli. Ostal bom do sre- dine avgusta, ker bi imel fad še par dni »počitnic« pred pričetkom šole. — V kateri razred učiteljišča se boš letos vpisal? — V četrti. Lansko leto sem dokončal tretji razred s prav dobrim uspehom. — Kje pa si preživel umske in predlanske počitnice? — V brigadi. Prvič v Svetozarevu, lansko leto pa v Beogradu. — Torej si dela na cesti žc navajen. Kje pa ti je bolj ugajalo? — Vsekakor v-brigadi. Tam smo delali le po šest ur dnevno, medtem ko delamo tukaj po enajst ur. Pa tudi drugače je bilo življe- nje v brigadi bolj zanimivo. Tukaj imamo le časopise in radio, ob nedeljah pa se lahko kopamo ali gremo v kino; tam pa je bilo vse drugače ... — Koliko pa predvidevaš, da boš zaslužil in zakaj boš porabil denar? — Mogoče mi bo ostalo kakih 40 tisočakov, s katerimi si bom lahko kupil obleko, knjige in mogoče še kaj . . . — Kako pa ti je všeč pri nas v Sloveniji? — Zelo lepo je. Le da je delo sezoncev tež- ko. Razen tega pa tukaj pri celjskem cestnem podjetju zelo slabo skrbe za nas. Sicer pa je dobro, da sem spoznal to težko življenje in delo; ga bom v življenju vsaj znal ceniti. L. Stepančič Oh, kramp ni več tako težak ... NOVI PROSTORI IN OPREMA MATIČNE KNJIŽNICE Lani ustanovljena matična knjižnica konjiške! občine, se bo v kratkem preselila v nove, večje prostore z novo opremo S tem bo knjižnici omogočeno boljše poslovanje, saj pomaga tudi nekaterim knjižnicam, ki delujejo pri prosvetnih dru- štvih. Med izposojevalci je veliko mladine, pa tudi odrasli radi segajo po dobrih knjigah, V. L. 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 500 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE - 500 LET ROGAŠKE SLATINEi grof courty spozna bogastvo Rogaška Slatina je danes pojem zdraviliškega kraja, kjer se mnogi zdravijo z mineralno vodo. Čeprav ugotavljajo, da je zdravilišče staro 300 let, so mineralno vodo poznali žc pred tisočletji. Verjetno, da so si z njo gasili žejo že utrujeni rimski legionarji, ki so s koraki merili ce- sto blizu Rogaške Slatine. Nekaj ča- sa so celo taborili na mestu, kjer je danes Kostrivnica. Rogaško Slatino lahko štejemo v vrsto evropskih zdravilišč. Prvi pi- sani podatek o kisli vodi sega globo- ko v prvo polovico 12. stol., ki govo- ti o zdravilni rudninski vodi v teh krajih. Tako bi lahko dejali, da je zdravilnost rogaške rudninske vode »uradno« znana že okoli 800 let in ne samo tri stoletja. Usoda rogaških vrelcev je bila dolgo časa zavita v skrivnost. Šele pozno v 17. stoletju se je razširil glas o nenavadni zdra- vilni moči rudninskih vrelcev. Znani graški in dunajski zdravniki so ro- gaško kislo vodo proglasili za učin- kovito zdravilo. Hrvatski ban grof Peter Zrinjski je imel blizu Rogaške Slatine pro- strana posestva. Pogostokrat se je ustavljal ob izviru in užival zdravil- no vodo. Dunajski zdravnik dr. Pa- vel de Sorbait je to zabeležil s pikro politično ostjo, ko je zapisal, da je Rogaško Slatino odkril neki grof Zrinjski, da bi si tam hladil neupra- vičeno jezo nad prezvišeno avstrij- sko rodovino. Zanimiva je še simbolična slika Rogaške Slatine, ki so jo upodobili v stermolskem gradu v bližnjem R9- gatcu. Na sliki prikazuje v bakrore- zu Georgio Matheo Vischcr grad Sterraol, kjer je poleg obeh gradov v Rogatcu