55.
V Ljubljani, nedelja 2. marca 1919.
Današnja šteyilka obsega 6 strani.
i!. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto .
Pol leta . četrt leta . en mesec .
K 56--» 28--„ 14--5--
Velja po pošti:
*• celo leto naprej K	GO-—
»Pol leta	„	„	30--
W četrt leta	„	„	15*—
*a en mesec	*	„	5-50
Na pismene naro&be brez požiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. "Vg
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust
I Uredništvo je na Htarem trgn štev. 19. Telefon I Štev. 3<J0. Upravništvo je na Marijinem trgu 1 gter. 8. Telefon štev. 44.	Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja BO vinarjev.	Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi | naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Italijanska hujskanja proti 1		Jugoslaviji.
Slovenska univerza.
Vprašanje slov. univerze spada roed tiste slabosti, ki so bile dosedaj tipična last našega suženjstva. Vprašanje samo na sebi ne bi smelo niti pbstojati, ako bi se naša celokupna inteligenca zavedala v polni meri dejstva, da smo*z združenjem v enotno državo s Srbi in Hrvati dosegli eo 'Pso tudi vse kulturne pravice, katerih so bili naši južni bratje že pred uje-dinjenjem deležni.
Slovenci nikakor nočemo nastopati kot samostojna narodno-politična enota, pač pa hočemo uveljaviti svojo kulturno stopnjo s posebnim ozirom na naš narodno-politični položaj na severno-zapadnem braniku enotne jugoslovanske države.
Naša kultura sicer ni stara, saj je Anastazij Griinn komaj pred dobrim polstoletjem hotel prinesti v tedanji deželni zbor vso našo literaturo v culici, vendar smo se brez vsake tuje Pomoči povzdignili tako visoko, da se bodo naši potomci upravičeno čudili naši duševni energiji in našemu napredku v dobi največjih narodnostno-političnih bojev.
Slovenci se moramo kulturno osamosvojiti. To zahteva od nas narodna čast, če hočemo biti vredni politične svobode. Vsa naša kultura mora iti skozi kriterij najvišje kulturne instance, ki je — univerza.
Slovenska univerza v Ljubljani je torej nujna potreba, katere ne more zanikati niti največji centralist. Slovenci smo le del troimenega naroda, ki ima iste pravice kakor celokupni narod. Za 14 milijonov prebivalstva SHS pa nikakor ne zadostujeti dve univerzi. Zato je slovenskauni-verza ne samo potreba slovenskega plemena, ampak je tudi v interesu skupnih jugoslovanskih teženj po kulturnem napredku, torej tudi državna potreba.
Omnis amor incipit a se — zato hočemo navesti v naslednjem glavne praktične razloge z našega plemenskega, narodno in politično kulturnega stališča, ki pričajo o nujni potrebi slovenske univerze v Ljubljani.
Osvobojeno slovensko ozemlje, ki je po svoji legi zelo ekspor.irano Nemcem in Italijanom, ki bodo silili čez meje in skušali zavzeti važne (kulturne) pozicije, potrebuje veliko število akademično izobraženih ljudi. V slovenskem ozemlju se nahaja danes še okoli 1800 tujih uradnikov, ki o-pravljajo deloma državno, deloma privatno službo (inženirji, zdravniki itd ).
Zadostno produkcijo akademič-nega naraščaja pa more povspešiti v pravem času edino domača univerza, in tu pride le Ljubljana v poštev kot sedež visokih šol v severno-zapadnem delu države SHS.
Slovenski visokošolci, ki so po večini izgubili vsled vojne 4 leta svojih študij, se nahajajo v kritičnem soci-jainem položaju. Slovenski dijaki se večinoma rekrutirajo iz srednjih in revnih slojev, ki ne morejo potrošiti mesečno do 900 kron za študij v Zagrebu. Tako čaka skoraj polovica di-jaštva doma na otvoritev univerze v Ljubljani.
Univerza je predvsem naša stara zahteva, ki smo jo ponavljali skozi dolga desetletja v zakonodajnih avstrijskih zborih, kateri mora sedaj ugotoviti naš narodni parlament v Belgradu.
Z veseljem in zadoščenjem obenem smo sprejeli vest iz Belgrada, da le ministrski svet votiral 1,400.000 kron za našo univerzo. Slovenci imamo že dva fonda za univerzo: deželni fond, ki znaša danes 717.000 K in fond mestne občine ljubljanske. Z obrestmi teh dveh fondov smo dosedaj podpirali slovenske znanstvenike na tujih univerzah in si tako vzgojili potrebne učne moči za pravniško in modroslovno fakulteto in za tehniko. Danes razpo-
lagamo z 19 visokošolskimi profesorji in docenti, ki so brez strehe in katere se Zagreb brani sprejeti. Lahko se takoj otvori bogoslovna, modroslovna, pravniška fakulteta in tehnika, medicinska pa v jeseni.
V Sloveniji imamo danes slovenske ljudske in srednje (33 po številu) šole ter slovenski uradni jezik, nimamo pa univerze, kjer bi se izobraževali sposobni uradniki jezikovno in strokovno za upravne poklice. Univerza v Ljubljani je tudi neobhodna zahteva upravnih potreb v Sloveniji.
Naša zahteva po slovenski univerzi v Ljubljani ni nikak separatizem. Zahtevamo univerzo, ker hočemo živeti kot kulturno enakovreden del v Jugoslaviji. Na naši univerzi bo prostor za vsakega Jugoslovana in bo vsak lahko polagal izpite v svojem narečju. Izpitni in predmetni jezik bosta slovenščina in srbohrvaščina. Tako bi moralo biti tudi na zagrebški in bel-grajski univerzi, da bo prehod za profesorje in dijake z ene univerze na drugo omogočen. Ekskluzivnost ne bi smela nikjer najti prostora. Zato tudi ni umestno, da je zagrebška univerza spremenila svoj jugoslovanski naslov v hrvatski.
Univerza v Ljubljani pa je tudi državna potreba, da se dobijo v najkrajšem času za vse panoge javnega življenja lastni sposobni ljudje, ki bodo nadomestili tujce.
Nadvse važno in vpoštevanja vredno je dejstvo, da mora naše visokošolsko dijaštvo študirati izven Slovenije, kar je iz praktično-ekonom-skič razlogov zelo žalostno za naše prehranjevalne razmere. Naša vlada je morala dati 170.000 K za podpore vi-sokošolcem izven Slovenije, za Akademski dom pa 150.000 K, kar znaša letno 320.000 K. Kakor hitro je univerza v Ljubljani, odpadejo ti stroški in bo marsikdo mogel študirati na svoje stroške. Denar, ki bi ga morali
dajati v omenjene svrhe, naj ostane za našo univerzo. Stanovanja v Zagrebu so za naše revne dijake predraga. (Soba s hrano stane najmanj od 800—900 kron mesečno.) Zato so šli naši revni visokošolci raje na Dunaj in v Gradec, ker je tam mnogo ceneje, kjer pa so jih izključili od predavanj.
Končno je napačno naziranje, da bi bilo v interesu že obstoječih visokih šol, da se koncentrirajo. Univerza ne sme biti prenapolnjena, ampak mora biti število profesorjev, dijakov in učnih sredstev sorazmerno. V interesu 'zdravega kulturnega razvoja je tekma manjših univerz vedno velikega pomena.
Slovenska univerza v Ljubljani ni samo naša upravičena zahteva, ampak je tudi naša pravica, katero je priznal ministrski svet z votiranjem omenjene vsote.
Menda ni pri nas nobenega in-teligenta, ki bi mislil drugače o slovenski univerzi.
Danes toraj lahko rečemo: imamo jo. Na nas je sedaj, da pokažemo, da smo zreli zanjo. Vse naše duševne in materijelne sile bi morale stati v njeni službi. Vsi manjši narodi so si ustvarili take zavode s pomočjo svojih mecenov. Tudi naša univerza bi jih rabila. Grki, Danci, Švedi in Amerikanci dajejo nam zgled, kako je treba skrbeti za višje kulturne zavode. Naj bi tudi slov. univerza našla dovolj domačih učenjakov — pa tudi povsod dovolj podpornikov.
Izgredi vsled nezadostne prehrane v Jevnici.
(Iz spomenice Narodno-Socijalne Zveze na deželno vlado v Ljubljani.)
Aprovizacija je bila v Sevnici skrajno slaba. Posebno delavski sloji so trpeli veliko pomankanje. Skrajno nizke mezde so delavstvu onemogo-
VLADIM1R LEVSTIK.	36	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Po dolgi debati in s težkim srcem sta bila sklenila roditelja, da kaže skrbeti za neko mnogoličje, ter povabila venček primernih ljudi: V sijaju bele srajce in rdečega — nosu je renomiral doktor Ciril Divjak, rusobok grohotač in prvi nimrod našega tnesta; kolega Skalon, beloglavi starina tukajšnjih juristov, mu je kimal z navideznim zanimanjem ter *ehal v dlan; vzlic svoji zaspanosti je bil prišel, »da se ne bi zameril vladi«, ki je begala v njegovo golobjo domišljijo izza vseh ovinkov življenja. Častihlepni doktor Ante Košmelj, mlad elegan z ostro črno bradico, jima je obračal hrbet in se rajši uvr-ljavljavljai pri njunih prsatih in tolstobokih družicah; čakal je pravzaprav Dore GrabunČeve, deleč z Egonom njeno milost in njeno preziranje, zakaj oba sta ji bila premalo bistre glave. Koncipijent Fabina, triintridesetleten rjavolasec s skrbno česuljo in brki po novi angleški modi, je iztezal pred Nino svojo že malce rejeno, a čedno postavo; na licu, opaljenem od športa in zadnjih vojaških vaj, se mu je brala goreča želja, poglobiti svoje šanse in jih zavarovati pred grofovim vplivom na žensko srce. Egon se je hahljal z dvema poročnikoma, stranskima trabantoma svoje sestre, ki sta bila v nadi boljše menaže prevzela nalogo, zastopati blesk cesarjeve Suknje; vsa trojica se je šopirila v nalašč za nocoj priučeni ele-
ganci ter opažala s skritim razočaranjem, da jo ima iz enega vira. Ura je udarila pet; njen zadnji zvok je utonil v šumenju gospe Tončke, v basu gospodarjevih šal in v besedah občudovanja, s katerimi so gostje hvalili salonov praznični obraz.
