Prvi, ki je na Slovenskem dobil vodniško izka- znico, je bil Simon Pinter iz Mojstrane davnega leta 1877. 2 Do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja se je vodništvo pri nas razvijalo predvsem v okviru krovne planinske organizacije, danes poimenovane Planinska zveza Slovenije (PZS 3 ), razumljivo pa je, da je razvoj nihal glede na različne družbene razmere, v katerih se je naša domovina znašla. Ker se danes z vo- dništvom v gorah na območju Slovenije ukvarja pre- cej različnih vrst vodnikov, je namen tega prispevka 1 Združenje gorskih vodnikov Slovenije in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. 2 Mikša P., Ajlec K. (2011). Slovensko planinstvo/Slovene mountaineering. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. 3 www.pzs.si vsaj v osnovi razjasniti zakonodajne in strokovne pra- vice ter dolžnosti posameznih vrst vodnikov. S prak- tičnega vidika želimo uporabnikom olajšati odločitev o vodniških storitvah – kakšnega vodnika naj si za določen tip ture izberejo, da bo tura kar se da prijetno in varno doživetje. Preden se lotimo glavnega dela, je treba omeniti še nekaj, kar pri branju velja upoštevati. Prispevek je namenjen izključno pregledu trenutne- ga stanja na področju pridobitnega vodenja v sloven- skem gorskem svetu in v nobenem pogledu ne posega na področje prostovoljnega vodništva, ki ga v okviru PZS opravlja preko tisoč tristo registriranih vodnikov PZS. Tovrstno vodenje predstavlja enega od teme- ljev delovanja PZS in planinstva na Slovenskem ter na ta način omogoča in bogati dejavnost planinskih VODNIŠKA DEJAVNOST Tadej Debevec 1 Kdo, kaj, kako in zakaj Pridobitno vodenje v slovenskih gorah Vodenje v gorah ima na Slovenskem dolgo tradicijo. V začetkih so bili vodniki večinoma domačini, ki so na turah spremljali "raziskovalce" gorskega sveta. Tedaj so sloveli predvsem vodniki z bovškega in zgornjesavskega področja. Pozneje, skupaj z razvojem turizma in bolj množičnega planinstva, pa je bilo treba usposabljanje vodnikov formalizirati. Vodnik z mednarodno licenco IFMGA predstavlja najvišji mednarodni vodniški standard v gorah in je edini, ki je uradno usposobljen za vodenje na kratki vrvi. Ta metoda je ključna za varno in učinkovito gibanje v stopničastem in raznolikem svetu poleti (skala) ter v ustreznih nakloninah pobočij in grebenov pozimi (sneg). Foto: Klemen Gričar 62 društev po celi Sloveniji. Omeniti velja tudi dejstvo, da relativno obsežen del vodenja v slovenskih gorah izvajajo diplomanti Fakultete za šport na planinskih turah v okviru šolskega športa. Ti si usposobljenost za vodenje pridobijo v teku študija pri predmetih Pla- ninstvo, T urno smučanje in Aktivnosti v naravi. 4 Zakonodaja Ker gre pri pridobitnem vodenju za regulirano dejav- nost, je smiselno najprej na kratko osvetliti zakono- dajno podlago. Vodenje v gorah na Slovenskem tre- nutno urejata dva zakona, in sicer Zakon o gorskih vodnikih (ZGV) 5 in Zakon o športu. 6 Prvi se nana- ša izključno na dejavnost gorskih vodnikov, članov Združenja gorskih vodnikov Slovenije, 7 in navaja pogoje ter omejitve opravljanja gorskega vodniške- ga dela in na nek način celostno ureja poklicno de- lovanje vodnikov v gorah. Drugi, sicer splošni zakon za področje športa, pa ureja dejavnost strokovnih de- lavcev v športu, med katere sodijo tudi vodniki PZS. Ti lahko na podlagi omenjenega zakona in v okviru pridobljene vodniške kategorije pridobitno opravlja- jo vodniško dejavnost na področju Slovenije. Seve- da je treba za opravljanje tovrstne vodniške dejavno- sti ustrezno urediti tudi poslovni status posameznika