videti tudi studenec sla- tinske vode, čeprav ga prirodno iz Rogatca m mogoče videti. Pravijo pa, da je to odraz nesoglasja med strmolskim graščakom' grofom Courtyjem in svetokriško župnijo pri Rogaški Slatini. Sprli sp se zara- di lastništva nad kislo vodo, ker je ' obetala bogastvo, ki ga je tudi grof Cuurty očitno dobro slutil. V prvih dneh zdravilišča so bili lastniki izvi- ra stermolski graščaki. Grof Courty je oko'li 1676. zgradil tudi prvo go- stišče ob izviru, ob kar se je prav tako pikro obregnil sloviti dr. Sor- bait, ko je približno dve leti pozneje zapisal, da obžaluje, ker lakomnost gospodarja, ki ob izvorih terja že mnoge dajatve, odvzema povsem ne- pravično nam in vsemu svetu narav- no gostoljubnosf. Tako je največji pomen neprirodno oblikovane slike »Stermola« bil takrat prav v tem, da poudari pravice stermolskih gospo- darjev do slatinskih izvirov nasproti svetokriškemu župniku. Podobno pa so našli še neko drugo podobo, na kateri je slatinski izvor naslikan blizu svetokriško cerkve, ki je prav tako hotela poudariti svoje lastnin- ske pravice. Posvetna in cerkvena gospoda jc zavohala denar in se je pravočasno vznemirila. Isti avtor Vischer je maloprej iz- delal zemljevid Štajerske, na kate- rem je prvikrat označena Rogaška Slatina z zdraviliškim znamenjem pod imenom »Saurbrunn«. Nedvom- no je odslej vse bolj slovela po sve- tu Rogaška Slatina, ki je še danes tristoletna mladenka z zdraviliškim 4ovorjevim vencem. Stran 12 CELJSKI TEDNIK èt 33 — 21. avgusta 1964^ diskriminacija v odstotkih Tednik Newsweek je izve- del obširno anketo, da bi u- gotovil stališča belih in čr- nih prebivalcev Združenih držav Amerike do problema integracije. Povzemamo ne- kaj najbolj zanimivih podat- kov: 73 odstotkov anketira- nih črncev meni, da bodo v prihodnjih letih l)elci postali vse bolj tolerantni do svojih črnih državljanov; 93 odstot- kov belcev se strinja v tem, da imajo črnci volilno pra- vico, 88 odstotkov pa jim priznava pravico, da se brez omejevanja poslužujejo pre- voznih sredstev in se v njih zaposlujejo; zakon o držav- ljanskih pravicah odobrava 63 odstotkov Američanov. Morebitne preveč optimi- stične zaključke zmanjšuje- jo odgovori na tisti del an- kete, ki zadeva praktične vi- dike enakopravnosti: 17 od- stotkov belcev nasprotuje, da bi delalo skupaj s črnci; 20 odstotkov je proti, da bi črnci v kinodvoranah ali re- stavracijah sedeli z belci. Isti je odstotek tistih, ki ne bi dopustili, da bi njihovi be- li otroci sedeli v šoli skupaj s črnimi; 32 odstotkov pre- bivalcev ne želi, da bi po- merjalv konfekcijske obleke, ki so jih pred njimi imeli na sebi črnci; 90 odstotkov an- ketiranih pa ne bi dovolilo, da bi se njihove hčere dru- žile s črnskimi mladeniči. Anketa postane še popol- nejša od naslednji kategoriji odgovorov: Belcem so zasta- vili vprašanje o tem, ali ima- jo o črncih kakšne predsod- ke. Ni malo število Ameri- čanov, ki smatrajo, da so črnci smešni (68 odstotkov), da posebno zaudarjajo (60), da so nemoralni (55), uma- zani (46), da niso prirodno inteligentni C39^- 31 odsot- koV anketiranih pa veruje, da so črnci »v vsakem pogle- du« manj vredni. ALI GRE LEV NA LOV, CE NI LACEN? Kralj živali gre na lov sa- mo v primeru lakote. Najra- je napada