Vsaka reč je bila na pravem kraju; z najvidnejše stene so migljali fraki lisičjih lovcev, bronasta vaza je zelenela na posebni mizici, sredi večje pri zofi pa je balancirala naga plesalka in strmela s popkom naravnost proti mestu, kamor naj bi sedel grof. Gospe so tipale, šušljale o cenah in zibale glave; Smučiklas je izprožil še nekaj dovtipov ter vselej sam intoniral smeh; toda razgovor je zastajal od minute do minute; napetost družbe je prehajala v drget. Na višku nestrpnosti se je začul pod okni topot ekvipaže; gospodinja se ni mogla premagati, da ne bi skočila pogledat Psa sta zalajala, zvonec je zapel, vsa srca so zamrla v tesnobi velikega tre-trenotka; nihče ni pomnil, kaj je sledilo potem, le to so vedeli, da se je vse dvignilo s sedežev in je napolnilo salon vseobče kokodajsanje in gostolenje. Grof se je sukal z umerjeno dvorljivostjo, poljubljal roke na desno in levo ter se smehljal s komaj vidnim premikanjem ust; overtura je potekla sijajno, v globoko zadoščenje gospe Tončke in njenega moža. Nato so sedli; v nizkem umevanju gospodinjinih razporedb je zavzel grof mesto nasproti plesalke ter jo obletel s finim strokovnjaškim pogledom, ki ga je storil damam še bolj interesantnega. Humanist je
poskrbel za smešen intermezzo: sanjalo se mu je* da jemljd gospodje v gotovih slučajih klobuke s soboj; v dokaz, kako sigurnega se čuti na parketu, si zunaj ni dal izpuliti popotnega cilindra, marveč ga je sukal v salonu toliko časa po rokah, da mu je nazadnje ušel pod sedalo. Nina je hihiknila, Smučiklas in Divjak sta že odprla usta, da bi se spustila v grohot nad profesorjevo smolo; toda grof je nadaljeval svoj pomenek z gospodinjo, kakor da se ni nič zgodilo, in vsa družba je storila pravočasno po njegovem zgledu. Že na oko je razodeval bitje iz finega sveta; mlajši gospodje so stregli na di-stinguirane geste niegovih rok ter poslušali njegovo nosljanje s paznostjo častihlepnih učencev.
»Na dvoru je živel,« je šepnila debeluhasta gospa Divjakova Nini v uho, ko je grof omenit nekaj podobnega. »Er hat Hofluft geatmet!«
V lepoti je daleč prekašal navzoče mladeniče; to se je poznalo damam na očeh. Igor Fabina je gledal z grenkim obupom, kako zaverovano meži Nina v visokaga gosta, zanj pa se niti ne zbrkne več, in doktor Košmelj je hvalil Boga, meneč, da Dora ne misli priti.
»Vse babnice nam bo zapeljal,« je razsojal Egon na tihem. »Edina šfinsa je, da ga človek posnema.« Grofov monokelj in vozel kravate sta ga navdajala z občudovanjem; sklenil se je podvizati, da bo vsaj prvi za njim!	  (Dalje.)
čale nakupiti si pod roko živila. Kon-tigentirancga blaga in drugih najpotrebnejših živil sploh ni bilo dobiti. Delavstvo ni dobilo skoro nič, ne iz konzuma in nc od občinske aprovi-zacije. Občinska aprovizacija je pošiljala delavce v tovarniški konzum. A konzuin je pošiljal ljudi na občino. Tako je moledovalo delavstvo tukaj in tam, in vedno brez uspeha.
Delavci in sevniške tovarne za kopita so bili aprovizijonirani iz tovarniškega konzuma. Lastnika tovarne sta Nemca brata Winkler. V tovarniški aprovizaciji nimajo delavci nobene besede. Vse ukazuje tovarnar, ki tudi popolnoma prosto in po svoji volji razpolaga z živili. Delavci pa cele tedne in tedne niso dobili ne molče, ne sladkorja ter sploh nobenih živil.
V teh žalostnih prehranjevalnih razmerah se je raznesla po Sevnici vest, da je na sevniškem kolodvoru en vagon moke, ki se bo odpeljal v Gradec. Ko so lačni delavci to zvedeli, so šli 9. januarja 1.1. pogledat na kolodvor. Res so našli na kolodvoru vagon moke, ki je bil naložen od mlinarja Suppanza v Sevnici in naslovljen za Gradec. Kakor se je pozneje zvedelo, je bila moka last nemčurskih špekulantov v Brežicah, ki so še v vojnem času dobili vtihotapljeno žito 'za visoke cene iz Ogrske in prepustili niletev Suppanzu. Kako so si ti nemškutarji izposlovali pri okrajnem glavarstvu potrebno transportno dovoijenje za Nemško Avstrijo, do danes še ni pojasnjeno. Na vsak način je bilo poslovanje okrajnega glavarstva v Brežicah nepravilno, da dovoljuje nemškutarjem po cele vagone moke izvažati v Gradec in kar je najlepše, brez vednosti Narodne vlade SHS v Ljubljani. Brezvestne špekulante je hotel okrajni glavar Koropec obvarovati škode, še več, pomagal jim je na ta način, da si pri-svoje oderuške dobičke. Ne samo v Sevnici, v celi Sloveniji stradamo kruha, a nemčurjem se dovoljuje izvažati moko v Nemško Avstrijo. — Delavstvo, kakor tudi ostalo prebivalstvo Sevnice je bilo vsled teh dejstev skrajno razburjeno, ker je videlo, da se hoče nemškutarje še naprej protežirati v državi SHS. Kakor rečeno, delavci so šli 9. januarja v Sevnici na kolodvor. Tu jim je postajenačelnik in orožništvo zagotovilo, da se do drugega jutra do 8. ure ne bo moka odpeljala ir Sevnice. Ko so delavci dobili zagotovilo, da ostane do drugega dne moka v Sevnici, so takoj zapustili kolodvor z namenom, da pridejo po moko šele drugi dan, ko bode vse bolj pojasnjeno, kako in kaj je z moko.
Dne 10. januarja zjutraj so šli vsi delavci tovarne za kopita in tudi mnogo drugega sevniškega prebivalstva na kolodvor, kjer so zahtevali, da ostane moka v Sevnici in se razdeli izstradanemu prebivalstvu. Pri vagonu naloženim z moko so stali orožniki in občinski sluga Senica. Delavstvo je ob
Slovensko žensko vprašanje.
n.
O ženski Jugoslovanski organizaciji govori jako lepo Ženka Frangeš pod naslovom „Posestrimstvo — zveza jugoslovanskih ženskih društev", (v zadnji štev. »Jugoslovanske žene"). Misel za „Posestrim-stvo“ se je pojavila z večjo silo dne 3. svečana, ko so se sešla zagrebška ženska društva pri meščanskem odboru na sejo, da mu pomorejo proslaviti pravoslavni božič. Prisotne so bile Hrvatice in Srbkinje. Namen „Pose~ strimstva“ bi bil, da se v njem združijo vsa ženska društva. Naslov je bil utemeljen s tem, da je 1. posestrim-stvo jugoslovanski narodni običaj, 2. simbol solidarnosti, 3. demokratično ime. „Posestrimstvo“ bi bila zveza, ki združuje v sebi vsa društva in vodi skupne posle. Vsako društvo ohrani svoja pravila in ima pravico, da je v ,Posestrimstvu“ zastopano. Sklenjeno je bilo, da pojdeta dve zastopnici v Belgrad in v Ljubljano, da se pogovore o tem s Slovenkami in Srbkinjami v Srbiji. Misel sama je uvaževanja
8. uri zjutraj.todprlo ob navzočnosti žandarjev in občinskega sluge vagon in spravilo moko na varno v dvoje bližnjih skladišč. Pri prevažanju moke je delavstvo postopalo kar naj-vestneje in celo štelo vreče. Moko si je hotelo razdeliti deievstvo popoldne. Pred razdelitvijo moke ob 4 uri popoldne je prišel do delavcev glavar in župan. Glavar je opozarjal delavstvo, da moka mora v Gradec. Ker je delavstvo tej glavarjevi izjavi oporekalo, je končno glavar dovolil, da se moka razdeli ljudem. Delavci si naj izvolijo svoje zaupnike, ki bodo delili moko. Ko se je to zgodilo, se je pričelo z razdeljevanjem. Na osebo se je delilo po 2 kg in se je vsakdo moral izkazati s krušno izkaznico. P r i ra zd elit v i so bil i navzoči občinski sluga inž a n-darji. Okrajni glavar Koropec je odšel, ko je enkrat dovolil, da so moko razdelili. Moka sc ni plačevala na mestu, ampak se je vsakogar zapisalo, koliko je vzel.
Omeniti je še: Predno so šli dne
10.	januarja delavci na kolodvor prevzemat moko, je šel delovodja Mihelič k tovarnam Winklerju povedat, da bodo delavci zapustili delo in da gredo na kolodvor po moko. Tovarnar je odgovoril, naj delavci napravijo k*ir hočejo. Ker tovarnar pravzaprav nič ni branil, so bili delavci v dobri zavesti, da pravilno ravnajo. Tovarnarja Win-klerja in delovodja Mihelič so potem celo gledali, kako so delavci skladali moko. Pri tem so se smejali in priti jevali, da je prav kar delavci ravnajo.