oz. organizacije, za katero posameznik vodenje opra- vlja (samostojni podjetnik, družba z omejeno odgo- vornostjo ipd.), ter poskrbeti za ustrezno zavarovanje odgovornosti. Kako izbrati pravega vodnika Ko se nekdo odloči, da bo za določeno turo v gore na- jel vodnika, takoj naleti na vprašanje, katerega vodni- ka naj izbere. Nepoznavalcem se morebiti zdi odlo- čitev težka in na prvi pogled se lahko komu zazdi, da stvari na področju vodništva na Slovenskem niso ja- sno določene. Vendar pa vsaj z vidika zakonodaje ni tako. Če pri izbiri vodnika za trenutek pustimo ob strani osebne preference, je prvi in ključni dejavnik, ki mora vplivati na naš izbor, licenca, ki jo posamezni vodnik ima. T a nam jasno pokaže, kakšni so minimal- na raven znanja, sposobnosti in izobraževanje, ki ga je posameznik opravil, da je določeno licenco pridobil. Kot je bilo zapisano, lahko v naših gorah legalno pri- dobitno vodenje opravljajo gorski vodniki in vodniki PZS. Od lanskega leta je na Slovenskem prisotno tudi Združenje planinskih vodnikov Slovenije, ki združuje vodnike z licenco UIMLA. 8 T a je poleg IFMGA edina mednarodno priznana licenca, ki omogoča pridobi- tno vodenje po celotnem svetu. Glavna razlika med obema je, da za razliko od vodnikov IFMGA, ki lahko vodijo ture vseh težavnosti in tehničnih zahtevnosti 4 Jereb B., Debevec T., Burnik S. (2018). Planinstvo na Fakulteti za šport - od Golovca do Triglava. V: Triglav 240: program in knjižica izvlečkov. Založba ZRC, Ljubljana. 5 http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2117 6 http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO6853 7 www.zgvs.si 8 Union of International Mountain Leader Associations. v vsakršnem gorskem terenu, lahko vodniki UIMLA vodijo le ture, pri katerih za gibanje ne potrebujemo plezalne opreme in za napredovanje ni potrebno va- rovanje na kratki vrvi oz. plezanje v navezi. Prav tako vodniki UIMLA ne smejo voditi turnega smučanja in tur, ki potekajo po ledeniškem terenu. Na ledeni- kih lahko izjemoma vodijo le takrat, kadar preko njih poteka nacionalno/mednarodno sprejeta in označe- na pot ter za njihovo prečkanje ni potrebna uporaba tehnične opreme (plezalni pas in vrv). Ker dejavnosti vodnikov z UIMLA licenco na področju Slovenije še ne ureja noben zakonski akt, le-ti niso vključeni v pre- gled. V nadaljevanju sta na kratko predstavljena dva glavna profila vodnikov, ki lahko trenutno opravljajo pridobitno vodniško dejavnost na področju Sloveni- je (T abela 1). Gorski vodniki z licenco IFMGA Slovenski gorski vodniki, člani Združenja gorskih vo- dnikov Slovenije (ZGVS), se že od konca prejšnjega tisočletja izobražujejo v skladu s standardi ter platfor- mo IFMGA, 9 na podlagi česar pridobijo poklic gor- ska vodnica / gorski vodnik. IFMGA, katere članica je ZGVS že od leta 1997, je mednarodno združenje 9 International Federation of Mountain Guide Associations. Vodenje v gorah ima na Slovenskem dolgo tradicijo. V začetkih so bili vodniki večinoma domačini, ki so na turah spremljali "raziskovalce" gorskega sveta. Pozneje, skupaj z razvojem turizma in bolj množičnega planinstva, pa je bilo treba usposabljanje vodnikov formalizirati. Foto: Mitja Šorn gorskih vodniških organizacij. Licenca IFMGA pred- stavlja edino svetovno prepoznano ter uradno pri- znano dovoljenje za komercialno vodenje vseh vrst tur v gorah. Po zahtevnih pristopnih pogojih (alpini- stične izkušnje v skali, snegu in ledu ter turno smuča- nje) izobraževanje traja osemdeset do sto dvajset dni v obdobju štirih do petih let, v okviru katerih se bo- doči gorski vodniki