antilope, zebre in žirafe. Razen slona se mu ne more nobena žival zoper s ca- viti. Zanimivo je, da je levi- nja bolj borbena od leva, ki je na sploh zelo len. Predsednik ZDA Johnson podpisuje nov zakon o dr- žavljanskih pravicah. Žal s tem, kot kaže rasne diskri- minacije ne bo konec... Lepotica enodnevnica Vsako leto 4. julija praz- nujejo v ZDA praznik neod- visnosti. Ob tej priložnosti je vedno jjolno prireditev, med temi pa ne manjka vo- litev lepotic, oziroma »miss«. Lepotico izbira skoraj vsako mesto. Letos je na primer p()stala lepotica mesta Wan- tagh petnajstletna deklica. Blesteč naslov »miss« nosi samo en dan. Dobiček ozi- roma nagrada za izbranko je skromna: zastonj pričeska in portret v olju. — Na sliki je zmagovalka, katere ime- na žal ne vemo, sicer pa je v času, кф je slika romala čez atlantik k nam, pozab- ljena tudi v njeni domovini. Karel čapek: Dve basni DELODAJALEC Osem ur dela^ kako to? Mislite, da jaz trosim denar saino osem ur dnevno? VLADAR Ukazujem vam, da me pla- čujete, vi pa me plačujete, da vam ukazujem. LASKAVO ODKRITJE Britanski medicinski me- sečnik The Lancet, ki velja za najbolj avtoritativno an- gleško revijo s tega področ- ja, je v svoji zadnji štev i'ki objavil vest o frapantnem znanstvenem odkritju ekipe londonskih biokemikov in genetikov. Gre za odkritje, po kate- rem je človek (bomo sapi- ens) z gledišča svoje genet- ske sestavine bližji sorodnik gorilr kakor pa gorila pavi- janu. Drugače povedano, go- rila in človek sé s tega stali šča med seboj manj razliku- jeta kot gorila in pavijan. Pri tem pa ne gre samo za gorile, ljudi in pavijane, pač pa tudi za orangutane. Vtem ko spadata po teh genetskih kriterijih gorila in šimpanz v skupino ljudi, spada orangu- tan v skupino pavijanov. Dr. Wendelf Hollis in nje- govi sodelavci so to odkrili, ko so dolga leta analizirali morfologijo hromozoniov in nekaterih beljakovin v živih celicah človeka in opic. Za človeka vsekakor malce nerodna zadeva. iz albuma svetovnega popotnika BORBE s SREBRNO PTICO Indijansko pleme Šavaniti živi v velikih brazilskih savanaii in pragozdovih na ozerhlju, čez katerega je morala naša tridesetčlanska ekspedicija. To divje ple- me je nekoč pred desetletji doživelo razočaranje ob belih pionirjih, zato od takrat ne želi nobenih stikov Z belci. Zato smo morali, preden bi ekspedicija stopila na njihovo ozemlje, pregledati, če ni morda kakšna vas divjega plemena ravno na poti ekspedicije. Zelili smo se izogniti nepredvidenim srečanjem, ki bi lahko bila za nas in nje nevarna. S kapetanom Bazilijem sva z iz- vidniškim letalom poletela nad gostimi pragozdovi ob rekah, nad nepreglednimi suhimi savanami. Nenadoma sva na neki čistini v pragozdu zagledala več kolib. Polokrogle hišice, zgrajene iz palmovih li- stov, so bile lepo razporejene v krogu. Vasica Šavan- tov. Z Bazilijem sva presenečeno zrla na vas. Čisto nizko sva letela; točno nad vasjo. Zagledala sva gole ljudi, lepe bronaste barve, kako v veliki zmedi tekajo, kričijo in mahajo z rokami. Nekateri med njimi so na hitro pograbili loke in puščice ter začeli streljati v najino srebrno ptico, ki si je dovolila prodreti v njihov zračni prostor. Kdo ve kaj so si predstavljali prebivalci džungle, ko so stre- ljali na veliko srebno