Ko so 10. januarja zjutraj spravili delavci moko na varno v skladiščih, so šli pred Suppanzev mlin. Prepričati so se hoteli, koliko ima Suppanz pravzaprav moke na zalogi, da jo tako lahko pošilja v Gradec. Pred Suppanzev mlin so šli z delavci tudi orožniki, ki so zahtevali, da gre v mlin samo pet delavcev. Delavci so povelju orožnikov ugodili in je v mlinu le pet delavcev pregledalo zaloge, dočim je ostala množica čakala zunaj. Pri Suppanzu so našli 185 vreč moke. Delavski odposlanci so zunaj stoječi množici povedali koliko so našli, n?kar se je ljudstvo mirno odstranilo od mlina. —- Delavstvo se je hotelo tudi prepričati, kakšne zaloge imajo trgovci v Sevnici, ker je mlinar Suppanz rekel delavcema Senlčarju in Stegenšku ml., naj gredo pogledat tudi k trgovcu Cimperšku, ki ima baje velike zaloge. Končno se je splošno govorilo tiste dni po Sevnici, da imajo trgovci velike zaloge sladkorja, ki ga pa nočejo dati prebivalstvu. — Delavci so županu Smoletu, ki je bil ravnokar na trgu, sporočili, da se hočejo prepričati, kaj je resnice na vseh teh govoricah. Župan pri pregledovanju zalog ni ugovarjal.
Osem delavskih zastopnikov je šlo v trgovino k Cimperšku in pregledalo zaloge, katere je CimperŠek radevolje pokazal. Našlo se ni nič posebnega,
vredna in bo mogoče iz nje vzrastla obširna organizacija jugoslov. ženstva. O namenih tega združenja piše pisateljica tako: »Tudi me žene hočemo in moramo sodelovati pri zgradbi naše države in z našim delom pripomoči, da se ta nova zgradba utrdi. Vsaka od nas mora čutiti, da ne sme biti naš edini in najvišji cilj samo to, da Jugoslavija obstoja. Ne smemo biti zadovoljne samo s tem, da izpolnjujemo neki teritorijalni prostor; mi hočemo in moramo prinesti človeštvu novih trajnih vrednot, to pa moremo samo tedaj, da delamo sami na sebi, da kulturno napredujemo, da se krepimo in pazimo, da bomo imeli zdrav, silen, samozavesten zarod. V tem prizadevanju hočemo biti tudi me žene vstrajne in zanesljive sotrudnice vseh onih, ki jim leži bodočnost Jugoslavije in njena vrednost za človeštvo na srcu.
Vse za delo vnete in sposobne žene so že pristopile kot članice v kako svoje društvo. To je najboljše znamenje, da hoče vsaka delati in da se vsaka čuti kot članica ene velike družine (jugoslovanske), do katere ima
nakar so delavci mirno odšli. Od Cim-perška so šli delavci v trgovino župana Smoleta. Ugotovili so, da ima župan v svoji trgovini približno 100 kg sladkorja, dalje sol in milo, ako ravno je Smole preje trdil, da nima nič na zalogi. Delavci so tudi iz Smoletove trgovine mirno odšli in ni nihče ničesar vzel. K trgovcu Verbiču je šlo pogledat le pet delavcev. Tu so dobili 40 vreč soli, večjo množino vžigalic in žitne kave. Sol so dobili odjemalci pri Verbiču le na ta način, da so mu prinašali druga živila v zamenjavo. Vžigalic in žitne kave pa sploh ni prodajal. Navzlic temu, da so vedeli delavci za to krivično razdeljevanje in skrivanje neobhodno potrebnih predmetov, so odšli iz trgovine mirno in niso ničesar vzeli. Pogledat so šli delavci tudi k trgovcu Kristelstarklu, kjer so našli lepe množine cikorije, ki je ni hotel prodajati. Tudi iz te trgovine so odšli delavci mirno.
Podrobnosti glede pregledovanja zalog pri trgovcih se navajajo predvsem zato, da se ne bo reklo iz te ali one strani, da je delavstvo nastopalo po boljševiško. Vse se je vršilo mirno in s privoljenjem županovim. Razpoloženju razburjenega prebivalstva odgovarjajoče je bilo to pregledovanje zalog zeio pametno, ker so se stem izpodbile vse pretirane govorice o velikanskih zalogah. Tako je bilo po pregledovanju zalog vse pomirjeno, ker se je ugotovilo, da vendarle ni vse res, kar se govori po trgu.
Drugi dan 11. januarja so razdeljevali moko še onemu delu prebivalstva Scvnice, ki še ni nič dobilo. Moko je dobila tudi sodnikova žena. Vsa razdelitev se je vršilapod kontrolo občinskega sluge in žan d ar m eri j e. Od vagona je še ostalo 40 vreč, ki so še danes spravljene pri Suppanzu.
Vsak pameten človek bi mislil, da je bila s tem potekom dogodkov vsa zadeva končana. Ravnanje delavstva je bilo utemeljeno psihologično. Oblasti bi si imele le čestitati, da se je vse izvršilo še tako mirno in v redu. Le mirnemu razpoloženju delavstva in sploh sevniškega prebivalstva gre zasluga, da ljudstvo ni vzkipelo do največjih izrazov ogorčenja proti brezvestnemu postopanju okrajnega glavarstva, ki pošilja izpred oči lačnih slovenskih revežev moko v Nemško Avstrijo.
Vendar zgodilo se je drugače. Orožništvo in okrajno glavarstvo, naj-brže nahujskano od nemčurskih tihotapcev, ki so bili ob mastne dobičke, je pričelo nato naslednje dni divjati po Sevnici s prusaškimi nasilji. Zgodile so se stvari, ki so naravnost nepojmljive za svobodno državo SHS.
Dne 12. januarja so nenadoma aretirali orožniki posestnika Antona Kolmana iz Šmarja pri Sevnici, ko je šel k jutranji maši. Aretiran je bil zato, ker je bil dozdevno glavni povzročitelj
svojo dolžnost, da jim pomore po svoji zmožnosti, da se njen ugled povzdigne in, da vzraste nje vrednost v boljšem silnejšem lepem življenju..."
Ker pa ni mogoče, da bi vsako posamezno društvo izvršilo vse velike naloge sedanjosti —■ zato je treba skupne zveze vseh društev, ki naj se imenuje — „Posestrimstvo“.
Načrt je lep in mislimo, da se bo dal tudi izvršiti. Naše ženstvo se v polni meri zaveda svojih dolžnosti do mlade države; pa tudi država priznava popolno enakopravnost žen in ji daje vse 'pravice, ki jih imajo žene drugih kulturnih držav. Ženska volilna pravica — bo naraven dar prestanega trpljenja in tu čaka vse ženstvo novo polje dela.
„Posestrimstvou, t. j. zveza ženskih društev bo moglo delovati uspešno le tedaj, ako bodo društva dobro organizirana. In v tem oziru bi Slovenke ne mogle pokazati najlepših uspehov. Preveč malomestnih nazorov je še zakrcanih v nas in mnogo nepotrebnih predsodkov zadržuje razvoj naših ženskih sil. Vse to mora pasti, ako hočemo iti v novo veliko življenje.
prevzemanja moke na kolodvoru. Kolmana so orožniki odvedli v sevniške zapore. Ko je ljudstvo zvedelo, da so Kolmana zaprli, je šla velika množica po maši na sodnijo in zahtevala,_ da se Kolmana izpusti. Ravnanje je bilo razumljivo. Vsakdo si je mislil: Okrajno glavarstvo nam je hotelo naravnost ukrasti moko. Sedaj, mesto da bi bil okrajni glavar' poklican na odgovor, da pošilja moko v Nemško Avstrijo, zapira po ukazu okrajnega glavarja orožništvo človeka, ki se je potegovtal le za pravico izstradanih ljudi. Jetničar je odprl zapore. Kolman se je začetkom še branil oditi iz zapora, češ, saj nisem ničesar zakrivil, ker ko bo vse pojasneno, me tako takoj izpuste iz zaporov. Kolman j« posestnik in mu ne manjka živil. P0' tegnil se je za ljudi, ker so se smilili. Pri razdelitvi moke je takoj fr' javil, da noče moke. Vzel je pozneje moko le na prigovarjanje delavstva, ki mu je reklo: Za nas si se potegoval in prav je, da dobiš tudi ti moko.	,
Pri tem je značilno, da mu je jetničar rekel: Še premalo ste rekvirirali-Vprašat sem šel sodnika in sodnega svetnika, kaj hočem napraviti. Ali naj vas izpustim iz zapora, ali naj vas obdržim. Sodnik in svetnik sta rekla: Mi ga nismo zaprli in ga tudi izpustiti ne rečemo. Zato sem vas izpustil iz zapora po tem, ker če onima dvema nič ni mari, potem tudi meni ni.
Kolman se je slednjič udal prigovarjanju ljudi in odšel iz zapora. Pred sodnijo so ga ljudje pozdravili z vzkliki: Živijo Kolman! Za njim so pritekli orožniki in ga znova aretirali.
(Konec prihodnjič.)
Jugoslavija.
Stavka železničarjev v Trstu in jugoslovanska propaganda.
Kako obrekujejo Italijani Jugoslovane in kakšnih lokavih sredstev se poslužujejo, smo videli posebno v zadnjem času povodom stavke železničarjev v Trstu. Laški listi so porabili takoj priliko in iskali krivca — seveda pri Jugoslovanih, češ, da so oni dali potrebne svote za uprizoritev stavke med tržaškimi železničarji in delavci. Sedaj pa poročata „Corriere della Sera" in „Secolo“, da je delavska zveza (Confederazione del Lavoro) posiala laškemu ministrskemu predsedniku izjavo, da generalna stavka in stavka železničarjev v Trstu nista v nobeni zvezi s političnim položajem. Edini povod je bila zanikrnost italijanskega guvernerja v Trstu, ki je delavstvu vse mogoče obljubil, toda ničesar ne storil. Tu se vidi, da niti lastni rojaki niso z Italijani in z njihovim gospodovanjem zadovoljni, pa tudi vsa zlobnost in nesramnost laških listov.
Puljski list „L’Azione“ za zatiranje Jugoslovanov.
Laški listi, kateri so začeli izhajati še le po zasedenju primorskih po-
Naravnost neverjetno je, kako malo ženskih imen najdemo n. pr. v sodobni naši literaturi. In vendar smo v zadnjih letih povzdignili naše žensko šolstvo in splošno vzgojo.
