Zadrugo ,,Osojnik" so obiskali oficirji in podoficirji JA Štuki, februarja 1949. V nedeljo, 27 febr. 1949 srao tme-li v Osojnikovi zadrugi v Štukih in OreSju izreden o-bisk. Kolektiv oficirjev ui podoficirjev garnizona Ptuj nam je s svojim otn-skom praJctita« dokazaL da sprem-ija prehod iz drobnolastni*kega kme-tijskega gospodarstva preko zadruž-nega sektorja v socialistično plan-sko gospodarstvo v nažd državi ter spoznava borce JA z zakoni družbe-no m ftlconomsko-političnega razvo-ja v SZ in v naJi drfavi. T&ko rzgaja-;o stnove nafth delavecv in kmetov v braailce vacga, fcar je bilo pribor-jeno tekotn NOV s krvjo neštetih borcev in žrtev na&ih in zavezniških narodov in kar danes nesebično gra-dijo milijoffii delavcev, lunebov in delovnih inteligentov vseh sociali-stičnih državah s SZ na 6elu. Predsednik naše zadruge tov. Ve-sel Gvidon je razkazal in razložil nad 80 gostom iz JA Ln članu OK KPS tov Zivicu ujspehe naših dose-danjih naporov, prespektdvo tn orga-nizacijo zadruznega dela, porast na-iega življenjskega standarda terraz-vojne teiave Navdu&em &o za naie revolucio nanv> delo v Štukih, ki smo ga iz-vedh s tem, da smo z buldožerji zbri-sali na pretežnem delu zadružnega zemlji&ča v Štukih astanke starega drobnolastnižkega parcelnega go-spodarstva. Na mestu prej-šnjega gozda, ribnika, gorice m starega sa-dovnjaka se razvija sedaj v Stukih zadružno plantažno sadj&rstvo. Iz 54 razmejenih njivic na južnem delu posestva je pcstala velika obdeloval-na ploekev, ki bo pozneje spreme-niena v drevesnico za gojenje pod-log za pritlikavce, ki zrastejo potom cepljenja v redno in bogato rodna drevesa. Zanitmali so se, s fian gnojiroo ve-like na novo preorane in prekopa-ne površiine, lcoliko imamo živine, * katem oonodjem obdeLujema, kako se vrži prapričeva.nje sosednih kme-tov o paredmostiih zadružnega obde-lovanja, kako imaimo oerganiziiraao d«lo itd. Tov. Vesel jim je pojasnil, da po-trebujemo letno nad 100 vagomov gno-ja, ki ga dobivamo iz vojaŠkih in drugih hlevov v Ptuju im Siavenski Bissfcrici zraveai tega, da imamo last-no živino, in slcer 70 glar gcv«ježi-vine in 7 kanj«v in tu«H sv^nje. Z buldožerjem srao v 45 efektnih dne-vih pod.rU okoli 12 ba gozda. Za oranje zemlje pa nam je potreom plug za globoko oranje oz. rigolanje. Prikazai jim je tudi, da se z zadruž-ntm žšv]j«nj€fTi ustvar]» med zadru-garji prava zadružna mentaliteta, ki jo ti individualno prenažajo na sosedne kmete, od katerih nekateari spoznavajo nujnost priključitve v zadrugo, drugi pa ne mislijo na to, da se bodo pozneje težje vključili v zadružno življenje. Tezko bodosl&-dili naglim korakom ljudi, ki se za-vedajo naglega ve6anja diference med zadrugarji in kmeti v goepodar-akem in kultumem pogtedu. Ogtedali so si naSe guapodairstvo v Stukih m Orešju. Iz hribčka ŠL 1 se najlepše vidi razlika med novitn zadružnim svetoim in anarhi^&K) rai-metanim svetoan malih gospodarstev kmetov. Povedali smo jim, da j« pred par dnevi zvezno fiimsiko podjetje »Zvezda« snimaio poseibno-sti naše zadruge vn si ravno izbralo motiv iz hrit>č'ka žt. 1. Ko so si ogle-dovali novi breskvin nasad, jim j« tov. Vesel pojasnil prednoesti sadjar-stva novega tipa s pritlikavkiu na-sadi, ki potiska v zasterelcst visoiofr-stebelno sadno drevje, ki niti po rod~ nosti niti kvaliteti, še manj pa po oblikah obdelavanja in negovanja ne odgovarja potrebam sddalistič-nega Sadnega gogpodaretva. V bor-bi za dosego tega cilja smo apotet-koma zadevali na ljudi, ki so nam mesto svoje pcnnoči kazali samo od-pocr proti našim naiporom, da daka-žemo sadjarjem Sloveaiskih goric no-vo pot Clani JA nas razumejo, zaikaj mo-ramo in bomo še marali biti žilavi In odporni, da bo velika in sedaj še deloma gola ploskev našega pose-stva postala cvetoč iai bogat hiib, | ki si ga bo rad ogledal vsak naš I državljian- Prepričani amo, da sd bo- 1 do želeli biti deLežni sadov našega dela tudi tdsti ljudje, ki še danes mislijo, da je drobna kmetijska pro Lzvodnja boljši porok za dosego sre&- nejšega življenja kot pa zadružnoin »xdalisti6no gospodarstvo. Pri ogledovanjoi hlevov so se naSl gostje čudili hitremu parastu ixaže žrvinoreje, ko smo jim pojasnili, da smo imeli leta 1946. samo 7 glav go-veje žavfcne. Povedali smo jim, da ianamo v načrtu zgraditi nove hlere za 100 glav goveje živine in za svi- njerejo, saj imaimc pL iranega " i odobrenega 3 milijone investicijske-ga kredita za 1949. V pogovoru 7 nažir.Ti zadrugarji oteti so se prepričali, da živi 35 zadružnih družin, od katerih jc 7 damačih, ostali pa so kolonisti, že sedaj boljše življneje od so-sednlh kmetov. Tov. Klinc Ciril je bil pri delu tako spreten, da je v 1 dnevu opravil delo za 3 trudodneve. Tudi drugi člani brigad doeegajo z organiziranim delom v enem dnevu več trudodni. Lanakoletm trudodan je bil vreden 106 din, letos pa bo gotovo vTednost še višja, če bomo dobili dovolj gnoja, da bomo lahko zvišali hektaraki donos. Za vsakega otroka imajo družine mesečno pri-znana 2 trudodneva. 83-letni član za-druge tov Šeruga Tomaž je sprejel larusko leto za svojo preživnino vred-nost za 96 trudodni. 98 družinskih članov je v lanskem letu opravilo 16.226 trudodni ter prejelo čistih 1 milijon 719.965 din. Za vzgajanje in nadzorstvo naših otrak bomo letas dobili otroško vzgojiteljico, pozneje pa bomo zgradili svoj dom igre in dela Po ogledu posestva v Štukih so si gostje ogledali tudi posestvo v Oreš-ju, kjer smo jim razkazali naše tam-kaišnje sadjarstvo, poljedelstvo in prašičerejo ter jim razložili plan 3. mešane brigade v Orešju. Na njihovo vprašanje za poedini-mi člani zadnige, ki so preje slu- žili kot delavci pri izkofriščevalskih Hintzejih, smo navedli za . .imer od-bornika naše zadruge tov. Zavec Florjana, ki se je prepričal, da ni mogoče primerjati življenja pri Hintzejevih z današnjim življenjean v zadrugi. Dostojno živi. Lepo je oblečen. Marsikaj sj je uredil v krat-kem času, 6esax preje dolga leta ni mogel, Kar koli je bilo mogoče pokazati in povedati, smo prikazali mladi i vodilnim Ifudem ptujskega garnizo-na JA. Ob slovesu smo se jim za-hvalili za obisk in izrazdli željo, da še vnaprej spremljajo naže napore in uspehe ter vzgajajo nove kadre v JA v lj