ptico. Kdo ve, če so vedeli, da Divjaki iz plemena Šavanti napadajo letalo, ki je letelo nad njihovim naseljem v brazilskih pragozdovih leti nad njimi bel človek s svojim »nebesnim kanu- jem«. Morda so mislili! da je to prava ptica, pa so jo hoteli uloviti, da bi si priskrbeli mesa, v prepričanju, da ga je mnogo, ker je ptica tako bučna in velika? Tega ne bomo nikoli izvedeli. Vendar nekaj drži. Šavanti s& niso zmedli niti za trenutek. Ni bilo videti ■ne strahu, ne oklevanja. V hipu so bili pripravljeni na napad in obrambo pred tem neznanim in tajinstvenim sovražnikom. * Ponovno sva se v velikem loku vrnila proti vasi. Točno nad vaškim trgom sva odvrgla veliko vrečo polno nožev, sekir, skodelic, soli in drugih darov. Nato sva naredila velik krog nad gozdom in se vrnila, da bi videla, kako si bodo razdelili ta nenavaden plen. To, kar sva videla, naju je presenetilo. Bojevniki so z loki in kopji rinili vrečo proti ognju, da bi jo za- žgali. Niso hoteli nikakršnih darov, niti drugih zbli- ževanj z našo civilizacijo. To je bilo 1946 leta. Verjet- no so se od takrat šavanti in njihovi običaji mnogo spremenili. Tibor Sekelj MISTER SVETA je bil v mladih letih »Char- les Atlas« ki je ustanovil to- varno za izdelovanje mišič- nJakov. Zdaj jih ima že čez sedemdeset, a je kljub temu še krepak. HIŠA IZ ZAKLJUČKOV Preganja me fraza: TREBA JE REALIZIRATI ZAKLJUČ- KE V PRAKSI! Zaključki mi zvenijo v iiše- sih, zaključki mi rojijo po glavi. Kaj hočejo v mojih ušesih, v moji glavi, nje je vendar treba realizirati v praksi. Toda zaključki noče- jo iz ušes, iz glave, edino, kjer jim je všeč, so zapis- niki. Kaj delajo v zapisnikih? Zaključki služijo za zaklju- čevanje predalov. Mize so vse debelejše, zaključki vse bolj re jeni. In še naprej me preganja fraza: TREBA JE ZAKLJUČ- KE • SPREMENITI V ŽIV- LJENJE! Če to ne gre, spremenimo življenje v zaključke. Namesto ključev dajmo ljudem zaključke. Naj avtomobili drvijo po zaključkih. Zakaj nam ponoči ne sve- tijo zaključki? Jemljimo zaključke na kre- dit. Otrokom pripoveduj mo bajke v zaključkih: Za devetimi gorami, za de- vetim morjem in devetimi konferencami je živel zapis- nik, v srcu zapisnika fraza, v frazi zaključek... Zbiraj mo zaključke — od- vzemajmo produktivnost! Zapiraj mo tovarne — pro- izvajajmo zaključke! Delimo zaključke — mno- žimo obljube! Kajti, slabi sestanki imajo vedno močne zaključke. Na koncu pomislimo: lah- ko zaključek pojemo za ko- silo? Kolikor vem, zaključkov še ne jemo. Toda zaključki lahko po- jedo nas. Ker iz moje glave nikakor noče fraza: TREBA JE ZA- KLJUČKE SPRAVITI V ŽIV- LJENJE, bom zaprosil tova- riše, da bodo zaključke spra- vili v življenje — 5 stražo. Vlada Bulatovič-Vib (Resnična zgodba iz lovskega turizma) KITA TUJEGA PERJA (Nadalj. iz prejšnje številke) Čestital sem gostu in mu izročil zeleno vejico. Kar smejalo se mu je. Namerila sva 27 cm visoko rogovje, drugi dan pa je bilo rogovje ocenjeno na 107 točk. Drugi dan dopoldan sem še na hit- ro fotografiral trofejo, po- poldan pa se je srečni uple- nitelj že peljal meji, naproti. Herr Nagelfest je že dru- gič brzojavil domov, ter tako pri nas lovil že četrti teden. Vsak teden me je v službi redno obiskal. Pokazal sem mu fotografijo uplenjene trofeje Herr