Drugod tvorijo pisateljice že važen del novejše književnosti. Isto opažamo na drugih poljih. Oni veliki strah pred javnostjo, kakor da bi bilo sramotno javno povedati svoje poštene misli. Ta rezerviranost in brezbrižnost je naravnost nerazumljiva, ako vidimo na drugi strani izredno marljivost in podjetnost naših žen, da se uveljavijo v gospodarskem življenju in veliko voljo, da pri predavanjih in v raznih tečajih izpopolnijo svojo izobrazbo. Zato se nam zdi, da je vzrok vse apatije in molčečnosti v tem, ler Slovenke nimajo svojega pravega gin-sila. Zdi se nam, da leži v našem ženskem svetu zakopanih mnogo kulturnih sil, ki bi se prebudile, ako bi našle svoje polje.
Imamo sicer ^Jugoslovansko ženo", ki nas dobro predstavlja pred tujino in je želeti, da je na njo naročena vsaka naša inteligentna žena. Toda v naš širši ženski svet ta revija ne bo
.ne zaostajajo prav nič v hujskanju in imperijalizmu za listi kraljestva. Prvenstvo gre pa gotovo puljskemu „L’ Azione", ki zahteva, da se močne manjšine jugoslovanske v V.jnorju kratkomalo zatrejo, kajti 40 miljonov Italijanov ima pravico na naravne meje, katere potrebujejo, ker bi sicer postali proletarci med narodi. Italijanski „sacro egoismo“ z vsem svojim cinizmom in vso brezobzirnostjo.
Italijani proti Francozom ?n Amerikancem.
„L’ Azione“ iz Pulja se pritožuje,
v Reki italijanske oblasti, zlasti testni magistrat nimajo nobene pralce in ugleda. Dokler je bilo mesto Pod Avstrijo, so Italijani strogo pazili P3 to, da so bili Jugoslovani brez izjeme izločeni iz javnih služb; odkar Pa je Reka oporišče francoskega bro-d°vja in vzhodne armade, prezirajo vojaška poveljstva italijanske oblasti, med tem ko podpirajo jugoslovanski element in ga skušajo uveljaviti tudi v, javnem življenju. Francozi in Ame-rikanci so pač kmalu uvideli, kako je Reka „italianissima“ in vse kričanje in manifestiranje Italijanom ne bo tu ničesar pomagalo.
Grozeči konflikt med Italijo in Jugoslavijo.
Italija radi jugoslovanskih zahtev v težaVnem položaju.
N £ w Y o r k, 28. februarja. (CTU.) Hearstovo časopisje javlja iz Pariza: Vojna med Italijo^in Jugoslavijo ogroža evropski mir. V krogih konference so na jasnem o posledicah, ki bi jih imel izbruh vojne med obema narodoma. Pripravljajo se, da vporabijo vsa sredstva, da preprečijo grozeči konflikt. Vsekakor pa stojita obe armadi na mejah. Iskra zadostuje, da se obnovi krvoprelitje, ki ga je gledal svet skozi Štiri leta.
LDU. C uri h, 28. febr. (CTU.) Vesti o konfliktu med Italijo in Jugoslavijo so zelo alarmantne. Domneva se, da je vojna jako blizu, ako se mogočni besedi zavezniških velesil ne posreči, prisiliti obe stranki k zmernosti. „ZUricher Morgenzeitung11 poudarja, da bodo Italijani od jadranskega ozemlja dobili mnogo manj, kakor jim je svojčas ponujala Avstro-Ogrska za ohrano nevtralnosti, če bi Jugoslovani — in to je pričakovati — dosegli ugoditev svojih zahtev. Italijani bi dobili samo italijanski del južne Tirolske, ker bo Wilson prejkone mogel izvesti drugo točko svojega programa, po kateri se bo italijanska meja določila po jasni črti narodnosti. Ta razvoj je za Italijo velika prevara. Zaradi tega se more razumeti, da zahteva Italija izpolnitev londonskega dogovora. Italija, ki je imela do sedaj veliko srečo, da je vzlic vsem porazom napravila pri mirovnih pogajanjih velik plen, kakor leta 1859. in 1866., se bo vrnila iz te vojne skoraj s praznimi rokami, ker ji razen Trentina ne bo pripadel niti ozek pas Primorja. Italija se je pokazala kot zelo nezanesljiva zaveznica in ona bi, ako se bi ugodilo njenim zahtevam ob Adriji in na Tirolskem, obrnila vse svoje moči proti zapadu, da bi pridobila
ozemlja, ki spadajo danes k Franciji in ki jih smatra za italijanska in katerim se do sedaj ni izrečno odrekla, kakor se ni odrekla Tunisu. Mirovna konferenca bo najbrže sklenila ljudsko glasovanje na spornih ozemljih. V tem primeru bodo nemški in ladinski deli južne Tirolske ostali pri nemški Tirolski.
Zakaj je Italija zaprla meje proti Jugoslaviji.
Laž o izgonu italijanske misije v Ljubljani in srbskem napadu na italijanski vlak.
Berlin, 1. marca. (Dun. k. u.) „Loka!anzeiger“ javlja iz Rotterdama: Iz angleških virov poročajo k jugoslovansko - italijanskemu sporu nastopno: 20. februarja so izgnali Jugoslovani italijansko misijo, ki je bivala v Ljubljani na podlagi mirovnih določil. Naloga te misije je bila, da vrcdi tamošnje politične življenske pogoje med Jugoslovani in Italijani. Kot vzrok izgona so navedli Jugoslovani, da Ljubljano ni smatrati več kot del Avstrije, potem ko je bila jugoslovanska država že pripoznana na mirovni konferenci. Radi tega je sklenila italijanska država, ki jugoslovanske države ne pripozna	in	razen tega
tudi	zanika, da	hi	jo	bile pripo-
ziiale velesile, zapreti meje, ker si ni hotela na podlagi pogojev za premirje kar tako prilastiti pravice vojaškega, zasedanja. Drugo poročilo pravi da so dne 12. februarja vojaki v srbskih	uniformah v	Ljubljani napadli
vlak	z Italijani, ki	so	se	iz avstrijske
internacije vračali domov. Srbski vojaki so zažgali italijansko zastavo.
Skrivnostna italijanska misija in nje odhod iz Ljubljane.
Italijanska brezžična sporočeval-nica je dne 28. februarja v ves svet poslala vest, da je ljubljansko po-veljnlštvo Dravske divizijske oblasti iz Ljubljane odpravilo italijansko misijo, ki se je tamkaj mudila zgolj zato, da uredi dovoz živil v Čeho-slovaško republiko ter v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, In da je Italija zaradi tega uki'cpa zaprla demarkacijsko črto. — Nasproti tej trditvi ugotavlja Ljubljanski dopisni urad na podstavi obvestila iz dobro poučenega vira, da je skrb za uredbe ententnega dovoza živil za Čehoslo-vaško republiko in za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev poverjena edinole Vrhovnemu zavezniškemu svetu za preskrbo z živili. (Conceil superieur interallie de revitaillement), ki pa do današnjega d.ie ni v Ljubljano poslal nobene misije, zlasti ne nobe'ne izključne italijanske. Ker torej doslej v Ljubljano ni bilo nobene misije za uredbo dovoza ententnih živil, je jasno, da take misije nihče iz Ljubljane odpraviti ni mogel. Kes je, da je do predkratkhn v Ljubljani bivalo nekaj italijanskih častnikov in vojakov, ki so zatrjevali, da imajo tukaj posla s preskrbo živil. Ta njihova trditev pa se je izkazala za neosnovano.
Ako italijanska vlada iz dejstva, da so italijanski vojaki ostavili Ljubljano, potem ko so bili postopali ne-
korektno, izvaja konsekvence, ki oškodujejo države, katerim so dovozi živil namenjeni, tedaj je to njeno ravnanje krivično in vzbuja sum, da porablja ljubljanski dogodek kot pretvezo za nadaljnje zavlačevanje dovoza živil, ki ji je tembolj dobrodošla, ker se ji tako ugodna prilika ni nudila niti tedaj, ko so prošle štirinajst dni jugoslovanski železničarji zaman čakali na avizirane dovoze ententnih živil iz Trsta.
Italija v škripcih.
Luga n o, 1. marca. (Izv. por.) V Italiji narašča z vsakim dnevom število brezposelnih, ki zahtevajo od vlade naj pospeši delo mirovne konference. Italijanska vlada je v veliki stiski, ker bi rada ugodila vedno večji ljudski nevolji z demobilizacijo, istočasno pa hujskajo vladni organi proti Jugoslaviji in napovedujejo splošno mobilizacijo. Jugoslovansko-italijanski spor je po krivdi Italije vedno ostrejši in kakor pišejo švicarski listi, bi morala mirovna konferenca marsikaj spremeniti v dosego mirnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Mirovna konferenca.
Pogoji predhodnega miru.
LDU. Berlin, (ČTU.) „Times“ javljajo iz Pariza: Pogoji predhodnega miru zahtevajo med drugim razorožitev avstrijske, bulgarske in turške mornarice, ki se mora izročiti ententi. Utrdbe na Holgolandu se morajo uničiti na stroške Nemčije. Kielski kanal mora biti na razpolago vsem narodom.
Dopisi.
Iz Kranja. Vprašamo g. okrajnega glavarja Sdutnika, če je svoje sinove, ki so bili še lansko leto vpisani na tukajšnji gimnaziji kot Nemci, že prekrstil v Slovence.
iz Litije. Pri nas imamo dve večii podjetji, predilnico in topilnico. Delavci teh podjetij so večinoma organizirani v Narodni Socijalni Zvezi, in sicer iz predilnice vsi in iz topilnice polovica. Članovj ima N. S. Z. v Litiji več ko 200. Nekaj delavcev iz topilnice je tudi organiziranih pri soc. demokratih, kateri pa skrajno nečloveško postopajo, posebno proti 18 brezposelnim delavkam in jim ne dovolijo, da bi bile tudi one deležne aproviza-cije. O tem „socijalnem“ postopanju gospodov sodrugov bomo še govorili, v nedeljo 23. t. m. so priredili soc. demokratje shod v Litiji. Pa nič jim ni pomagalo, niti enega člana niso pridobili. Naše delavstvo zaupa popolnoma S. S. Z.