seznanijo z vsemi vidiki vodenja različnih tur v gorah. Vodnik z mednarodno licenco IFMGA torej predstavlja najvišji mednarodni vodni- ški standard v gorah in je edini, ki je uradno usposo- bljen za vodenje na kratki vrvi. Ta metoda je ključna za varno in učinkovito gibanje v stopničastem in ra- znolikem svetu poleti (skala) ter v ustreznih nakloni- nah pobočij in grebenov pozimi (sneg). Vodniki Planinske zveze Slovenije Vodniki PZS prihajajo iz sistema izobraževanja vo- dnikov, ki ga vodi in usmerja Vodniška komisija pri PZS. Ta izobraževalni sistem je v prvi vrsti name- njen prostovoljnemu vodništvu. Kljub temu se lah- ko posamezni vodniki PZS odločijo, da pridobljeno strokovno usposobljenost uporabijo tudi za izvajanje pridobitne vodniške dejavnosti. Vodniki PZS se med seboj razlikujejo po ravni usposobljenosti oz. katego- rijah vodenja, ki so jih v teku izobraževanja pridobili. Za vsako posamezno kategorijo so potrebni posebni vstopni pogoji (določeno število tur in izkušnje). Tre- nutno lahko vodniki PZS pridobijo različne katego- rije vodenja, ki jim omogočajo vodenje različnih tur (od lahkih do zahtevnih tur poleti ter do lahkih zim- skih tur in turnih smukov). Izobraževanje za posame- zno kategorijo traja med sedem in deset dni. V skladu z omenjeno zakonodajo lahko vodniki PZS pridobi- tno vodijo na turah v okviru svojih kategorij, kar v ve- liki večini primerov predstavljajo lahke pohodniške ture v kopnih razmerah. V skladu z ZGV pa ne sme- jo voditi tur, pri katerih je potrebna uporaba vrvne tehnike tako v kopnih kot tudi v snežnih razmerah. Omembe vredno je tudi dejstvo, da lahko vodniki PZS legalno opravljajo pridobitno dejavnost izključ- no na področju Slovenije, in ne v tujini, saj je pravna podlaga za njihovo delo nacionalnega značaja. Obe- nem morajo pri tovrstnem pridobitnem vodenju upoštevati pravilnik o številu vodenih, 10 ki natanč- no opredeljuje maksimalno število vodenih gostov na vodnika PZS glede na težavnost posamezne ture (npr. na zelo zahtevnih turah sta vodnik – gost v raz- merju 1:1). V okviru PZS sedaj na podlagi novega 10 https://www.pzs.si/javno/vk_besedila/stevilo_vodenih.pdf Katerega vodnika izbrati? Če pri izbiri vodnika za trenutek pustimo ob strani osebne preference, je prvi in ključni dejavnik, ki mora vplivati na naš izbor, licenca, ki jo posamezni vodnik ima. Ta nam jasno pokaže, kakšni so minimalna raven znanja, sposobnosti in izobraževanje, ki ga je posameznik opravil, da je določeno licenco pridobil. Foto: Matevz Vukotič 64 Zakona o športu potekajo prilagoditve trenutnega sistema vodništva v nacionalni sistem strokovnih de- lavcev v športu (I. in II. stopnja), ki bo predvidoma v kratkem omogočil prilagojene nazive brez večjih vse- binskih sprememb. Pomen ustrezne usposobljenosti Za lažjo odločitev, katere vrste vodnika potrebujete za določeno turo, so v Tabeli 2 predstavljene izbrane ture in ustrezni vodniki (licence), ki lahko formalno- pravno vodijo tovrstne ture. Kljub temu da je prvotni namen prispevka osvetliti stanje vodništva v sloven- skem gorskem prostoru, je v tabelo dodanih tudi ne- kaj bližnjih in bolj priljubljenih tur v Alpah. Ustrezna vodniška licenca je torej eden od ključnih dejavni- kov, ki posamezniku zagotavlja, da ob najemu vodni- ka dobi ustrezno usposobljeno osebo, ki bo naredila "vse", da bo tura potekala varno in uspešno. Jasno pa je tudi, da je cena vodniške storitve na eni strani po- gojena z usposobljenostjo vodnika in na drugi strani (predvsem) z zahtevnostjo ture. Najem ustrezno li- cenciranega vodnika poleg strokovnosti zagotavlja tudi ustrezno zavarovanje odgovornosti, kar v pogo- sto surovem gorskem okolju ni zanemarljivo. Zave- dati pa se moramo dejstva, da na področju pridobi- tnega vodništva v naših gorah delujejo tuji in domači posamezniki, ki formalno niso ustrezno usposobljeni oz. izobraženi za vodenje. Najemanje takšnih posa- meznikov za vodenje nosi precejšnjo mero osebnega tveganja in je s formalnega in odogovornostnega vi- dika močno odsvetovano. Naj si tu dovolim še nasvet vsem "vodnikom", ki se ukvarjajo s pridobitnim vode- njem v gorah brez ustreznih licenc in zavarovanj. Vo- dniško delo je že po naravi relativno visoko tvegano, opravljanje tovrstnega dela brez ustreznih licenc pa ni povezano le z osebno, marveč tudi s potencialno odškodninsko/kazensko odgovornostjo. Zato se zdi precej bolj smiselno poskrbeti za ustrezno usposo- bljenost in licenco za svoje delo ter voditi le ture, ki jih pridobljena licenca pokriva. Ob koncu velja omeniti še dejstvo, da je – čeprav Zakon o športu omogoča pridobitno delo tudi drugim strokovnim delavcem, ki se izobrazijo v sistemu PZS (alpinistični inštruktor, inštruktor športnega plezanja)  – njihova dejavnost izrecno omejena na izobraževanje (tj. izvajanje teča- jev). Pri tej dejavnosti torej ne gre direktno za vode- nje gostov, ampak izvajanje pedagoškega procesa, ki mora potekati v skladu s panožnimi normativi. Sicer se glede na trenutni razvoj pridobitnega vodni- štva v Sloveniji ni bati, da se ne bi "sivi" vodniški trg hi- tro in sam prečistil ter na ta način omogočil varen in uspešen obisk vsem tistim, ki si bodo obisk gora z vo- dnikom zaželeli. Na individualni ravni se bo ustrezno informirani posameznik brez težav odločil, komu bo, ne nazadnje, zaupal svoje življenje. Na sistemski rav- ni pa bo v prihodnje potrebna učinkovitejša koordi- nacija med vsemi deležniki, ki povezujejo vodniško dejavnost in ponudbo v gorah (PZS, ZGVS, MGRT , 11 STO 12 ter vse turistične agencije oz. podobni poslovni subjekti, ki tovrstne vodniške storitve ponujajo/pro- dajajo), da bo tudi ponudba vodenja, tako kot sloven- ski turizem na splošno, visokokakovostna, oz. kot radi rečemo, petzvezdična. Če se boste v prihodnje, ko se boste odločali za vodeni obisk domačih ali tujih gora, laže odločili, katere vrste vodnika boste iskali, bo na- men pričujočega prispevka dosežen. m 11 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 12 Slovenska turistična organizacija. Pri turah označenih z * oz. ** je za vodnike PZS potrebna ustrezna kategorija vodenja (* C ali D za kopne oz. zimske ture in ** G za turno smučarske ture). Tabela 1. Povzetek ključnih značilnosti posameznih vodniških profilov (licenc), ki pridobitno vodniško dejavnost opravljajo v slovenskih gorah Vrsta vodnika Vrste vodenih tur Geografske omejitve Spletišče in kontakt Logotip/Znak gorski vodnik z licenco IFMGA vse vrste tur vseh težavnosti v vseh letnih časih celoten svet www.zgvs.si info@zgvs.si vodnik PZS pohodniške/planinske ture oz. ture v okviru pridobljene licence Omejitve: ture na ledenikih in ture, kjer je potrebna uporaba vrvne tehnike izključno na področju Slovenije https://vk.pzs.si/ info@pzs.si Tabela 2. Primeri vodenih tur doma in v soseščini ter ustrezne izbire vodnika Tura Gorski vodnik (IFMGA) Vodnik PZS* Kopne ture Grintovec (običajni pristop) Triglav (običajni pristop) * Triglav (po Slovenski smeri) Krniške skale (običajni pristop) Velika Cina (običajni pristop) Snežne ture Debela Peč s Pokljuke * Dovška Baba (turna smuka) ** Dobrač Ankogel (turna smuka) Veliki Klek (običajni pristop) 65 januar 2019 PLANINSKI VESTNIK