Schafta in kar žal mi ga je bilo. Žalostno je zamajeval z glavo in de- jal: sedaj se res trudim, ne pijem, zgodaj vstajam, ven- dar je tako, kot bi se vse zaklelo zoper mene, ne pri- dem in ne pridem do strela. Takrat, pa me je naenkrat preblisnilo: veš kaj — med- tem vsa se tudi že tikala — napravil Ti bom nekaj foto- grafij tele trofeje, to je bil lep srnjak, pa boš doma de- jal, da si ga uplenil, da pa je morala trofeja ostati v dru- žini do lovske razstave. Za vsak slučaj, če le ne boš pri- šel na srnjaka. V tem času se je Herr Na- gelfest pri nas kar udomačil. Organizirali smo mu obisk bližnjih krajev, navduševal se je nad Velenjem, v »rož- cah« je bil na »Hmcljskem likofu« v Preboldu, pa še kje drugje. Skratka, skrbeli smo za njegovo počutje in za de- vizni priliv. Posebno všeč mu je bil ihmelj. To jim bom doma pripovedoval. Poglejte! Po- glejte! Kakšni paradižniki rastejo tam doli? Kazal pa jim bom tole fotografijo od hmelja in yedno se je pri tem prebrisano nasmejal. Četrti teden se je že bližal kraju, ko me je Franek obi- skal in ko svo se pogovorja- la, kako bi Herr Nagelfesta spravila do trofeje. Ali naj mu srnjaka mi odstrelimo? Nič kaj pametnega nama ni prišlo na misel. Vreme je že postajalo deževno in vetrov- no, pa tudi časa je posamez- nim lovcem primanjkovalo za spremstvo. Takrat pa se je Franek na- enkrat spomnil in dejal: Ta- kole bova naredila, kar bo, pa bo! Naslednji dan je Franek staknil nekje še kar dobro, staro in ohranjeno trofejo. Zamenjala sva ji desko, čel- nico ponovno lepo obelila in na njo napisala datum letoš- nje uplenit ve, rogovje sva spoli ranega drnila ob dre- vesno skorjo in tako je tro- feja dobila lesk letošnje uplenitve. Tole mu bom tik pred od- hodom vtaknil v nahrbtnik, je dejal Franek. Kako je Fra- nek to izpeljal ne vem, vem le, da se je trofeja tik pred odhodom nahajala nekje glo- boko v nahrbtniku Herr Na- gelfesta, brez njegove vedno- sti. Nekaj ur pred odhodom se je Herr Nagelfest oglasil še pri meni, tako otovorjen, kot je prišel. Kljub vsej smoli — v naši družini je preživel 32 dni — je bil kar zadovo- ljen. Všeč so mu bili naši la-aji in ljudje. Paradižniki! Tako visokih še nisem videl in pomežiknil. Žganci z mlekom — pri- ma! Velenje — ni, da bi pove- dal! Hmelj ski likof — odlično! Preživel sem lep dopust in drugo lètd^pridem spet, če me boste le sprejeli. Tik preden sva odšla iz pi- sarne, pa je še nekam s stra- hom vprašal: kako pa kaj s tistimi fotografijami? Saj veš, od srnjaka, ki si mi jih zadnjič kazal. Ce jih želiš, so pripravljene, tu jih je šest,' mislim, da jih jc dovolj. Po-\ mežiknil mi je, spravil foto- grafije v listnico in v žep. Spremil .sem ga na železni- ško postajo. Spotoma je spil še en »tropinowetz«. Na postaji sva se poslovi- la, želela eden drugemu »na svidenje« in že je njegova visoka postava počasi izgini- la v vagonu. Gledal sem za vlakom. Žal mi je bilo Herr Nagelfesta, res žal. Žal zara- di tega, ker v 32. dneh ni pri- šel do resnične trofeje. Če bo še prišel in upam, da bo, takrat mu bomo sr- njaka resnično privezali. Tako sta letos v našem lo- višču lovila dva gosta srnjad. Uplenila naj bi skupaj štiri srnjake. Iz družine so odšle tri trofeje, resnično uplenje- na pa je bila samo ena. KONEC