Rimske toplice. Še le slučajno zvem, da me je za časa bolezni blatil iz osebnega sovraštva v časopisju tukaj znan dopisnik, češ, upeljal sem baje samonemški pouk in se celo pehal proti Jugoslaviji. Pouk je bil v vseh razredih predvsem slovenski. Da bi se celo pehal proti Jugoslaviji, je pa tako nesramna laž, da pozivljem dopisnika, naj ima še vsaj toliko časti, da se naj ne skriva za urednikov hrbet, ampak naj naznani svoje ime v svrho edino kompetentnega, t. j. sod-nijskega dokaza, sicer je lažnjivec.
segla — in tu je potrebno, da Slovenke storijo svojo dolžnost in da se združijo okoli svojega lista. Tako bo tudi ženska organizacija bolj mogoča In bo mogla govoriti o sebi.
Dobili smo zadnji čas ženski list »Slovenka1*, ima namen združiti en del našega ženstva. Napredno slovensko narodno ženstvo je cstalo brez glasila. Obetala se je „Slovenska žena11 |n ta stvar zahteva enkrat javnega pojasnila. Slovenski ženski list, kakor si ga prestavljamo, ne more biti podjetje enega človeka, ki poleg tega nima za to primerne sposobnosti, ampak mora biti glasilo naših ženskih društev, torej fes ženski list, ki naj se v n em kaže delo in stremljenje naših žen n deklet. Ne dvomimo, da bi tak list imel dovolj sotrudnic. Pisan naj bi bil poljudno, pol beletristično, pol poučno in naj bi skrbel za splošno kulturno in gospodarsko vzgojo našega ženskega sveta. Tu bi se združile naše učiteljice, uradnice, meščanke, delavke in naše kmečke žene in dekleta bi rade spre-
jemale poročila o napredku v gospodinjskih i. dr. vprašanjih. Zato je skrajni čas, da sl naše ženstvo ustanovi svoje glasilo in s tem vstopi v krog svojih slovanskih sester. S »Slovensko ženo" ne bo nič. To po svojih informacijah lahko izjavimo, In če izide prva številka bi lahko celo leto čakali na drugo. To pa bi bil škandal, ki bi metal svojo senco na vse naše narodno ženstvo, posebno, ker se je delalo za »Slovensko ženo" reklamo tudi po tujih listih in se je povsod v nji pričakovalo glasilo slovenskega narodnega ženstva. To vprašanje je treba torej pojasniti — in razrešiti.
Dober slovenski ženski list smatramo za predpogoj dobre slovenske ženske organizacije — in dobro organizacijo smatramo za potrebno z ozirom na našo bodočnost.
Poleg skupne organizacije, ki ga nasvetuje pisateljica v »Jugoslov. ženi" v zvezi „Posestrimstva“ bo važno vprašanje: skupen moden list. Dozdaj smo živeli odvisni od nemških salonov,
naš t. zv. višji ženski svet je potreboval nemške modne žurnale. Kakor o vsem se bo tudi v tem oziru sklenila direktna zveza s Francijo. Toda znanje francoščine še v nekaj letih ne bo tako splošno, zato se bo treba ravnati po češkem zgledu. Važno je to posebno zato, ker pridejo v domačem modnem listu domači motivi na vrsto, poleg tega je treba izpregovoriti besedo o našem interijerju, o dekoraciji in o drugih važnih vprašanjih našega salona. Naravno je, da je tak velik list mogoč le za vse jugoslovanske dežele in upajmo, da si bodo naše jugoslovanske dame v njem ustvarile svoj svet, da bomo konečno tudi na tem polju samostojni in da pokažemo svetu bogastvo naših narodnih vzorcev. — Jugoslovansko ženstvo ima torej dovolj nalog. Pozdravljamo nastop naših žen na političnem polju v boju zoper tujce — upamo pa tudi, da bodo srečno razrešile tudi druga vprašanja, ki se jih tičejo
Iz Vojnika. Lep kraj, prijazni ljudje in zavedni Slovenci. Orožniki so pa precej nezaupljivi, kajti še na nobenem mojem potovanju se mi ni primerilo, da bi se moral legitimirati, kakor tukaj. No, morda sem ta dan sumljivo izgledal, četudi nisem imel mačka. Najbrže hodijo skozi Vojnik večkrat sumljivi ljudje. — Popotnik.
Račje pri Mariboru. Naši posili-nemci se že smatrajo za premagane. (Čudno, da so enkrat vendarle prišli do zdravega spoznanja.) Kakor poparjeni hodijo okrog, le „Ritzi“-tova soproga se Še nikakor ne more sprijazniti s to mislijo in še vedno čaka, da jih pride nemški bog iz Gradca odrešit, dočim se je naš »dohtar" že popolnoma udal v svojo usodo, tako, da je začel že celo za Hrvate goreti.  	Račan.
Slovenke!
Danes se vršijo po celi Jugoslaviji protestni shodi jugoslovanskega ženstva proti nasilni okupaciji hnpcrijalistične Italije.
Dolžnost vseh zavednih Slovenk je, da se pridružijo danes sestram v Kclgradu, v Zagrebu In drugod po širni naši domovini in povzdignejo svoj glas proti iuiperijalističnl Italiji, ki hoče ugrabiti nnjiepši kos naše domovine.
Slovenko, udeležite se vse današnjega protestnega shoda v Mestnem domu, ki se vrši dopoldne ob
11.	url!
Dnevne vesti.
Izgredi v Sevnici. Z ozirom na naš tozadevni dopis, katerega prvi del priobčujemo danes, omenjamo, da je podpredsednik dr. Žerjav v seji dež. vlade 28. febr. interpeliral radi postopanja oblasti o tem slučaju. Začne se stroga preiskava vseh dogodkov.
Na naslov ravnateljstva drž. Žel. v Ljubljani. Na postaji Straža— —Toplice pašuje še vedno postaje-vodja Viljem Klenha, ki je bil vedno velik nasprotnik Slovencev. Kje je železna metla, da pomete ostanke stare Avstrije? Ali ne bi bilo pravično in edino umestno, da nastavi ravnateljstvo na vodilna mesta zmožne slovenske poduradnike, ki so morali pod Avstrijo trpeti radi svoje zavednosti vse mogoče muke konfinacije in internacije?
Kaj pa s poduradniki? Pišejo nam: Z ozirom na notico vlade „Kom-petentom za uradniška mesta", vprašamo prizadeti, kaj pa misli deželna vlada s tistimi poduradniki, ki služijo pri železnici in v drugih uradih že mnogo let in imajo najmanj štiri razrede srednjih šol. Upamo, da se tudi na nas ne bo pozabilo in da se bo pri imenovanju uradnikov oziralo tudi na naše sposobnosti. Ta zahteva je popolnoma upravičena, ker faktično že tako opravljamo uradniške službe. S tem bi se nam popravila marsikaka krivica, ki nam jih je prizadejal prejšnji gnili avstrijski režim.
Lep demokratizem. Z ozirom na to notico v št. 51. z dne 26. febr. nam je poslalo pošt. uradništvo izjavo, da je bil napad na g. vodjo kolodvorske pošte v Ljubljani neopravičen.
Še niso pomedli po uradnih mizah dež. sodnije, kjer sede Še vedno nemškularski uradniki, z blaženimi »Grazer Tagblatti" in »Tagespoštami" na mizi pied sabo. Slovenščina jim nikakor ne gre v glavo, ali nikar naj ne mislijo, da bodo še v naprej po uradih nemško hrulili in zato prosimo pristojno oblast, da spravi zadnji prah iz kota.
Vsem onim, ki so se pritoževali, da se je »Kurent" zakasnil, naznanjamo, da je vse poskrbljeno, da izide 4. štev. »Kurenta" že na pustni torek in bo odslej redno izhajal. Naročite si ga!
V II. redni seji Višjega šol. sveta dne 27. svečana 1919 je uvodno preči tal učitelj Luka Jelenc protest proti nekulturnim nakanam laškega imperijalizma in nemškega šovinizma ter izjavo, da ne prepustimo svojega Šolstva uničujoči poplavi tujinstva. Obenem se izreka priznanje in simpatija slovenskemu učiteljstvu, ki zve-
sto in odločno brani našo narodno kulturo ter se ne uklanja nobenemu nasilju na zasedenem ozemlju. Izjava se predloži poverjeništvu za uk in bogočastje s ptošnjo, da jo pošlje na pristojna mesta. Poročalo se je o rehabilitaciji in nakazanju službenih prejemkov svoječasno politično preganjanim, suspendiranim in odpuščenim učiteljem. — Goriškemu učiteljstvu tostran demarkacijske črte se je že izplačal v treh mesecih znesek okroglih 130.000 kron kot podpora na račun službenih prejemkov. — Sprejeli so se predlogi glede spopolnitve mnogih stalnih učnih mest na srednjih šolah, glede raznih imenovanj, dalje glede strokovnih nadzornikov za risanje in telovadbo.^ — Oddala so se stalna učna mesta v Cirkovcih, na okoliški šoli v Ptuju in Reki pri Mariboru. — Za slovenske šole na Koroškem se je sklenilo do končne splošne ureditve učnega načrta obdržati določila starega učnega načrta, le, da veljajo določila o nemščini za slovenščino. Uredilo se je dokončno vprašanje pre-šolanja zaselij Smrečje in Podpesek v šolski okraj Podlipo. — Ant. Pavšiču, nadučitelju v Kostanjevici in Štefančiču Avgustu, učitelju v Kamniku, se dovoljuje bolezenski dopust do konca tekočega šolskega leta. Za pomožnega učitelja v Sinjem vrhu se imenuje župnik Alojzij Jerič za dobo potrebe.
Kaj pravi naše ljudstvo o vojni z Italijo? Včeraj smo imeli priliko poslušati razgovor neke družbe naših kmetskih fantov o grozečem konfliktu z Italijo. — Na Laha bomo pa šli, so rekli, na Koroško nismo šli, ker tam itak dobimo kar je naše ... Tako so govorili naši fantje. Če torej Lahi hočejo na vsak način, da dobe batine, kakoršnih še niso dobili, naše ljudstvo je pripravljeno, da jim odmeri primerno porcijo, ki jim bo zadoščala za vse žive dni!
Invalid z razločno pisavo, mirnega značaja in veseljem do umetnega vrtnarstva (cvetličarstva in semenorejo) najde prijetno zatočišče. Nudi se mu lepa bodočnost. Oglasi naj se v poverjeništvu za socijalno skrb v Deželnem dvorcu, II. nadstr., soba št. 125.
Denarnica se je našla z malo vsoto denarja. Dotična oseba naj se zglasi Pred škofijo 18 od 12. do 1. ure — Našla se je dalje črna denarnica s srednjo vsoto denarja in par kuponi. Dobi se v trg. Ig. Žargi, Sv. Petra c.
Ženska moda je zadela to spomlad na velike težkoče. Radi pomanjkanja svile bodo zato takozvane prin-ces-svilnate toalete zelo redke. Moderen
Je gladek, tailiran jaket s telovnikom, :rila ozka in kratka. Pomladni plašči s pasom ostanejo. Za slabo vreme so športni kostumi. Kar se tiče bluz, so zelo moderne bluze iz crepe de China. Vzorci^ so na razpolago pri S. Potočniku, Selenburgova ulica 6.
Društvene vesti.
Vsi zdravniki se opozarjajo, da se izrednega občnega zbora „Slov. zdravniškega društva* v četrtek, 6. marca, ob 4. uri pop. v mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata sigurno udeleže. Nujen predlog o ustanovitvi začasnega civilnega in vojaškega pokrajinskega sveta ,dež. vlade za Slovenijo, je na dnevnem redu.
Načelstva obrtnih zadrug v Ljubljani, se prosi, da se udeleže važne skupne seje v pondeljek, 3. marca ob 5. uri pop. v zvezni pisarni, v hiši trgovske in obrtne zbornice.
Jezikovna tečaja srbohrvaščine se preselita s prihodnjim tednom. Tečaj g. prof. Jerslnoviča (pondeljek in četrtek) se poučuje na realni gimnaziji, II. nadstr. levo, Poljanska
Tečaj g. prof. Lokovška (torek in četrtek), se poučuje na realki.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V nedeljo, 2, marca ob 3. uri popoldne, dobrodelna predstava oslepelih vojakov Izven abonementa.
V pondeljek, 3. marca ob pol 8. uri zvečer, „Vesell dan ali Matiček se ženi“, igrajo dijaki tuk. srednjih šol. Izven abonementa
V torek, dne 4. marca ob 3. popoldne   ulica štev. 15“ izven abonementa.
V sredo, 5. marca ob 7. uri zvečer »Tugomer". Izven abonementa. Predstava se vrši za uradnike, ob znižanih cenah,
V četrtek, 3. marca ob 3. uri popoldne, dijaška predstava „Svet“, izven abonementa. Zvečer ob pol 8. uri, ,,. . . ulica Štev. 15", za abonement A.
Operno gledališče.
V nedeljo, 2. marca zvečer ob pol 8. uri „Prodana nevesta" izven abonementa.
V pondeljek, 3. marca ostane gledališče zaprto.
V torek, dne 4. marca ob pol 8. zvečer, „Bohčme“, izven abomementa.
V sredo, 3. marca ob 3. uri popoldne „Prodana nevesta", izven abonementa.
V' četrtek, 6. marca ob pol 8. uri zvečer, „Boheme“, za abonement C.
Iz gledališke pisarne. Že objavljeni reportoar za sredo se izpremeni, ker je ravnateljstvo sklenilo prirediti popoldansko predstavo za ljubitelje umetnosti z dežele in sicer opero »Prodano nevesto".
Stanovanjska stiska.
Z velikim začudenjem je čital vsakdo izmed tistih nesrečnih zemljanov, ki jim je bilo v delež, iskati leta 1919 streho zase in za svojce v Ljubljani, da se je še do predvčerajšnjem nemoteno nahajal v svojem udobnem stanovanju nemški vitez Oskar von Kaltenegger. Kaj naj to ime pomeni za celi slovenski narod, je bilo že neštetokrat v vseh listih opisano, vitez Oskar je bil za Slovence baš ono, kar je bič za živino!
K d o j e odgovoren za vse to? Menimo, da bi bilo popolnoma odveč, sklicevati se na ljubljanskega župana dr. Tavčarja. Ta se na njemu lasten način obregne ob vsakogar, ki kaj zahteva od njega. Ko ni bil ski-dan sneg, je rekel: „Bog ga je dal, Bog ga bo vzel", sedaj se izgovarja: v polno vrečo ni mogoče še ene stlačiti itd., in smatra vladno najemninsko pogodbo kot breme, na mesto da bi se potrudil, da bi se energično izvajala in še poostrila. S frazami ni nikomur pomagano in mi, ki moramo iskati stanovanja po Ljubljani, smo ravno tako državljani, kakor župan ljubljanski in njegova dolžnost je, skrbeti za nas, ki nas pa najbrže smatra za nadležne tujce. Nadležni tujci v Ljubljani nismo mi novo-prišleci, mi stari narodnjaki, ki nas je privedla v Ljubljano služba države SHS, pač pa ljubljanski Nemci, pa najsi po Ljubljani nemškutarijo že cela stoletja!
Na naslov vlade povemo: Vtis imamo, da imajo pri vladi glavno besedo „Tugomeri“ in kakšen bo njihov konec, nam je pokazal Jurčič v svoji drami. S 1 a b o s t in nevredno igračkanje je, da se izreče, odpustiti vse nemške uradnike, v isti sapi pa jim zopet odpreti vratiča, da se vrnejo k slovenskemu koritu. Vse to izgleda kakor pesek v oči narodu, ki je bil zaničevan kot garjeva ovca in preganjan s pasjim bičem. Danes je v Ljubljani glede stanovanj tako-le: Največ in najlepšihstanovanj imajo Nemci, zlasti nemški uradniki. Ker so nemški uradniki nepotrebni — vun ž njimi v Germanijo, pa najsi so rojeni pristni Ljubljančani itd., za narod je dovolj, da je dotičnik bil za časa Avstrije naš sovrag in krvnik. Vsakega odstavljenca in brezposelnega smatramo za sovražnega inozemca. Laschan von Moorland mora vun, mogoče se na Barju zopet zavč svojega slovenskega pokolenja.Baročki, vitezi itc. vun ž njimi, kajti sami imajo pretrdo kožo, da bi šli prostovoljno. Cernu neki trpimo n e m š k o g i m n a z i j o v Ljubljani? Na ta način je potrebno za njo prostora v hiši, kjer bi gotovo lahko stanovalo najmanj 8 rodbin, razun tega zasedajo nemški profesorji obilico sob in stanovanj. Ali ste že kedaj slišali, da bi bili Nemci nam kje plačevali slovensko gimnazijo? Mi jih pa vzdržujemo kar nadalje lepo naprej, kakor da bi Avstrija še obstojalaI Oj, Tugomerov pri vladi!
Slovenska javnost se ne dš več slepomišiti. Zahtevamo odločno: Skrb za stanovanje n a j s e o d -vzame tnestemu magistratu, mesto tega je ustanoviti državni stanovanjski urad. Izključno ta urad naj odpove Nemcem, pa tudi ljudem, ki vLju-bljani nimajo kaj opraviti, stanovanja in jih direktno nakaže vsem onim, ki moramo tu živeti, ker sedaj smo slabše oskrbljeni kot psi nemških baronov. Stanovanjski urad naj zajedno
oskrbi za to, da se bodo stanovanja res oddajala priseljencem, ne pa da bi se, kakor sedaj, po hišnih gospodarjih slednjih znancem in podkupiteljem pod roko oddajala in nam vsakokrat pred nosom eskainotovala.
Kot načelo mora veljati: Dokler je taka stiska s stanovanji, razpolaga / njimi izključno drža vni stanovanjski urad. Da napravi inesta Slovencem, sežene isti vse nadležne Nemce, direktno — ne prepušča to vprašanje hišnim gospodarjem — pa naseli v njih novopriseljene Slovence. Slovenskim strankam, ki nimajo nlkakoga opravila na licu mesta, se takisto stanovanje odpove, da se jim pa na razpolago stanovanja po slovenskih kopališčih: na Bledu, Slatini, Dobrni, Rimskih Toplicah, Laškem Trgu itd. ter po nemških graščinah na deželi, vse po navodilih omenjenega stanovanjskega urada, ki bi imel pravico zasegati stanovanja po celi Sloveniji. Penzijonisti itd. gotovo ne bodo iam slabše spravljeni kot v sedanji blatni in smrdljivi Ljubljani, stanovanjski urad pa jim pojde gotovo na roko pri selitvi in drugih potrebščinah. Zaenkrat ne gre drugače, le premislite trpljenje in materijelno škodo vseh onih, ki se brez strehe potepajo po slovenski prestolici in so brez moči proti mahinacijam pri oddajanju stanovanj.
Ako vlada tem zahtevam takoj ne ustreže, bo treba novih shodov in drugih korakov, da dobijo te upravičene zatheve primerni poudarek. Čast in korist naroda zahteva takojšnjo odstranitev sedanjih stanovanjskih razmer!
Ce je prej avstrijska vlada lahko rekvirirala stanovanja po Ljubljani za nemške častnike, uradnike, železničarje 1. dr., bi ne bil smrten greh, če bi se naša sedanja vlada povspela do takih energičnih korakov, S polovičarskimi odredbami se pa ne doseže nič. Mera je polna, tudi najpotrpežlji-vejšemu državljanu mora pri takih nečastnih in nesramnih prilikah zavreti kri. Torej stran pomisleke in obzir-nosti.	Mstislav.
Gospodarstvo.
Zagreb, 1. marca. (Lj. k.u.) Včerajšnji zaključni kurzi na zagrebški borzi:
Denar Blago
Banka za trgovino, obrt in industrijo
Banka in hranilnica za Primorje in Sušak nove delnice Hrvatska eskomptna banka Eskomptna In menjalna banka Brod, nove delnice Hipotekarna banka Zagreb Jadranska banka, stare delnice * nove delnice Katoliška banka v Zagrebu Hrvatska kreditna banka Narodna banka, Zagreb Obrtna banka, najnovejše Poljedelska banka nove delnice Prva Hrvatska štedlonica, stare delnice
Prva Hrvatska štedioniča, nove delnice '
Riješka pučka banka Zemaljska banka stare delnice n	»	nove delnice
Delniško društvo za industrijo
sladkorja	  __
Avstro - Ogrska banka je po 4 ‘/2 letih prestanka zopet začela izdajati tedenske izkaze o prometu. Prvi tak izkaz je zopet izšel dne 15. febr. t. 1. Iz tega izkaza se vidi, da je imela banka pokritja v zlatu, srebru in dvi-gah 339 milijonov kron, dočim znaša promet bankovcev 37 milijard kron.
Razno.
1000 porok na en dan. „DaiIy Mail“ poroča, da vlada zadnji čas v Londonu prava ženitvena manija. Največ se ženijo mladi ljudje, ki so bili dolgo časa na fronti. V Londonu se je razvila posebna družabnost v svrho spoznavanja med mladeniči in dekleti. Tako se je vršilo nekega dne nič manj kot 1000 porok, ki so se vse vršile koHkor največ mogoče slovesno. Angleži skrbijo torej pridno za svoj naraščaj.	/
Najstarejši račun šivilje so odkrili te dni v Parizu na neki kameniti ploči, ki je bila svoječasno vrnekem azijskem svetišču. Račun je napravljen za 82 oblek. Kolikor so mogli dognati, je račun napisan okoli 1. 2800 pr. Kr.
460	470
495	505
1445	1450
375	385
440	450
900	—
—	900
145	170
—	1080
445	455
240	250
108	112
9025	9125
8065	8075
208	212
—	720
675	093
2075	—
Zadnje vesti.
Narodno predstavništvo.
Prva seja.
Belgrad, I. marca. (Lj. d. u.) Ob 11. dopoldne so se zbrali narodni zastopniki kraljevine SHS k prvi seji Narodnega predstavništva. Poslanci so prihajali v dvorano v posameznih skupinah. Navzoči so bili vsi ministri) ki se nahajajo trenotno v Belgradu. Združenje strank v posamezne skupine še ni dosti pregledno, vendar pa se že precej poznajo obrisi poznejše grupacije.
Na skrajni levici so zasedli prostore srbski samostalci, — poslanci VLS in nekateri hrvatski poslanci. Pred njimi se nahajajo srbski nacijonalci, na njihovi levici samostalci Lorkovi-čeve napredne demokratske stranke, za njimi pa muslimanska skupina dr. Spahe in Krasnice. Še dalje na levici so Starčevičanci in člani Hrvatske Za-jednice iz Bosne. V sredini na levi strani so socijalni demokrati, v sredini sami pa člani Jugoslovanske demokratske stranke. Na skrajni desnici so srbski radikalci in par poslancev \l Vojvodine.
Minister dr. Kramer je prečita! v slovenskem jeziku ukaz glede sklicanja Narodnega predstavništva, nakar je posl. Džuro Džamonja predlagal za starostnega predsednika najstarejšega člana delegacije, posl. Gligorije Jeftanoviča iz Sarajeva. Predlog je bil soglasno sprejet. Starostni predsednik je imel nato sledeči kratek nagovor: »Siečen sem, da sem na pragu svojega groba doživel veliki dan narodne svobode in ujedinjenja. Srečen sem, da vidim v prvem Narodnem predstavništvu ujedinjen ves jugoslovanski narod. Pozdravljeni vsi v prvem Narodnem predstavništvu. (Viharno ploskanje).
Seja delegatov iz bivše Avstro-Ogrske.
LDU. Belgrad, 1. marca (JDU.) Včeraj dopoldne ob štirih je bila seja
delegatov za narodno predstavništvo iz vseh jugoslovanskih krajev bivše avstro-ogrske monarhije. Razpravljali so o poverilnicah delegatov in se je končno dosege! popoln sporazum.
Zborovanje delegatov V. L. S.
LDU. Belgrad, 1. marca. (JDU.) Včeraj ob dveh popoldne je bila seja delegatov VLS. pod predsedstvom dr. Korošca. Klubove seje so se tudi udeležili delegati hrvatske katoliške skupine okoli „Narodne politike14. Določitev črte za preprečenje spopada med Italijani In Jugoslovani.
LDU. Haag, 1. marca. (ČTU. Brezžično iz Amerike.) Da se prepreči oborožen spopad med Italijani in Jugoslovani, proučuje amerikanska komisija črto, katero naj predloži razsodišču in katero potem nobena od teh dveh držav ne bi smela prekoračiti. Nadalje javljajo, da so Wilsona o položaju obvestili in da mislijo, da namerava v direktno zvezo z Belgra-dom in Rimom stopiti, da naredi konec ljubljanskim (!!?) prepirom.
Napad na našo patrolo.
Ljubljana, 28. febr. Ljubljanski dopis, urad poroča iz uradnega vira: Koroško: Včeraj ob pol dveh popoldne so nemški vojaki našo patrolo, osem mož, pri Sv. Lovrencu, tostran de; markacijske črte obstreljevali. En mo* je težko in eden lahko ranjen. Nemd’ imajo enega mrtvega in dva težko ranjena. Drugod je položaj neizpre-menjen.
100 millonov dolarjev za strada*
joče prebivalstvo Evrope.
LDU. Hamburg 28. februarja* (ČTU.) Ameriška brezžična brzojavk* iz New Yorka: Predsednik Wilson je včeraj podpisal zakon o dovolitvi 100 miiijonov dolarjev v korist stradajočega prebivalstva Evrope. Vsota se bo dala Hooverju na razpolago, ki jo bo uporabil po najboljšem preudarku.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani
Stranke, ki dobivajo meso pri Putrihu,
dobe v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13|I, nove izkaznice za meso, v torek, une 4 marca. — Stranke prineso s seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rmeno ali zeleno |®i$timacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o števiiu oseb in 4- kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije, Uradne t:re dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. rfo 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitre dobe stranke nove izkaznice.
Mite svefiljke točno na drobno in
®«belo tvrdka Martin Sumer v Konjicah na štajerskem.	438	20-18
Mjln 10 kg mila rDob“ K 30-— pošiljam J. p0 povzetju, zabojček poštnine prosto Pfi odjemu več originalnih zabojev, popust, “alje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad '00 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.	486 9
PšeoSni ''{rn>š različni sistemi s 1 Idallli dUUj!) Staturo se takoj o
slov. ta-, ceno prodajo. Ponudbe’ pod „Poštni predal št. 76^.
5S9 6-4
: Anončna: ekspedicija
Ljubljana
Kongresni trg 3.
mnp (knjigovodstvo, kores-illult) pondenca, stenografija) proti dobri plači, prostem stanovanju in hrani, se takoj sprejme. Ponudbe na „Upia-viteljstvo graščine Bled.	629
Sfptf!*'* 'z Rusije vračajočih se vojnih vjet-I uikoT bi vedel kaj povedati o Jožefu Smid roj. 1. 1875.^ Podlomku občina Selca °kraj Kranj. Služil1 je priTren Ldst. Art. Abt. y Przemyslu in je bil '22/.-!. 1915 vjet, zadnjič }e pisal pred 2. leti, naslov je bil: Jože Šmid !• Polk. Taškent, Turkestan, Rusija. Kdor se je tam nahajal in bi mi mogel dati kaj pojasnil o njem mu povrnem stroške in dam nagrado, njegova žena Marija Šmid, Podlonk štev. 9. p. Železniki. Gorenjsko.	617
nji^j (dijakinje), se sprejmejo v Ljubljani UljflfU na hrano in stanovanje, za mesečno 250 kron. Stroeo varstvo. Enourna inštruk-clja na dan, po dogovoru. Prednost imajo oni, ki preskrbe živila Vprašanja pod „Nad-inženirska družina“ na upravo lista. 633 3 1
Mn Str^ttO se sPrejme gospoda, opoldne in Hd III delil zvečer. Vpraša se pri uprav-
  1! ~	a	•>
Išče se:
Sulaa. soha, porabljiva za lahko obrt, tudi na dvorišču, vendar v sredini mesta.
Mesečna soha proti kompenzaciji v kurivu ali živilih.
ILokai za prvovrstno podjetje.
Stuaiovaaije 6 soh, s kopalnico, za avgust za boljšo stranko.
Proda se:
Teiršita pregrinjala, bivša last črnogorskega kralja Nikite. Ročno delo.
Meyerjev Bs.«?nverKaeij«ki Seksi-Jcom z dopolnilnimi izvodi do 1901. Zelo dobro ohranjen.
Srehraina in star srebrn denar.
Slišisi telefoss.
Krojaška miza.
Kupi se:
H3ša, z primernim lokalom, za prvovrstno trgovsko podjetje.
Pisalni stroj, dobro ohranjen.
Živo srebro.
Linolej, večja množina, lahko že rabljen.
Fotografieni aparati.
Mikroskop (Zeiss, Reichert, Leitz).
Srednje veliko posestvo na Spod.
Štajerskem.
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi
na gornjo ekspedicijo.
■. Tene Jamar
specijalist za notranje bolezni
Naročajte in razširjajte „Jugoslavijo“!
)i{odni atelje
are
Ljubljana, kongresni irg št 4/7.
(Gcrbcrjcva hiša.)	300 10—3
Sprejemne ure: W—t2 in 3—7.
Vsakovrstne slamnike
za gospe, deklice, dečke in gospode, od priprostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila
r,„** Pafcif tovarna slamnikov rran ClCiij vStobu.p. Domžale
Cene kakor temu času primerno nizke.
Postrežba točna. 103 7
tampilje
Rnton Černe
gravenr in izdelovatelj kavčnk-štampilij
Ljubljana Dvorni trg štev. 1.
ništvu lista
634 3-2
ordinira
Pozor!
Pozor!
meščanske, Mahrove in trgov.
------------šole z dobrim vspehom, vešč
strojepisja in stenografije išče primerne službe. Nastop takoj.. Naslov pod „Marljivu na upravo tega lista.	642	3=2
Uninann hlann za moške in ženske ob eke, meno DiayO kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, pralno in toiletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mleko m a st in med, Izboren rumesenc, za čaj zadostujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan 1. nadstr. 653
nov, modem, več slik (sobnih podob), obutev za otroke in moške, nekaj obleke, več lepih galanterijskih predmetov, igrač itd. se proda. Naslov pri upravništvu.	651
Več vagonov špelia, "*"
z izvoznico za Kranjsko, preskrbi moj prijatelj iz Srema. Interesenti naj stavijo primerne ponudbe, da jih morem sporočiti dobavitelju, oziroma kupca z dobaviteljem naravnost spojiti. A. Kajfež, Kočevje. 652
fkkrbnii' s*ar 23 let, vešč štirih jezikov, UdMUllln, išče službe. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo lista, pod šifro ».Oskrbnik".	654	2—1
od 2—4 popoludne
v Prešernovi ul. št. 511.
Kupi se: 10 m transmisije 55 mm v
1 predložek (Vorgelege) za presmašino.
1 predložek (Vorgelege) za stroj za oblanje. 1 predložek (Vorgelege) za stroj za vra-vnavanje (Abrichtmaschine).
Proda se: večja množina žarnic.
Ponudbe pod »strojni deli“ na
I. Jugosl. anončni in informačni zavod
Beseljak & Rožanc
Ljubljana, Frančevo nabr. 5.
Mikakega veriženja več!
Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 536 10 2
belo, 1. 1917 in 1918, rdeče 1. 1918, črno dalmatinsko 1. 1917 nudim po nizkih cenah.
MILKO JESIH 546 i Ljubljana, Florijanska ulica 36.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in naj-uižje cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 163.	420	30	5
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. <> obrestuje hranilne vlijge po čistili
0
659
0
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1!)18 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon cnstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
„ Samostrel"
Najzanesljivejši čuvaj pred tatovi!
Ženijalna	650
: času veleprimerna iznajdba. :
Aparat .Samostrel' se pritrdi pri vratih ali pri oknih ter z močnim strelom točno javi in prečene nepovabljenega obiskovalca. „Samostrel“ opravlja varnostno službo brezobzirno in točno kot ura! Kjer straži on, tam prebivalci mirno in brez skrbi spe!
Izboren prodajni predmet za trgovce z železnino, galanterijo itd.
En komad z municijo in navodiiom proti nakazilu K 28 — poštnine prosto. Pri večjem naročilu popust.
Valentin Urbančič, Ljubljana,
Frančevo nabrežje I.
Hum in slivovko ka Ivan Perdan v Lju-
»Jjani. Pismene ponudbe se pošljejo na zahtevo.	655
Na nrnrfai imani 1200 ks kislesa zeija, •'H piuuflj 3000 kg sveže repe in brzo-Parilujk z 2 1 po prav nizki ceni. Iv. Černe, ZB Šiška 25.	656
pnnrauol/ v št. 51 „Jugoslavije“, z dne r|M>CfVi «6. feb. t. 1., natisnjena ženitna ^nudba ie falzifikat neke zlobne ženske, ki ho« zas,arela samica iz gotovih vzrokov m0slmaSčeveti. četudi je sama boli potrebna Oiinii 8a’ a žal da Je predpustni čas prehitro Šmn,- J°siP Bergles, pos. sin., Bobovo, p.
"^je pri Jeišah-	657
dobičkanosen tik Banjaluke je radi nastalih razmer na prodaj. Natančneja pojasnila daje
E. LESKOVEC, Ljubljana, Ilirska ulica 29.
m
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15*—, cela doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
M. RANT, Kranj.
drž, uradnika VL _	*.
stroh^a^e’ sprejmeta stanovanje tudi pod v i,«.0* v lc’eti> al> Pa v hlevu. Naslov se izve
iščeta stanovanje, vsak 2—4 sobe. Če
65 •> 2-1
v “Pravništvu’ iista!
Staroznano snaženje
zo pet deluje. Spre-Parkel naro^*1 v Šelenburgovi ulici 6. Franc ——664
Rudolf RllS v Kranju
s prijetno diše-V tr^BC,Z’-r	čim	prašnim	oljem
tvrdka p n javnih lokakalih prevzame uKarr. Parkelj, Šelenburgova ul. 6.
Avtografično prešo
r
kupim Ponudbe na upravništvo lista.
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine In srebrnine po najnižji ceni. Soitdna postrežba.
Jrfilo
za
britje
66%
gr. 50 komad
K 2—.
Prvovrstno MILO dobropenece
Jugoslovanske tovarne
prodaja in razpošilja vsa poštna naročila
Janko Stupica Ljubljana, Sodna ulica
pralno milo	20o/0	gr.	100	kom.	K	40
30%	„	200	„	„	120
toiletno „	49<>/0	„	100	„	„	250
pralni prašek	10 kg.	„	„	250.
Pri večjem odjemu popust. Me zamudite dokler je še zaloga.
salon Gorjanc & Komp.
Ljubljana, Mestni trg št. 3 in Postojna
priporoča cenj. damam veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov in čepic.
Sprejema se tudi prekrojenje slamnikov. Popravila se točno izvršujejo. — Cene nizke.	635	3_,
gobe
vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah.	-	•	-
Istotako iztočen-trčan med v večji množini
F. SIRC - KRANJ.
637
= Prva jugoslovanska tovarna =
kopit in drugih lesnih izdelkov
Loka pri Žusmu, Štajersko578
se priporoča za dobavo kopit in prosi za naročila na gornji naslov.
se išče kot tih družabnik za trgovsko podjetje v zelo prometnem mestu Slovenije, kjer se nahaja premogokop in druga industrijska podjetja. Velik uspeh podjetja zasiguran radi narodnostnih razmer. — Ponudbe pod „Ka-pitalist" na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Kapitalist
518 5 1
66°|0 milo za britje
se dobi v vsaki množini. Komad 50 gr stane 2 K. Razpošilja
Janko Pintar, Spod. Šiška,s Ljubljana.
Na debelo
Prva kranjska vrvarna
Na drobno
>16 u-
vrvarskim blagom
vse vrste, izdelano iz pristne dolge konoplje, kakor pred vojno. — Cena določena. — Zahtevajte cenik. Se priporoča Ivan N. Adamič, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELING
Ljubljana, Sv. Patra nasip št, 7
ob Ljubljanici.
Zaloga šivalnih strojev in njih I>0' sam ezn ih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X184, 20	59X184	in	eno rabljeno 90><162.	13
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
brez odbitka rent-« nega davka, kate-U rega plačuje zavod čiste dve krone
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6,	n 0
za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak	X
delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	“
sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na	tekoči	račun	ter	daje	svojim
zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali	brez nje,	na	osebni	kredit
proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem I. 1918
nad 40 milijonov kron.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Razprodaja.
,Croatia‘
gozdna industr.^ y rW ^
delniška družba V JL dg iCUU
je otvorila
svojo podružnice v Ljubljani, Marija Terezija c. 2
I/. .	gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega lesa,
i vUJJUJC drva, oglje i. t. d. po najvišjih dnevnih cenah. 491
Odvetnik
i
dr. Ivan Vasic =
naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno
v Novem mestu, Glavni trg št. 86.
871
390-
Modni salon za dame in gospode
S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6.
na tehnologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač
opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. —Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov, športnih oblek, renoviranje in obračanje talarjev in salonskih oblek za prečastijo duhovščino. — Sprejema naročila tudi iz dežele.
Obleke in kosrumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah..
svoje nemoderne krznarske stvari, na primer boa, muf, plašč itd. poslati v
Ne zamudite!
I. Jugoslovansko
l^rznarnico in strojarnieo
kjer se vse po najnovejši fasoni lepo in po ceni popravi in tudi na željo shrani čez poletje.	585 3—1
Nadalje prevzamem v strojenje in popolno izdelavo vsakovrstne surove kože, katere izgotovim lepo in po ceni v najkrajšem času.
Tudi izdelujem častniške čepice po meri ter imam v zalogi prave znake za
čepice, prave srbske polete, zvezde itd.
Ludvik Roth
krznarski mojster
Franc Jožefova cesta št. 3, I. nadstropje.
0
Opusti naj se izdelovanje cementnih izdelkov in se razprodaja sledeče:
Cementni izdelki kakor: ploščice za tlak, cevi s panogami, stebri za vrata, betonski krogi za vodnjake, lijaki za vodnjake.
Mecesnovi plohi.
Suhe mlete barve: rudeča, zelena, višnjeva, rumena, črna, bela.
Raznovrstni pesek za teraco.
Jeklo: oglato železo; 2 hidravlični stiskalnici z akumulatorjem, sesalko in modeli; 1 ročna stiskalnica; 1 stroj za mešanje barv; 1 mlin za mlenje peska; 1 strugalnik; 1 stroj za vrtanje železa; 1 cirkularka (velika); 1 cirkularka (mala); 1 stroj za izdelovanje otlih kamnov; 1 acetilenska naprava; 1 brusilni stroj; 1 stroj za vrtanje in žaganje; 1 rezalni stroj (Stanzmaschine) itd.
Vse to se lahko ogleda v tovarni	6t>0
ZAJEC & HORN v Ljubljani,
Dunajska cesta nasproti artilerijske vojašnice.
mestni pogrebni zavod
v Ljubljani, Prečna ulica št. 2/11.
Telefon štev. 15
prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshumacije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom in po železnici. — Velika zaloga najrazličnejših kovi-nastih in lesenih krst, na kar se posebej opozarja p. n. občinstvo z dežele.
0
0
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.	ee: