Kratek popis 


Uesarstiva Avstrijansk e 


splo h 

in njegovih due l 

posebej. 
r~iz'e gimnazije in nize realne šole. 

sostavtl 

Ludovik vitez R ulle r. 

Posloveni l 

WL Cigale. 
medorezom na eelu) . 

Na Dunaju. 

V e. ki) . zalogi colskih bukev. 

1861 . 


636 1 


Bili so nekteri gospodje iz posainnih kronovin zaprošeni ure doma, 
da bi vzeli v preudarek te bukve in naznanili svoje misli i n 

opombe in po njih naznambah je vsled naročila c . k. ministerstva z a 
bogočastje in šolstvo učenik v c. kr, viši realni šoli na Dunaju v 
predmestju Landstrasse, gosp . W. W a rh a n ek, v red djal pervi 
natis te šolske knjige ',Avstrija in nje kronovine . Med omenjenimi 
gospodi naj se tu imenujejo E . A. Bie l z, c . k . koncipist finančnega 
ravnavstva v S ib in ju, — Jožef E r b en, učenik v c. k. česki viši 
realki vPragi, —Al ek s ij žl. F é n y e s, ud ogerske učene družbe 
vPešti, — JožefGeisberger, kanonik v Sv. Florianu, c. k. 
šolski svetovavec, — Janez Goear, c. k. šolski svetovavec na 
Ogerskem, — Peter Hicinger, dušni pastir Pod Lipo, sedaj 

tehant Postojnski na Kranjskem, —Evgenij Janota, učeni k 
v Krakovskem gimnaziju, — Dr. Peter Kandler, pravi ud c . 
akademije znanstev, advokat v T e r s tu , — Dr. V i l h e l m Kó gler , 
učenik v c. k. nemški viši realki v P r ag i,— Janez Krus z y lis ki , 
učenik v Levovskem gimnaziju, — Matija Mesič, c. k. izr. 
profesor avstrijanske zgodovine v Zagrebški pravni akademii , 
Dr. Franc Nardi, profesor statistike, v vseučilišču Padovanskem, 
— Ernst Rudolf Neubauer, učenik''# . k. gimnaziju v 
éernovieah, — J. Karel Schuller, c. kr. šolski svetovavec v 
Sibinju, — Anton Steinhauser, c. kr. svetovavec, ravnavec 
registrature v ministerstvu za bogočastje in šolstvo, Fran e 
V a n i č ek, učenik v gimnazijv v V i nkove i h . 

Medorez na čelu kaže srednji gel. cesarstva .

»4 


Pregled zapopadk a 

Vvod (§. 1-3. St. I-4). 

Združba avstrijanskih dežel pod Habsburško-Lotarinsk o 
cesarsko rodovino (§. 1). Lega Avstrije in Dunaja (§ . 2). Pridobitev 
posamnih kronovin (§ . 3) . 

DeliL Cesarstvo Sploh (§ . 4-93. St. D-77) . 

Odloček I . Deli, iz kterih je zloženo, mej-e, obseg , 
z e ml jopisna lega (§.4-5. St. 5). Imena posamnih kronovin 
(§ . 4). Meje in obseg cesarstva (§ . 5) . 

Odloček 11. Zemlja (§. 6-14. St. 9) . 

Višave in nižave (§ . 6) . Planine ali Alpe (§ . 7) . Avstrijanske 
planine, sosebno planine pervotne in njih predgorja (§ . 8) . 
Severne apnene planine in njih predgorja (§. 9). Južne apnene 
planine (§. 10). Kraševima (§. 11). Lesko-moravska višav a 
(§. 12). Karpati (§. 13). Ravnine (§. 14). 

Odloček 111. Vode (§. 15-19. St. 19). 

Morski bregovi in lagune (§ . 15). Reke sploh (§ . 16). Posamne 
reke (§. 17). Jezera (§. 18). Slatine ali rudnice (§. 19). 

Odloč ek 1V. Podnebje (§. 20-23. St. 24). 

Podnebje po zemljopisni legi (§. 20). Podnebje po visokosti 
tal (§. 21) . Druge reči, po kterih se ravná podnebj e 
(§. 22). Podnebje cesarstva avstrijanskega (§. 23) . 

Odloček V . Rud s tvo (§. 24. St. 27). 

Pregled (§. 24) . 

Odloček VI. Rastlinstvo aliFlora (§. 25-27. St. 28). 
Predeli rastlinstva (§. 25). Pasi rastlinstva (§. 26). Število 
rastlinskih verst, kar se jih dobiva po Avstrii (§ . 27) . 

a* 


W 

Odloček VII. Zivaistvo aliFauna (§. 28-30. St. 31). 

Predeli in pasi živalstva (§. 28). Število Živalskih verst , 
ki so na Avstrijanskem (§. 29). Znamenitost rastlinja in živalstva 
okoli mesta Dunaja (§ . 30) . 

Odloček VIII. S tan o va v c i (§. 31-38. St. 33) . 

Število prebivavcov in njih različnost po narodnosti (§. 31). 
Nemci (§. 32). Slovani (§ . 33). Magjarji (§. 34). Romani (§ . 35). 
Druge narodne plemena (§. 36). Število prebivavcov po narodnosti 
(§ . 37) . Narodopisna lega Dunajskega mesta (§ . 38) . 

Odloček IX. Raznost stanovavcov po veri (§. 39-40. 
St. 37). 

Posamne vere (§. 39). Pregled raznih vér po narodnih 
plemenih, po krajih in številih (§ . 40) . 

Odloček X. Sirovi pridelki rudstva (§ . 41-43 . St . 39) . 
Pregled rudarije sploh (§ . 41) . Kovine ali metali (§ . 42) . 
Kuhinjska sol, premog in druge kopanine (§• 43) . 
Odloček X.I . Sirovi pridelki rastlinstva (§ . 44-53. St 43) . 

Pregled kmetijstva (§. 44). Krušni sadeži ali plodovi (§. 45) . 
Drugi kmetijski pridelki (§. 46). Vertnarija in ravnanje sad nega 
drevja (§. 47). Oljka ali masiina (§. 48). Murva (§. 49) . 
Vinska testa (§. 50). Senožeti ali travniki (§. 51). Gozdi in 
hoste (§. 52). Dohodki iz obdelovane zemlje in njena vrednost 
(§. 53) . 

Odloček XII . Sirovi pridelki živalstva (§. 54-60. St. 49) 

Reja konj (§. 54). Reja goveje živine (§. 55). Reja ovac 
(§. 56) . Reja druzih domačih živali (§. 57). Bčelarstvo (§. 58) . 
Reja svilnih gosenic (§. 59). Lov in ribštvo (§. 60). 

Odloček XIII. Obertnijski izdelki iz rudstva (§ . 61—62) 
St. 52) . 

Železnina ali roba železna (§. 61). Izdelki iz druzih rudnin 
(§. 62) . 

Odloček XIV. Obertnijski izdelki iz rastlinstva (§. 63-


68. St. 56). 
Bombaževina (§. 63). Pertenina in konopnina (§. 64). Papirarstvo 
(§. 65). Drugo blago (§. 66). 01 ali pivo, žganje , 
cuker in moka (§. 67) . Tiskarstvo ali tipografija (§ . 68) . 

Odloček X .V . Izdelki obertnije iz živalstva (§. 69-72. 
'St. 59) . 

Blago laketno ali strižno (§. 69). Usnje in usnjena roba 
(§. 70), Drugo blago (§. 71). Pregled obertnosti (§, 72). 


V 

Od ()ček XVI. Kupčija a ergovina §. 73-77. St. 62). 

Pregled kupčije (§ . 73) . Vvozna, izvozna , prevozna kup čija 
(§. 74). Colstvo (§. 75). -Domača ali notranja kupčija 
(§. 76). Glavne teržišča (§. 77) . 

Odloček XV I. Poti in drugi polno k' obče'bja (§ . 78-81. 
St. 65). 

Geste (§. 78). Železnice (§. 79). Vozne vode ali poti po 
vodi (§ . 80). Pošte in telegrafi (§ . 81). 

O ek XVIII . Šolstvo (§. 82-86. St. 68) . 

Šole in zlasti ljudske (§. 82). Gimnaziji in realne šol e 
(§. 83) . Vseučilišča in tehnične učilnice (§. 84). Posebne šole 
(§. 85). Vojaške učilišča (§. 86). 

Odlo ček XIX . Stanovi (§ . 87-92. St. 71). 

Redivni stan (§. 87). Branivni stan ali vojska (§. 88). 

Učivni stan in sosebno duhovščina (§. 89). Deržavni uredniki 
(§. 90). Plemenstvo ali žlahtna gospoda (§. 91). Dvoranstvo 
(§. 9). 

Odloček XX. Svetlega cesarja veličanstvo (§ . 93. St. 75) . 

Del H. Posamne dežele (§. 94-676. St. 78) . 

Poglavje I. Poglavno in prestolno mesto cesarstva : Dunaj 
(§. 94-100. St. 78) . 
Pregled (§. 94). Poslopja in spominki (§. 95). P ebivavc i 
(§, 96) . Katoliška duhovščina (§. 97). Šole (§. 98). Kupčija in 
obertnost (§ . 99). Skerb za uboge (§. 100). 

Poglavje II. Planinske dežele (§. 101-267. St. 85). 

Odloéek I. Nadvojvodstvo avstrijansko pod Aniž o 
(§. 101-121 . St . 85) . 
Lega (§. 101). Severne apnene planine §. 102). Dolnjoavstrijanski 
delci desko-moravske višine §. 103). Drugi 

hribje in griči ( . 104). Ravnine (§. 105). Vode (§. 106). Podnebje. 
Rastlinje. Živali (§. 107). Stanovavci (§. 108). Število 
ljudstva v posamnih krajih (§. 109). Pridelki (§. 110). Donava 
kakor vodna pot (§. 111). Železnice in ceste na suhem (§. 112) . 
Šole (§. 113), Ime in gerb (§. 114). Razdelitev (§. 115). Dunajsko 
Novomesto (§. 116). Posebnosti okroga pod Dunajskim 
logom (§ . 117) . Baden in obližje Radensko (§ . 118) . 
Okrog nad Dunajskim logom (§. 119) . Okrog ali Četert nad 


VI 

Manhartsko goro (§ . 120) . Okrog ali četert pod Manhartsko 
goro 121). 

Odloček H . Nadvojvodstvo avstrijansko nad Aniž o 
(§. 122-136. St. 96). 

Lega (§ . 122) . Planine, kolikor segajo na gornjo Avstrij o 
(§. 123). Gornjo-avstrijanski del česko-moravske višav e 
(§. 124). Vode (§. 125). Podnebje. Rastlinje. Živali (§. 126). 
Prebivavci (§. 127). Pridelki (§. 128). Kupčijske poti (§. 129). 
Šole (§. 130) . Gerb (§. 131). Razdelitev (§. 132). Miheljska 
četert (§. 133). Inska četert (§. 134). Hausruška četert (§. 135). 
Trunska četert (§. 136). 

Odloček III . Vojvodstvo salcburško (§. 137-151. St. 104). 

Lega (§ . 137) . Pervotne planine in sosebno Ture (§ . 138) . 
Severne apnene planine in njih predgorja (§ . 139). Reke 
(§. 140). Jezera in slapovi (§. 141). Podnebje. Rastlinje in živali 
(§ . 142) . Stanovavci (§ . 143) . Očitna planinska lastnij a 
(§. 144). Pridelki (§. 145). Kupčija in prehod blaga (§ . 146) . 
Šole (§. 147). Ime in gerb (§. 148). Razdelba (§. 149). Mesto 
Salcburg (§. 150). Dežela (§. 151) . 

Odloček IV . Vojvodstvo štajarsko (§. 152—172 . St. 111) . 

Predel naturstva (§ . 152). Najviši in najniži kraji (§ . 153) . 
Srednji pas planin (§ . 154) . Severne apnene planine (§ . 155) . 
Južne apnene planine (§ . 156) . Vode (§ . 157) . Podnebje . Rastlinje 
in živali (§. 158). Prebivavci (§. 159). Vera (§. 160). 
Pridelki (§. 161). Poti in ceste (§. 162). Šole (§. 163). Ime in 
gerb (§ . 164) . Razdelitev (§ . 165) . Srednje Štajarsko'(§ . 166) . 
Poglavno deželno mesto Gradec (§ . 167) . Drugi kraji (§ . 168) . 
Gornje Štajarsko (§. 169). Posamni kraji (§. 170). Dolnje 
Štajarsko (§ . 171) . Posamni kraji (§ . 172) . 

Odloček V. Vojvodstvo koroško (§. 173—189.St. 120) . 
Lega (§. 173). Najviši in najniži kraj (§ . 174). Pervotn e 

planine (§. 175) . Južne apnene planine (§ . 176) . Vode (§ . 177) . 
Podnebje. Rastlinstvo in živalstvo (§. l 78). Stanovavci (§. 179). 
Zadeve zastran narodovnega gospodarstva imenitne (§ . 180) . 
Kmetijstvo (§ . 181) . Ceste (§ . 182) . Kupčijstvo (§ . 183) . Šole 
(§ . 184) . Ime in gerb (§ . 185) . Poglavitno deželno mesto Celovec 
(§. 186). Kraji dolnje koroške dežele (§. 187). Kraj i 
gornje koroške dežele (§. 188). Opatije in stari gradovi (§. 189) . 


VII 

Odloček VI. Poknežena grofija tirolska in predarelska 
(§. 190-224. St. 128). 

Lega in velikost (§ . 190) . Pervotne planine in sosebno po gorje 
~Ukan (§. 191) . Brensko pogorje (§. 192). Pogorje 
Ortelsko (§. 193). Južne apnene planine (§. 194). Severne 
apnene planine (§. 195). Najviši in najniži kraji (§. 196). Morja, 
proti kterim visi Tirolsko (§. 197). Jezera (§. 198). Podnebje, 
rastlinje in živalstvo (§. 199). Prebivavei (§. 200). Narodnost 
(§ . 201) . Vera (§ . 202). Kmetijstvo (§ . 203) . Rudarstvo (§ . 204) . 
Fabrike (§. 205). 7elezne ceste in vodne poti (§. 206). Ceste 
po suhem (§ . 207) . Kupčija (§. 208). Šole (§. 209). Ime in 
gerb (§, 210). Razdelitev (§. 211). Severno Tirolsko (§. 212). 
Poglavno deželno mesto Inspruk (§ . 213) . Opatije (§ . 214). 
Kraji, posebnega spomina vredni (§. 215). Nemško južno Tirolsko 
(§. 216). Bocen in Meran (§. 217). Stari gradovi v 
Adižki krajini (§. 218). Opatije (§. 219). Passeier (§. 220). 
Laško južno Tirolsko (§. 221). Mesto Trident (§. 222). Drug" 
kraji (L 223). Predarelsko §. 224}. 

Od ()ček VII . Lombardsko-beneško kraljestvo (§. 225-


267. Str. 146). 
Naturni predel (§. 225). Planine (§. 226). Pozilsko pogorje 

§. 227). Lombardske planine (§. 228). Beneške planine (§. 229). 
Karnske planine (230) . Predgorja beneških planin (§ . 231) . 
Nižava (§. 232). Reka Pad (§. 233). Adiža in Brenta (§. 234) . 
Plava in Taljment (§ . 235). Nižava , premrežena z vodam i 
(§. 236). Jezera (§. 237) . Močvirje in lagune (§. 238). Podnebje. 
Rastlinstvo in živalstvo (§. 239). Stanovavci (§. 240) . 
Vera (§. 241). Razdelitev ljudstva (§. 242). Obdelovani svet 
(§. 243). Sirovi pridelki rudstva (§. 244). Sirovi rastlinski 
pridelki (§. 245). Sirovi pridelki živalstva (§. 246). Obertnost 
(§. 247). Kupčijske poti, sosebno železnice in druge ceste n a 
suhem (§. 248). Vodne poti (§ . 249). Kupčija ali tergovina 
(§. 250). šole (§. 251), Ime in gerb (§. 252). Razdelitev (§. 253). 
Pokrajina Beneška (§. 254). Beneško mesto (§. 255). Drugi 
kraji (§. 256). Pokrajina Videmska (§. 257). Posamni kraji 
(§. 258). Pokrajina Belunska (§. 259). Pokrajina Treviška 
(§. 260). Pokrajina Viéenška (§. 261). Pokrajina Veronska 
(§. 262). Posamni kraji (§. 263). Pokrajina Padovanska (§. 264). 
Posamni kraji (§. 265). Pokrajina Roviška (266). Pokrajina 
Mantovska (§ . 267) . 


Vlll 

Poglavje III Kraške dežele (§. 268-374. Str. 166). 

O dlo ček VIII.Vojvodstvo kranjsko (§. 268-284. Str. 166). 

Lega (§ . 268) . Podoba tal (§. 269) . Lorensko (§ . 270) . Do lensko 
(§. 271). Notranjsko (§. 272). Jame (§. 273). Reke 
(§. 274). Jezera (§. 275). Podnebje, rastlinstvo in živalstv o 
(§. 276). Stanovavci (§. 277). Sirovi pridelki (§ . 278). Obert


nost in kupčija (§. 279). Ceste (§. 280). Šole (§. 281). Ime in 
gerb (§. 282). Poglavno deželno mesto (§. 283). Drugi kraji 
po deželi (§ . 284) . 

Odloeek IX. Primorje, ki ima v sebi pokneženo grofijo 
goriško in gradiško, mejno grofijo istersko , 
in mesto teržaško z njegovim obližjem (§. 285


304. Str. 175). 
Lega (§. 285). Posamni deli (§. 286). Planinski prede l 
(§. 287). Nižava (§. 288). Kraševina (§. 289). Istra (§. 290). 
Otoci kvarnarski (§. 291). Podnebje. Rastlinje in živalstvo 

(§. 292). Prebivavci (§. 293). Vera (§. 294). Pridelki (§. 295). 
Obertnost kupčija (§. 296). Kupčijske poti (§. 297). gole 
(§. 298). Imena in gerbovi (§. 299). Razdelitev 300). Teržaško 
mesto (§. 301). Teržaško obmestje (§ . 302) . Poknežen a 
grofija goriška in gradiška (§. 303). lsterska mejna grofija 
(§. 304 . 

Odoček X. Kraljestvi hervaško in slavonsko s hervaško-
slavonsko vojaško Krajino vred (§. 305-346 . 
Str. 187) . 

Lega (§. 305). Predgorja planin (§. 306). Delež Kraševine 
(§. 307). Nižava (§. 308). Visenje dežele (§ . 309). Podravje 

ali porečje Dravsko (§. 310). Posavje ali porečje Savsk o 
(§. 311). Primorje in okolija pravih kraških rek in jezer 
(§. 312). Podnebje, rastlinstvo in živalstvo (§. 313). Prebi


vavei N e 314) . Vera (§ . 315) . Razdeljenje ljudstva med posamne 
kraje (§. 316). Namen Krajine vojaške (§. 317). Hišne 
zadruge (§. 318). Dolžnost, služiti pod orožjem (§. 319) . 
Kordun (§ . 320) . Vojaške občine (§. 321). Posebnosti zastran 
narodnega gospodarstva (§. 322). Sirovi pridelki rudstva 
(§. 323). Sirovi pridelki rastlinstva (§. 324). Sirovi pridelk i 
živalstva (§. 325). Obertnost (§. 326). Kupčija (§. 327). Ceste 
(§. 328). Sole (§. 329). Ime in gerb (§. 330). Razdelitev (§. 331). 
Poglavno deželno mesto Zagreb (§ . 332) . Zagrebška županija 
(§. 333). Varaždinska županija (§. 334). Reška županija (§. 335). 


IX 

Poieška županija §. 336). Oseška županija (§. 337). Gradov i 
(§. 338). Liški regiment (§. 339). Regiment Otoški (§. 340) . 
Ogulinski regiment (§. 341). Regiment Slunjski (§. 342). Nelmem)
vani kraški gradovi (§ . 343). Banska ali banovška Krajin a 
(§. 344). Varaždinska Krajina (§. 345). Krajina slavonska 
(§. a 6). 

Edioček XL Dalmatinsko kraljestvo (§.347—374.Str.208) . 

Lega (§ 847). Posamni deli (§ . 348). Kraška lastnija dalmatinske 
zemlje 349). Dinarsko pogolie (§. 350). Srednja 
dežela (§. 351). Obrežne gore (§. 352). Otoci (§ . 353). Morje 
(§. 354). Reke brežnice (§. 355). Jezera (§. 356). Podnebje, 
rastlinje in živalstvo (§. 357). Prebivavci (§. 358). Vera (§. 359). 
Kako je ljudstvo razdeljeno na posamne kraje (§- 360) . Sirovi 
pridelki rudstva (§. 361). Plodni svet sploh (§. 362). Sirovi 
pridelki rastlinstva (§ . 363) . Sirovi pridelki živalstva (§ . 364) . 
Obertnost (§ . 365) . Kupčija (§. 366). Ceste in vodne poti 
(§. 367). Šole (§.368). Ime in gerb (§. 369). Razdelitev (§ . 370). 
Zaderska kresija in poglavno deželno mesto Zader (§ . 371). 
Spletska kresija (§. 372). Dobrovniška kresija (§. 373) Kotorska 
kresija (§. 374) . 

Poglavje IV. Sudetske dežele (§. 375—459. Str. 222 ) 

O dlo ček I . Kraljestvo eesko (§. 375-418, Str. 222) . 

Lega njegova (§. 375). Gore, ki oklepajo éesko (§. 376). 
Leski les (§ . 377) . Smrečine (§. 378). Rudne gore (§. 379) . 
Sudeti (§. 380). Cesko-moravske mejne višine (§. 381). Podoba 
notranje dežele (§. 382). Gore po notranji deželi (§. 383). 
Laba (§ . 384). Veltava, lastovita reka českega kraljestva 
(§. 385). Reke zunanjih porečij (§. 387). Jezera in ribniki 
(§. 388). Podnebje. Rastlinstvo. Zivalstvo (§. 389). Ljudstvo 
(§. 390). Narodne plemena (§. 391). Vera (§. 392). Pridelki, 
ki jih daje rudstvo (§. 393). Zdravilne vode Ne 391). 
Pridelki, ki jih daje rastlinstvo (§. 395). Pridelki, ki jih daj e 
živalstvo (§. 396). Obertnost (§. 397) . Kupčija (§. 398). Ze-
Iezne ceste (§. 399). Vodne poti (§. 400). Ceste na suhem 
(§. 401). Ljudske in srednje šole (§. 402). Ime in gerb (§. 403). 
Razdelitev (§ . 404) Praga, poglavno mesto česke dežel e 
(§. 405). Pražka kresija (§. 406). Piseška kresija (§. 407). Budejoviška 
kresija (§. 408). Taborska kresija (§. 409). Kresija 
Časlavska (§. 410). Kresija Hrudhnska (§. 414). Kraljično



Graška kresija (§ . 412) . Jičinska kresija (§ . 413). Kresija Boleslavska 
(§. 414). Litomeriška kresija (§. 415). Žateška 
kresija (§. 416). Hebska kresija (§. 417). Pelzenjska kresija 
(§. 418). 

Odi() ček II. Mejnagrofijamoravska (§. 419-442, Str. 250). 

Lega (§. 419). éesko-moravske mejne višine (§. 420). Sudeti 
(§. 421). Karpati (§. 422). Nižava in hribi na nji (§. 423) . 

Pomoravje ali porečje Morave (§ . 424) . Odra in njeno porečj e 
(§. 425). Porečja zunanjih rek (§ . 426) . Podnebje, rastlinstv o 
in živalstvo (§. 427). Prebivavci (§. 428). Rudarstvo (§. 429). 
Kmetijstvo (§. 430). Obertnost in kupčija (§. 431). Ceste in 
vodne poti (§. 432). Ljudske in srednje šole (§. 433). Ime in 
gerb (§. 434). Razdelitev (§. 435). Berno, poglavno mesto 
dežele moravske (§. 436). Bernska kresija (§. 437). Kresija 
Žnojemska (§. 438). Jiglavska kresija (§. 439). Olomuška 
kresija (§. 440). Novo-Jičinska kresija (§. 441). Gradiška 
kresija (§. 442) . 

Odloeek III. Vojvodstvo gornje-in dolnjé'-sleško 
(§. 443—459 , Str. 262). 

Lega (§. 443). Sudeti (§. 444). Karpati (§. 445). Plani svet 
(§ . 446) . Porečje Odre (§. 447). Porečje Visle (§. 448). Podnebje 
. Rastlinstvo . Živalstvo (§ . 449). Stanovavci (§ . 450) . 
Pridelki sploh (§. 451). Sirovi pridelki (§. 452). Obertnost in 
kupčija (§. 453). Železne in druge ceste (§. 454). Šole (§ . 455) . 
Ime in gerb (§ . 456) . Poglavno mesto deželno (§ . 457) . Za hodna 
stran (§. 458). Vzhodna stran (§. 459) . 

Poglavje V. Karpatske dežele (460—676, Str. 271) . 

Odloček I. Kraljestvo ogers k-o (§. 460—541, Str. 271). 

Lega (§. 460) . Skladni deli (§ . 361) . Karpati sploh (§ 462) . 
Mali Karpati, Belegore in Beskidi (§ . 463) . Gozdnati Karpati 
(§. 464). Visoka Tatra (§. 465). Nizka Tatra s Fatro in z Nitranskimi 
gorami (§. 466). Predgorja ogerskih Karpatov 
(§. 467). Ogersko-erdeljski Karpati (§. 468). Ogerski delež 
planinskih gorá (§. 469). Nižava (§. 470). Reke in sosebno 
Donava (§ . 471). Morava (§ . 472) . Vag in Nitra (§ . 473) . Gro n 
in Ipol (§. 474). Tisa in njeni dotoci (§. 475). Ogerski delež 

Seretskega porečja (§. 476). Jezera (§. 477). Močarina (§.478 . 
Podnebje. Rastlinstvo. Živalstvo (§. 479). Prebivavci po narodnih 
plemenih (§ .480) . Kje se govori ta, kje ta jezik § .481) , 


Prebivavci po različni veri (§. 482). Sirovi pridelki rudstva 
(§. 483). Plodili svet (§. 484). Njivstvo (§. 485). Vinstvo (§. 486) . 
Gozdnarstvo ali logarstvo (§. 487). Reja živine (§. 488). 
Obertnijski izdelki iz rudstva (§. 489) . Obertnijski izdelki i z 
rastlinstva (§. 490). Obertnijski izdelki iz živalstva (§. 491). 
Kupčija (§. 492). Vodne poti (§. 493). Železne ceste (§. 494). 
Druge ceste (§. 495). Šole (§. 496). Ime in gerb (§. 497). Razdelitev 
Ogerskega (§. 498). Glavno deželno mesto Budini 

499). Mesto Pešta (§. 500). Obertnost v Pešti Budhnu 
(§. 501). Županija Peštansko-Piliška (§ . 502). Peštansko-a'altska 
županija (§ . 503). Stolno-Belgradska županija (§ . 504) . 
Županija Ostrogonska (§. 505). Boršodska županija (§. 506) . 
Županija Heveška (§. 507). Solnoška županija (§. 508). Congradska 
županija (§. 509). Okrajini Jazigija in Kuinanij a 

§. 510). Šopronjska županija (§. 511). Moš'onjska županija 
(§ . 512) . Železna županija (§. 513) . Zaladska županija (§ .514) . 
Županija 6'huežka (§. 515). Županija Baranjska (§. 516). Tolnunska 
Županija (§,. 517). Županija Vesprimska (§. 518). Gjurska 
županija (§. 519). Požunska županija (§. 520). Gornje-
Ni t,ranska županija (§. 521). Dolnje-Nitranska županija (§. 522). 

Županija Trenčinska (§. 523). Županija Liptovska (§. 524) . 
Županija Oravsko-Turčanska (§ . 525). Županija Tekovska ali 
Barška (§. 526). Zvolenska županija (§. 527). Županija Montanska 
(§. 528). Novogradska županija (§. 529). Koinoranska 
županija (§. 530). županija Abaujsko-Tornanska (§. 531). Gemerska 
županija (§. 532). Županija Šipuška ali Spiška (§ . 533). 
Sariška županija (§. 534). Zemplinska županija (§. 535). Ungvarska 
županija (§. 536). Županija Bereško-Ugoška (§ . 537). 
Marmoroška županija (§. 538). Južno-Biharska županij a 
(§. 539). Severno-Biharska županija (§. 540). Aralska župani, 
a (§ . 541) . Županija Bekeško-Čanadska (§. 542). Županija 
Sabolška (§. 543). Satmarska županija (§. 544) . 

Odloček II. Vojvodina serbska in Tajniški Banat z 
ban atsko-serbsko Krajino vojaško (§. 545-574, 
Str. 317). 

Lega (§. 545). Posamni deli (§. 546). Karpatske gore 
(§. 547). Reke in vode stoječe (§ . 548). Podnebje, rastlinstv o 
in živalstvo (§. 549). Prebivavci po narodnih plemenih (§. 550) . 
Posainne plemena (§ . 551). Prebivavci po veri (§. 552). Poraz delitev 
tega Ljudstva (§. 553). Posebnosti v Krajini ‘ ojašk 


Xll 

(§. 554). Sirovi pridelki iz rudstva (§. 555). Plodni svet sploh 
(§. 556). Sirovi pridelki iz rastlinstva (§ . 557). Sirovi pridelki 
iz živalstva (§ . 558) . Obertnost in kupčija (§ . 559) . 
Vodne poti (§. 560). Železne in druge ceste (§. 561). Šole 
(§. 562). Ime in gerb (§. 563). Razdelitev (§. 564). Poglavno 
mesto Temišvar (§. 565). Temišvarska kresija (§. 566). Lugoška 
kresija (§. 567). Veliko-Bečkereška kresija (§. 568) . 
Soinborska kresija (§. 569). Posamni kraji (§. 570). Novo-
Sadska kresija (§. 571). Banatsko-serbska vojaška Krajin a 
(§. 572). Krajina slavonsko-sremska in Titelska (§. 573). Banatska 
krajina (§ . 574). 

Odloček III. Erdeljsk a, velika knei i ja (§. 575-610, 
Str. 333). 
Naturni predel (§ . 575) . Obkrajne gore, sosebno vzhodn o 
mejno pogorje (§. 576). Meje na jugu (§. 577). Erdeljško Rudogorje 
(§. 578). Severno mejno pogorje (§. 579). Notranja 
dežela (§. 580) . Porečja, zlasti pa vode Tamiš, Žil in Sere t 
(§. 581). Druge porečja in sosebno Pomorišje (§. 582). Porečje 
Samoša in Kereša (§. 583). Porečje Olte (§. 584). Stoječe 
vode (§. 585). Podnebje. Rastlinstvo. Živalstvo (§. 586). Stanovavci 
po narodnih plemenih (§. 587). Prebivavci po razni 
veri (§. 588). Porazdeljen je ljudstva na posamne kraje (§ .589). 
Sirovi pridelki iz rudstva (§ . 590). Plodni svet sploh (§ . 591) . 
Sirovi pridelki iz rastlinstva (§ . 592) . Obertnost (§ . 594 ) . 
Kupčija (§. 595). Ceste in poti (§. 596). Šole (§. 597). Ime in 
gerb (§. 598). Razdelitev (§. 599). Sibinj (§. 600). Sibinjska 
kresija (§. 601). Braševska kresija (§. 602). Udvarheljska 
kresija (§. 603) . Kresija Maroš-Vašarheljska (§ . 604) . Kresij a 
Bistriška (§. 605). Deeška kresija (§. 606). Kresija Silagj 


r

Somljo-ska (§. 607). Kološka kresija (§. 608). Belgradska 
kresija (§. 609). Broška kresija (§. 610) . 

Odlo ček IV . Kraljestvo Galicija in Vladimirija z velikim 
vojvodstvom Krakovskim in z vojvodstvoma 
O sveti m ski m in Zato rski m (§ . 611-652, Str. 352). 

Lega (§. 611). Podoba tal (§. 612). Proti ktereinu morju 
visi Galicija (§. 613). Visla (§. 614). Dnester (§. 615). Prus 
(§. 616). Stir (§. 617) . Stoječe vode (§. 618). Podnebje, rastlinstvo 
in živalstvo (§ . 619) . Stanovniki po narodnih plemenih 
(§. 620). Stanovniki po veri (§ . 621). Porazdeljenje ljudstv a 
med posamne kraje (§. 622). Sirovi pridelki iz rudstva (§.623). 


Plodni svet sploh (§ . 624). Sirovi pridelki iz rastlinstv a 
(§. 625). Sirovi pridelki iz živalstva (§. 626). Obertnost 
(§ . 627) . Kupčija (§. 628) . Zelezne in druge ceste (§ . 629). 
Vodne poti (§. 630). Šole (§. 631). Ime in gerb (§. 632). Razdelitev 
(§. 633). Poglavno deželno mesto Levov (§. 634) . 
Kresija Levovska (§. 635). Zolkievska kresija (§. 636). Zločovska 
kresija (§ . 637) . .Brežanska kresija (§. 638) . Tarnopolska 
kresija (§. 639). Cortkovska kresija.(§. 640). Kolomejska 
kresija (§. 641). Stanislavovska kresija (§. 642). Strijska 
kresija (§ . 643) . Sarnborska kresija (§ . 644) . Sanoška kresija 
(§. 645). Premiselska kresija (§ . 646) . Krakovska kresija 
(§. 647). Mesto Krakov (§. 648). Drugi kraji (§ . 649). Tarnovska 
kresija (§. 650). Rešovska kresija (§. 651). Sonška 
ali S-andeška kresija (§ . 652) . 

Odl o ček V. Vojvodstvo Bukovina (§. 633-676, Str. 373) . 
Lega (§ . 653) . Največa višina in nižina (§ . 654) . Posamni del i 

(§. 655) . Porečje Dnestra (§ . 656) . Porečje Donavsko (§ . 657) . 

Spret (§. 658). Lastnija rek, kterih vode teko v Donavo 
(§. 659). Stoječe vode (§ . 660). Podnebje . Rastlinstvo . Živalstvo 
(§. 661). Stanovniki po narodnem plemenu (§. 662). Stanovniki 
po veri (§. 663). Porazdelitev ljudstva med posamne 
kraje (§. 664). Sirovi pridelki iz rudstva (§. 665). Plodna 
zemlja sploh (§. 666). Sirovi pridelki iz rastlinstva (§. 667) . 
Sirovi pridelki iz živalstva (§. 668). Obertnost in kupčija 
(§. 669). Ceste (§. 670). Šole (§. 671). Ime in gerb (§ . 672). 
Razdelitev (§. 673). Cernovice in Sučava (§. 674). Samostan i 
reda sv. Vazilija (§ . 675). Rudarski in drugi kraji (§ . 676). 


Tiskom 00. Mehitaristov . 


Vvo d 


§. 1. Združba avstrijanskih duel podHabsburško-
Lotarinsko cesarsko rodovino. 

Na južnovzhodni strani srednje Evrope širi se velika 
dežela, šteta' med najimeniniiŠe deržave tega dela zem lje 
in ena izmed peterih njegovih tako imenovanih veliki h 
deržav. Ta deržava je domovina naša, cesarstvo avstrijansko. 


Dežele, ki jih oklepa današnjega dne, n :so bile vsegdar 
tako zedinjene, Veéi ali manjši deli cesarstva so re s 
tudi popred skupaj bili; ali te združbe posamnih dežel nis o 
imele obstanka. 

Samo ena takošna združba je obveljala . 

Pognala je v začetku iz krepke klice, razraščala s e 
nevidoma in malo po malo od veka do veka, množila se p o 
poti pravice in pod vidnim varstvom Vsemogočnega obstal a 
v najhujših ne-varnostih, po kterih je vselej iz novega in to liko 
močneje razcvetla. To je združba dežel pod našo 
habsburško-lotarinsko cesarsko hišo. 

Kr. pop. cesarst. avst. 1 


§. 2. Lega Avstrije in Dunaja. 

Največi del Avstrije spada v porečje Donave . V to 
veliko vodo se izliva mnogo druzih voznih rek našega cesarstva. 
Kar se zunaj donavskega porečja šteje k Avstrii, 
to so dežele, ki jih nanjo veže nekaj natuma enorodnost , 
nekaj vkupna usoda davnih časov . 

Poleg Donave je mesto, kjer se križajo ceste, ki ve 


žejo sever in jug, zahod in ‘zhod Evrope, in ne daleč o d 
kterega se največ strinjajo Štirje ()lavni predeli naturstva 
ali prirodstva . 

Mesto to je hrib alenberg, na kterem je že deželni 
patron Avstrije, sveti Leopold slavnega Babenberškega rodu, 
imel svoj grad (tako govori povest), in na podnožju te ga 
hriba stoji. Dunaj (Beé), poglavno mesto Avstrije, naše 


ga preslavno vladajočega cesarja Frančiška Jožefa stanovitno 
prebivališče . 

§. 3 . Pridobitev posamni kronovin. 

Preded cesarske hiše, Rudolf I., je podelil 27. dne decembra 
1282 svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu izpraznjene 
fevde nemškega cesarstva, ki jih je obsegala Ba


benberška dedina, namreč od prilike sedanje nadvojvodstv o 
avstrijansko, in sedanji vojvodstvi, Štajarsko in Kranjsko. 

Albreht . je pridobil po fevdni podelitvi Korošk o 
(1335). 

Rudolf IV., ustanovil& imenovan, je pridobil 1363 Tirolsko, 
ktero mu je iz dobre volje prepustila grofinja Margarita. 


Leopold 111. je kupil 1367 grad Feldkirch in Illudenc, 
ki ste kos današnje Tirolskemu pridružene predarelske 
dežele. Istemu Leopoldu se je podverglo 1382 iz proste 
volje mesto Terzaško s svojim obmestjem . 


Albreht V. je prejel 1423 Moravsko v fevd od svojeg a 
tasta, nemškega cesarja Sigismunda, ter je, njemu leta 143 7 

odločen za naslednika na Ogerskem in Ceskem, bil v obeh 
deLelah 1438 kronan. 

Ladislava Posmertnika, sinu Albrehta V., so leta 
1452 na Dunaji priznali vsi stanovi za kralja oger


skega in českega, za mejnega grofa moravskega in za vojvoda 
avstrijanskega . 

Ogerske in česke kronovine so sicer zopet odpadl e 
po zgodnji smerti mladega Ladislava ; ali vsled dedinske 
pogodbe so 1526 po smerti kralja Ludevika prišle nazaj 
pod hišo Avstrijansko, namreč pod cesarja Ferdinanda I. 

Njega ded Maksimilian I. je bil 1500 podedoval posestva 
goriških grofov, ki so razen goriške grofije obsegale 
tudi nektere kose Tirolskega in Isterskega. 

Maksimilian kteri je vladal od 1564 do 1576, j e 

začel napravljati vojaško Krajino proti napadom turškim . 

Ferdinand II. je 1622 po fevdnem pripade vzel nazaj 
vojvodstvi Kernovsko in Opavsko , ki ste del sed a 
Sleške . 

Leopoldu I. je 1696 knez Mihael Apafi prepustil Erdeljsko, 
ki je že popred spadala pod ogersko krono, o d 

ktere so jo pa bile razne priključja odcepile . 

Jozef I. je 1707 vzel nazaj posestva mantovskega 
vojvoda kakor zapadli fevd . 
Karel VI. je 1718 po miru Pozarevškem pridobil 
Banat. 

Marija Terezija je 1772 zedinila več delov Poljskega 
kraljestva, ki je zadaj bilo malo ne do dobrega razpadlo , 
s svojimi kronovinami pod imenom kraljestva Galicije in 
Vladimirije, je pridobila po pogodbi 1777 od Turčije Bukovino, 
in 1779 v TeŠinskem miru po odstopu od Bavarij e 
kresijo insko, ki je današnjega dne del nadvojvodstva avstrijanskega 
nad Anižo. 


Frančišek I. je dobil v miru, sklenjenem v mestu, ki 
se C'ampo .Formio imenuje, leta 1797 Benetke, benešk o 
Istro in Dalmacijo, v Luneviljskem miru 1811 vojvodstv i 
tridentinsko in bresanonsko, v Požunskem miru 1805 p a 
izborno knežijo salcburško. 

Končno pismo dunajskega vladarskega zbora (kongresa) 
dano 9 . junija 1815 je na novo ustanovilo obseg deržave, 
ktero je bil cesar Frančišek I. 11. dne avgusta 1804 
razglasil za nerazdelno dedno cesarstvo, in zavezne velik e 
deržave so ta obseg slovesno priznale v njega celoti . 

Od te dobe se je cesarstvo umnožilo še samo z mestom 
Krakovskim in njegovom obližjem, ki mu je bilo (1846 ) 
vdruženo po dogovoru s sosednjimi deržavami . 


Del I 

C -e s ar-stvo splo h 

O1očk I 

Deli, iz kterih je zloženo neje obseg , zemljo pisna 
lega. 

§. 4. Imena posaninih kronovin. 

Posainni deli, iz kterih je cesarstvo zloŽeno, sedanje ga 
dneva so : 

I . Avstrija pod Anižo in 
2. Avstrija nad Anižo, ki ste skup nadvojvodstvo avstrijansko 
. 
3. Vojvodstvo salcburško . 
4. Vojvodstvo štajarsko . 
5. Vojvodstvo koroško. 

6. Poknežena grofija tirolska in predarelska . 
7. Lombardsko-beneško kraljestvo, ki ima v seb i 
upravno okolijo beneško, in od Lombardije Mantovsk o 
okolijo . 
8. Vojvodstvo kranjsko . 
9. Pokneiena grofija goriška in gradiška z mejno 
grofijo istersko in pa z mestom teržaškim in obmestjem. 
10. Kraljestvi hervaško in slavonsko . K njima gre 
hervaško-slavonska Krajina vojaška . 
11. Kraljestvo dalmatinsko. 
12. Kraljestvo česko . 
13. Mejna grofija moravska . 
14. Vojvodstvo gornje in dolnje Slekle. 
15. Kraljestvo ogersko . 
16. Vojvodina serbska in Tamiški Banat. K tema 
gre banatsko-serbska Krajina vojaška. 
17. Velika kneŽija erdeljska . 
18. Kraljestvo gališko in vladimirsko z vojvodstvom a 
osvetimskim in zatorskim in z velikim vojvodstvom krakovskim 
. 
19. Vojvodstvo bukovinsko . 
Dežele : 1 do 7 so planinske dežele, 8 do 11 kraševine, 
12 do 14 sudetske dežele, 15 do 19 karpatske dežele . 


Vse pričujoč e 
ljudstvo bre z 
Poveršje v vojakov [31 . 
avstrij . D dne oktobra

I m e 

(brez desetič-mesca 1857 *)
nih drobcov) do tisoč z o kroglimi 
Šte 


vili ] 

Avstrija pod Anižo 344 1,681 . 000 

2 Avstrija nad Anižo 208 707 . 00 0 
Salcburško 124 146 . 00 0 
Stajarsko 390 1,056 . 00 0 
Koroško 180 332 . 00 0 
Tirolsko in Predarelsko 500 851 . 00 0 
Lombardsko-beneško kralje 


stvo 436 2,444-000 
8 Kranjsko 173 451-000 

Goriško in Gradišče z Istro i n 

mestom Torstora 138 520 . 00 0 
vaako In Slavonsko brez 

Krajino Vojake . 318 865 . 000 
222 404 . 000 
Cesk& 902 4,705 . 00 0 
3 Moravsko 386 1,867 . 00 0 
4 Gornje in Dolnje deško 89 443 .000 
5 Ogersko 3123 8,125 . 00 0 

Serbska Vojvodina in Tamiški 
Banat (brez Krajine Vojaške) 
. 521 1,540.000 

7 Erdelj 1054 2,172 .000 

8 Galicija in Vladimirija z Osvetlmom, 
Zatorjem in Krakovom 
1360 4,597 .000 

9 Bukovina 181 456 . 00 0 
Krajina Vojaška 583 1,06,1 . 00 0 

Vse cesarstvo avstrijansko 11 . 210 34,437 . 964 
s tistimi števili vred, ki so 
se zgori zavolj zokrogljenj a 
pri vsaki deželi izpustile. 

K Lemu še c. kr. vojaščina 624 .989 
35,062 . 95 3

Ves znesek sl~up (dne . okto bra, 
1857) . 


Naloge : azxedi posamne dežele po njih velikosti! Reci 
pri vsaki deželi, koliko sLanovavcov hodi na (t. j . povej 

-i ) Kjerkoli je v teh bukvah povedano števila va, nanaša 6e 

vselej na ta čas, ce ni rečeno kaj druzega . 


ozirno število ljudstva ali njega gostost)! Najdi velikost poveršj a 

vse deržave! Najdi število stanovavcov (t. j. brezozirno ali nasebn o 

število ljudstva) vsega cesarstva! Odloči ozirno število ljudstva v 

našem cesarstvu! Razversti kronovine po ozirnem številu ljudstva ! 

Pri kterih je to število veče od srednjega ali popreénga števila, ki 

se je našlo za celo cesarstvo? Pri kterih je manjše? Vzemi svoj o 

domačo deželo za edinko in izračuni, kolikokrat je vse poveršje in 

ozirno število ljudstva vsake izmed druzih kronovin veče ali manj 


še! Razdeli poveršino in brezozirno število ljudstva vsega cesar


stva v 100 enacih delov (odstotkov, percentov) in odloci, koliko ta


cih odstotkov gre na vsak posamni del! Razredi kronovine po tem ! 

Glej, kako bi si vse to v narisu (bodi s eertami bodi ploščadmi) po 


stavil pred oči! Zaznami na svoji hidrotopični karti gostost ljudstv a 
v posamnih kronovinah z barvami, ki gredo postopno od bele doli d o 
najtemnejše Černe ! 

5. Meje in obseg cesarstva.
. 

Avstriiansko cesarstvo zadeva na 12 različnih derzav 
in na jadransko morje . 

Naturne meje mu so razun jadranskega morja Smre


čine (Fichtelgebirge), Sumava s Ceskim kesom (Bhmerwald), 
la, Saka (Zalica), severne apnene planine, Koli stansko 
jezero, Ren, deli osrednjih planin in južnih apneni h 
planin; Gardsko jezero, reka IVhncio, Pad, Dinarske plani ne, 
Una, Sava, Donava, gore Karpatske, Zbrué (Podgorce) , 
Dnester, Visla, San, Sudeti in Rudne gore . 

Na l o ge : Odloči po karti ali zernljovidu, med kterimi poldni ki 
in soravnih,i leži naša deržava! Kje je najseverniše, najjužniše , 
najvzhodniše in najzahodniše mesto? Kje zahaja deržavna okolij a 
znamenito v tujo deželo? Kje j e pretergana? Kteri so otoci naš e 
deržave ? Kje ima naša deržava polotok? Naštej 12 pomejnih de žel, 
ki oklepajo cesarstvo! Ktera mejna čerta je najdaljša? kter a 
najkrajša? Kolik je ves obseg naše deržave ? V kterem razinéil i 
je primorje do terdninske meje? Na kteri strani nahajamo najmanj 
ostre naturne meje? na kteri najostrejše? 


Od1oek Il. 

Zemlja. 

§. 6. Višave in nižave. 

Blizo 9000 kvadratnih milj te okolije so višave, ki s e 
sploh znižujejo od mej proti sredi . Najviši kraji so na zahodni, 
najniži pa na južni strani. 

Višave, ki jih obsega naše cesarstvo, so deli štirih 

različnih predelov naturstva ali prirodstva, namreč : 

1. planin ali Alp *), 2. turško-gerške (ilirske) višave 
(Kraševiile ali Kraškega sveta), 3. nemškega sredogorja 
(česko-moravske ' išav e) in 4 . Karpatov . 

Planinski svet se razprostira po zahodnih straneh našeg a 
cesarstva. Nagiblje se proti vzhodu, prehaja na jugo-vzhodu v niž e 

Kraške kraje, in se spušča proti severu polagoma k Podonavju (Donavski 
dolini), proti jugu pa prepada sterino v gornje-italsk o 
(lombardsko) nižino . 

Proti severu se vzdiguje česko-moravska višava, ki de la, 
bi djal, prehod med planinami in severno-nemškimi nižavami, i n 
se proti jugu znižuje k Donavi, proti vzhodu pa k Moravi . 

Na vzhodni strani reke Morave se vzdigujejo višave Karpatske, 
ktcre, delaje velik proti severo-vzhodu napet lok, se ulegajo n a 
severo-vzhod k s a r m a t s ki (gališki), na jugo-zahod pa k obem a 

o g e r s k i m a globoko ležečima ravninama . 
§. 7. Planine ali Alpe. 

Planinsko gorstvo, jedro evropejskih tvelicili gorá, 
steguje se prek 4800 kvadratnih milj podstave 150 milj n a 

') P l a n i n e v širšem pomenu, t. j. Alpe, tudi s n e ž n i ki, bel e 
gore, g o l c i imenovane ; planina v nžšein polnem] pa pome



10 

dolgost. Njegova širjava raste od zahoda k vzhodu 
(20 — 40 m.) , višina pak mu iz pervega raste 
(6000 — 11 .000') , potlej pa začenja naglo pojemati 
(11.000—4000'). 

Na vse strani sveta odpira svoje doline, ki so tu po stennem 
prevalu z jezeri zagrajene, tam pa prehajajo zlagoma v nižino . Pla


nine, mnogoverstno razraščene na mnoge poglavne in podružne gorovja, 
povsod pristopne (kajti imajo 40 pripravnih prehodov), z do kaj 
posebnimi naturnimi prikazki (kakor so : ledniki, jezera, slapovi 
ali' skakavci, toplice in slatine, visoki planinski pašniki, polni dišečih 
zelišč), z znamenitim številom ljudstva, ki je razsejano po vse h 
kotih do sred srede, presegajo vsako drugo veliko gorstvo, kar ji h 
je na zemlji. 

Na Avstrijanskem razločujemo en notranji poglavitni 
pas (pas osrednjih ali pervotnih, pervotvornih planin) in 
dva zunanja postranska pasa (ali pasa apnenih planin), 
kterih eden je severni, drugi pa južni . 

Razun tega se proži poleg planin na severni strani še 
versta nizkih predgorij (prednjih ali molasnih planin), n a 
vzhodni pa se prislanjajo na-nje o g e r s k i pa h er vaško slavonski 
hribje in griči. Vse planine skup se po raznih 
pogorjih *), s kterimi se stegujejo na dolgost, razločujej o 
tudi v zahodne, osrednje in vzhodne planine, tako da ste te daj 
besedi osrednje planine dvojnega pomena. To da 
v teh bukvah veljate samo za srednji pas pervotnih 
planin . 

Planine se po srednji primeri vzdigujejo na grebenu do 7000' , 
v verhovih pa do 10.000'; toda najviši grebeni dosegajo 11.500', najviši 
verh celo 14.800'. 

ni: planinski pašnik. V ti knjigi se jemlje beseda : planin a 

vselej v pervem pomenu za goro Mpo . 

*) Beseda p o g o r j e (Gebirgszug , Gebirgskelte) se rabi v t i 

knjigi za rajdo gor ali za gore, ki se stegujejo na dolgost ; be


seda gorovje (Gebirgsgruppe) pa za gore, ki se razraščaj o 

bolj na širokost . 


11 

Ločnica ali linija večnega snega leži med 8000' in 9000' nad 


morske visokosti, različno na različnih brežinah in rebrih, zlasti n a 

južnih straneh sploh više milno severnih . Ledniki segajo dol ,do 

4000' in ločnica poslednjega drevja se vzdiga do 6000' . 

iia apnenih planinah imajo svoj glavni stan očesu tako ugodn e 

planin s k e jezera ; po pervotnili planinah pa, kterih doline so pogo 


stoma bi djal zgol žlebovi, ni jezer razun nekoliko jezerc na viso


kem, ali namest njih se prostira tod neznnérno led eno polj c (l e d


niki). 

Poglavitno sleme ima, stegovaje se od jugo-zahoda k severa-
vzhodu, mnoge in priležne prehode ali prestope, ki služij o 

kupčii in občenju po planinah in prek njih na druge kraje . Marsikje 

peljejo po njih ceste preuxnetno izpeljane. 

Visokost dolin je močno različna, vendar leže doline, v 
kterih prebivajo ljudje, veči del od 2 do 4000', nad 6000' pa ne naha jamo 
nikjer več stanovitnih ljudskih prebivališč . 

0d ‘sega planinskega sveta ima naše cesarstvo 300 0 
kvadratnih milj . 

§. S . Avstrijanske planine, sosebno planine per-
v olne in njih predgorja. 

Notranji ali pervotni pas planin se razprostira s poglavno 
svojo osjo od gorá, na kterih Adiža izvira, do Ne . 
L i d e r s k e g a jezera (354') . Greben ima tje do globokega 
preseda na B r e n u (4450') 7000' nadmorske visokosti, 
unstran tega preseda ali nizkega sedla pa do izvirkov 
Mure 8000', ali po tem pada najpred naglo do 0000' in ii a 
to malo po malo do 4000'. 

Razdelki njegovi so : a) retiške planine z Ortles-orn (12.3909 ; 
b) noriške planine od Arimendske Ture z Velikim Gluekner-ježit 
(11.900'); pravi se jini od Salcbtrrške meje do izvirkov reke Mure 
tudi visoke Ture (nemi. Tauern) . Tukaj se tlele nul dve veji ali pa nogi, 
kterih severna (nizke T ure) se končat a s Čertxiinjsko (fi.otenmansko) 
Turo . Južna panoga se vleče med Muro in Dravo, in s e 
razhaja zopet na dva razrastka, kterih severni, pretergan po rek i 
Muri, nehava z goro t ee/tse/ (5186') južni pa unstran Drave z visoko 
planjavo Pohorja (4000') . 


Najimenitnejši prehodi pervotnih planin so : Stilfski 
jarem ali presed (8850 1), Rešenski predel (nem . 
das Reschenscheideck, 4840% Bren(nem . Brenner), RadstatskaTura 
(5500') in Tura Cerruinjska (47009, 

Kačberško sedlo (52509 in Novoterško (Neumarktsko) 
s e dl o (3250'). 
Doline so močno različne visokosti ; najniže so na severni 
strani 16-1700', na južni strani 7-800', najviše pa nad 5000' ; naj več,
i del tacih dolin, v kterih so naseljeni ljudje, leži 2000—3800 ' 
nad morjem. Dokaj vasi in tergov stoji 3000 do 4500' visoko, cel o 
več mestec je med 2000 in 4000' in najviše planinske vasi nahajamo 
celo 4500—6200' n. m. Število lednikov presega 570, zavzemajo 
blizo 30 kvadratnih milj poveršine . 

Na vzhodu se osianjajo na pas pervotnih planin nizke pred


gorja, namreč : c) griči ali gorice vzh-odnega Š tajarskega 

(12009, d) Slovenske 4 o ri ce (13009 ; in kakor skrajne vzhodne 

e ) Bakonjski log z berdom Kerešem (23009, ki dela 

prehod ali bi rekel most k goram Karpatskim, od kterih ga loči sa mo 
ravna dolina Morska (480 1), in zadnjič f) gorice na južni strani 
Blatnega jezera, ki se vzdigujejo do 1350' . 

. 9. Severne apnene planine in njih predgorja. 

Severni zunanji pas ali pas apnenih planin je razprostranjen 
od Konstanskega jezera (1200') tje do Kamni tega 
polja (Steinfeld., 900') 60 milj na dolgost . Kakor 

apneno gorovje se IoČi ta pas od pervotnih planin s tem, d a 
je svetlo-sivkaste barve, da je nepravilne nekako grozn e 
podobe in da ima obilno klancov ali sotesk ; njegova visokost 
v grebenu pada od zahoda proti vzhodu od 5200 do 
39004. 

Poprečna Inska dolina jih razkraja na dva poglavna oddelka , 
ki nimata vkupnih imen : i. Najviši verh pervega je na avstrijanskih 
tleh Wettersehrofen (9064'), 2. drugega pa Daehstein (9490') . 
Pervi oddelek se vleče še daleč tje kakor pogorje, če tudi na mno gih 
mestih prederto in raztergano, drugi pak se pokazuje kako r 
rajda posebnih goriv (Gebir,qsmassen) ali gramad, ki se celo ne derže 


13 

druga druge . Najvzliodniši izmed teh gorin je S n e žn i k (Schneeberg, 
6567'). 
Prehodi imajo na zahodni strani Ine 5000' srednje visokosti, 
na vzhodni pa 3800' (Semering) . Večina dolin leži okoli 2000 ' 

n. m., ne ena se ne vzdiguje nad 5000'. Lednikov je tod samo 10 ; 
nasproti se pa razprostirajo nezmérne groblje ali g r l že (bi dja l 
kamnite morja) . 
Sosebno lepšajo ta pas premnoge zelene ali zamoklo-modr e 

jezera ondi, kjer prehaja k predgorjem . 

Prednje planine se kažejo posebno v trojnem glavne m 

gorovju. 

Te gorovja so: I. Hausruk (1000') 2 . Dunajski log ali 

gozd (20009 s hribom Kalenbery (do 1712') in 3 . L i t av sk e 
gore (10009 s Hundheimskimi hribi (15089 . 
Kar je prostora med temi gorovji, napolnujejo ga z 

drevjem obra5čene in obdelovane gorice. 

§. 10. Južne apnene planine. 

Južni zunanji pas planin je ves v avstrijanskem cesarstvu 
in se razteguje od Gardskega jezera tje do ustja Tis e 
reke 120 milj na dolgost . 

Prave planine segajo do ustja Savine . 
A d i š k a in Plavska dolina pa nizke in plane razvodja *) , 


ki se jih več pri T ar b i ž u skup namérja, razkladajo te gore na štir i 
poglavne razdelke: 1. na Lombardske planine z verhom 

Morite Baldo (69579, 2 . Beneške planine z verhom Vedrett a 
Mrcrmodata (10.500'), 3. K a r n s k e planine s Triglavom (90009 , 
kakor stebrom ogelnikotn, in 4 . Karavanke in Kamniške te r 
Posavinske planine z Gr intovcoin (81009 kakor mejnikom južne ga 
pasa . 

Srednja visokost prehodov iznaša 4000'. Doline so velik e 

poprečne razpoke, ktere, razun Adiške nizke doline, na zgornjih 
koncih še precej visoko (4000'—5000') leže in so tedaj močno nag 


*) I$ a z v o d j e (liVasserselaeide) pomeni vodno mejo ali mejo me d 

vodami, ki se odtekajo v različne veče reke . ali pa tud i 
v različne morja . 


14 

njene . Zahodne doline se končavajo z lepimi jezeri, vzhodne p a 
stiskajo klanci ali soteske. 

Lednikov je tukaj samo 40, namesti njih pa so mnogi plaz i 
(lavine), usadi in podsedi . 
Na jugu prehajajo lombardske in beneške planine v 

poberdje, ktero se, deržeé na vzhod, čim dalje tem bolj 
zredéuje in ne presega nikjer 1800' nadmorske visokosti . 
Popolnoma na samem so razsejani holmci, ki se jim prav i 
11~ Berki in Evganei (do 1830' n. m.). 

Na vzhodni strani Savine reke se začenja tisto nizk o 
pogorje, ki se v najširšem samo pomenu more še prištevat i 
planinam, in ktero, pod raznimi posamnimi imeni prestopaje 
Hervatijo in Slavonijo v visokosti med 3000 in 2000', 
se končava na zadnje z vinorodnimi sremskimi goricami 
na Donavi. 

§. 11 . Kraševina. 

Na južnem nagibu visoke stene, s ktero prepadaj o 

končine Triglava, začenja se viži svet, po svoji lagun razderta 
krednata planota (visoko ležeča ali gorska ravan , 

nem. Plateau tudi flochpche) . Iznad planote te poganjajo 
kvišku kratki ostrorobati grebeni iz apnenika kamna, k i 
deržé vstrié s primorjem in s prednjimi podolgoma razsd


janimi otoci. 

Lahko je razločiti tri poglavitne pogorja . Zahodno pogorje j e 
obstopilo kakor rob nizki Kras (1600') in Cičarijo (1900') , 
in končevaje se na terdni zemlji z UČko (Mante maggiore, 44009 , 

vstaja na otocih zopet do polovice poprejšne visokosti . Srednje 
pogorje opasuje na Kranjskem visoki Kras (2000') in se 
imenuje v hervaški Krajini vojaški Velebit (Sveto Berdo 55709, v 
Dalmacii pa dalmatinsko primorsko pogorje (Orjen 6004') . 
Vzhodno pogorje, notranji kraj ali rob Krasa, je iz pervega sostav


ljeno iz več posamnih berd, ali že v hervaški Krajini, imenovano ve lika 
Kapela (z Belolazico 6000' n. m.) in mala Kapela, jemlje 
na se podobo nepreterganega vlaka in na neko daljino dela pod imenom 
Dinarskih planin (Dinara 5700') vzhodno mejo Daltnacije . 


15 

Med temi pogorji se širijo gole in brezvodne planote 
gorske s svojimi mnogimi kadunjastimi dolinami, repami in 
jarki, s svojimi podzemeljskimi jamami, in z vodami, ki s e 
tu v votline in požiravnike izgubljajo, tam zopet hahlaje na 
dan prerijajo. S temi prikazki se razodeva lastnija tako 
imenovane Kraške tvorine (formacije), ktero ima n a 

sebi tudi isterski polotok in vse ondotno otočje . 

Na severovzhodu, kjer pada z Gorjan Uskoškim 
pogorjem), in kjer se med kraškim apnencom po


kazuje peščenik, ne nahajamo več prave kraške lastnije . 

§. 12. Česko-naoravska višava. 

Višava ta obsega vzhodni del nemškega sredogorj a 
in je éetverokotje zategnjeno, ktero na notranjo stran mej é 
doline donavska, moravska in oderska, na zunanj o 
stran pa opasnje rob ostrih (rodih) gojzdnatih, vendar 
precej pristopnih gor pervotnih . 

Ti gorski robi ali pasi so : t. Šumava i n ée s ki. Les , 
(B~hmerwald, 2500'—4000') z verhom Pliiekenstein (40009 ; 

2. Smreeine (Fichtelgebirge, 2400') ; 3. Rudne gore (Erzgebirge, 
22009, z verhom .h"eilbery (39379, 4. Sudeti, ki obsegajo 
Lužiško planoto (20009, goro Iz ersko (3000') z verho m 
Tafelfichte (4692') , široki herbet K e r k on o š ki (Riesengebirge , 
4000') s Snežko (5095), Kladsko gorovje s Snežnikom (4400' ) 
in moravsko - sle š ke velike gore s Prededom (Altvater, 47049 , 
ki se koneavajo z Jeseniki (Gesenke) na Odri. 
Prek teh gorá pelje dokaj cest, kajti prehodi njih leže v višini 
med 1600' in 3000' . Dolble so po večera ozke, globoko vderte 
poprečne doline (debri in grape), samo Šumavo spremljajo na jug u 
doline podolgaste. Tla dolin se ne vzdig-ujejo nikjer nad 3000' in 
krajev, kjer prebivajo ljudje, ni nad 2000' srednje visokosti, sam o 
v Rudnih gorah segajo do 2700' . 

Kar se tiče lastnije ali prirodne posebnosti teh gorá, odlikuj e 
se Šumava s pervotnimi (nikdar ne sekanimi) gojzdi in malimi gorskimi 
jezeri, Rudna gora pa z enojno sosLavo, bogatimi rudami i n 
svetom do temena obdelovanim, Izerski gori zadnjič in Kerkonošem 


16 

lastne so široke planje na slemenu (senožeti), šotnato močvirje , 
male lokve (ribniki). 

Kar je notranjega prostora med tem opasorn, zalega 
ga medgorna planota (2000'—800'), ki jo višina, proti juga ' 
malo po malo se napenjaje (Jh'gerhia.ttenberg 3564), pregraja 
na dva dela neenaka . Vzhodni del, moravska v is o 


čina, prehajaje v berdast svet znižava se polagoma na jugozhod 
k Moravi; zahodni del pak, Cesko, visi z vseli 
strani proti nižini, ki je sred dežele, in s to nižino na sever 
k edinim vratom gorskega oklepa . Samo ob Labi, Ogri i n 
Ložnici je nekaj večih ravnic , 

Južno-vzhodni del vse te medgorne planote je valovit sve t 

pervotne kamenine, nasproti je severo-zahodni del na levi stran i 

reke Labe sostavljen iz prehodne in apnenske kamenine, ki naprav


lja pogorja in poberdja, na desni strani Labe pa iz razderte planot e 

peščenika . 

Severno okrajino nadvišuje versta prelepih bazaltni h 
gorá, Sredogorje (Mile š evk a, nem. Donnersberg 2633 % 
ki dertii vštric z Rudno goro in s Kerkonoši. 

Ozke, globoko vderte doline se ne vzdigujejo nad 1200' in 
prehodi ostajajo pod 1600' celo na gor omenjeni nagomiljeni višin i 
med Ceskim in Moravskih . 

Posebnosti naštetih predelov so te : svet pervotne kamenin e 
se malo dá obdelovati in ima doline somérne ; severozahodna stran 
zapopada bogate žile premoga in dokaj toplic ; severno-vzhodn o 

stran in moravske berda odlikuje velika rodovitnost, planoto peščenika 
pa čudno pečevje, in vso medgorno planoto obilna množina jezerc 
ali ribnikov. 

§. 13. Karpati. 

Gore Karpatske se razprostirajo na 3700 miljah 
podslombe v podobi loka, ki je 150 milj dolg, širokosti p a 

različne (10—40 milj) . 
Razkrajajo se na tri bistveno razločne glavne dele , 
namreč : l. na severno-ogersko gorato stran tje do 


mesta, kjer prediraPoprad, 2 . na Go d n ateK ar pate (é er n i 
les) tje do izvirkov Više in Bistrice, 3 . e r d el j sk o višavo . 

Krožna ogerska gorata okrajina ima v sebi jedro pervotni h 
gor (osrednje Karpate), ktero na sever obstopa lok kamenja peščenega 
(mali Karpati z Javorino 3150', Beskidi z Babjo goro 5660 % 
na jug pa polokrog mnogotere kamenine (Fatra in nizka Tatra z 
Djumbirom 6341', ogerske Rudne gore do 4200', pogorje Nitransko 
do 43009 ; jedru temu se prilika na zunanjo stran reda vulkanske 
kamenine (Hegjalja 1500', Matra 3186'), segaje tje na desni bre g 
reke Donave (Verteška gora) . 

Kolobarne pogorja (2000'-4500'), podolgaste doline, globokejši 
presedi (1750-3600'), male gorske ravnice (Oravska, Liptovska, 
Spiška ali gipuška, Novoterška) in sila mnogo planinskih jeze'r 

(morskih očes) po višinah, to so posebnosti, s kterimi se ta gorat a 
okrajina razločuje od druzih . S e l ne nahajamo nikjer nad 2240'. 

Najviše iz vsega ogerskega gorovja ze vznaša visok a 

T a tr a (ert ali ščit gerldorfski 8350' — ert lomniški 830) . 

Tatra je (ali kakor ondotni Slovani govore : Tatre so) kratka 
poteza med dvema dolgima vlakoma, s kterimi jo vežejo plane nizk e 
sedla (Borišov 1900' in Visoki log [Hochwald] 2690') . 

Gozdnati Karpati so pogorje iz peščenika ; pred njim pak 
se prostira na jugu versta vulkanskih gorá (Vihorlet). Najviši verh 
Gozdnatih Karpatov je Cerna gora (6600') . 

Posebnost tega pogorja nahajamo v tem, da je voljnega gre


bena (32009, da ima visoke jarme ali sedla (3000') in poprečne do line 
na eni in drugi strani, in da je brez vseh podolgastih dolin 
pa jezer. 

E r d e I j s k a višava je valovita gorska planota (1000—2000' ) 
z obkrajnimi gorami, oravna dežela z visocim gorovjem opasana. 
Visoki robi ali kraji (4400—6300') na vzhodu in jugu (najviši ver h 
Negoj 80409, ki imajo na zunanjo stran dežele sterm nagib, pervotne 
so gore, kterih se na jugovzhodu oprijema deblo apnene gore . 
Notranja dežela kaže molasne tvorine, nad ktere se na zahodu i n 
vzhodu povzdigujejo tvorine vulkanske (Margitta 5600') . 

Srednja visokost dolin je 1400' in ne ena se ne vzdiguj e 
nad 3500' ; sela ne segajo nad 2600'. Prehodi leže v visokost i 
1300'-3700'. 

Erdeljska višava se odlikuje s tem, da ima reke razviteg a 
(popolnega) teka, da se ji vode odtekajo skoz vrata obkrajnih gorá 
k severu, zahodu in na jug in da nima nikacih jezer. 

K r. pop . cesarst . avst. 2 


§. 14. Ravnine. 

Na podnožju junih planin se razgrinja gornje-italijanska 
globoka ravnina ali nižava, ktera se steguje tje do 
Apeninov. Tisti nje del, ki leži na ti strani reke Pada i n 
.ffincie, deržave je, avstrijanske. Med planinami in Karpati 
se prostira velika ogerska ravan (400-150'), ki, nikjer 
ne pretergana, zalega 1500 kvadratnih milj poveršine , 
v podobi jezika ob Dravi in Savi med planine zasegovaje 
(hervaško-slavonska ravnina 140' m .). Ob Donavi gori gre


doč se razprostirate drugi dve manjši ras, nici, kterih ena, 
manjša ogerska ravnina (160 O m ., 390-360'), se razteguje 
od Ostrogona do Požuna, druga pak, kotlina dunaj


ska (90 O milj), od Devinske Kobile (Devinskega koka) n a 
ogerski meji tje do gore Kalenberg . Severna polovic a 
njena se imenuje moravsko polje (Pomoras je) . Na severnem 
nagibu Karpatov širi se gališka ravnina (900 O milj), 

ki je po večam valovita gorska planota (do 1000' s isoka), 
kakor daljni razteg plane `isoéave uralsko-karpatske . Manj še 
ravnine so : tulnsko polje, ravan pornoravska in polabska 
(vseh skup 30 O milj) . 

Naloge . Kaka je primera med vsemi nižavami in višavami ? 
V kterem razmérju so poveršine posamnih višav in nižav druga k 
drugi? Napravi razkazek (ali tablico) višin in zapiši na-nj vse posamezne 
števila visokosti! Odloči pri vsaki višavi, kakošna je pri mera 
med visokostmi grebenov, prehodov, dolin in verhov! Potegni , 
derieč se povedanih števil, en ali več stranskih ali prereznih načertov 
(profilov) od zahoda k vzhodu, in od severa k jugu skoz cesarstvo! 
Kako se pravi najvišim verhom ali zobom planin, Sudetov , 
Karpatov? Kteri verh je najviši v vsem cesarstvu? 


19 


Odloček III 

Vode. 

§. 15. Morski bregovi In lagune. 
Na jugu obliva morje jadransko obrežje 255 milj 
dolgo avstrijanske terdnine ali celine . Kraške gore doseg. 
gaja s svojimi količinami morje v samem kotu jadranskeg a 
zaliva ondi, kjer proti severu od Tersta stoji na skali sozidani 
Devinskl grad . Od Devina naprej delajo vzhodni breg 

pečine iz apnenika in peščenika, sternjene z gorami, ki se 
od zadi zlagoma k' iško poganjajo . Na tisti strani leži Teržaški 
zatok in pa Reški zatok, kteremu se pravi tudi kvarnarski. 
Poleg obrežja je posuto morje, od Rovinja naprej , 
skoraj z nepretergano versto veéih in manjših otoko v 
(ostrovov) in otočij, brez malega ravno tako stermih in karnenitih, 
kakor je stermo in karnenito obrežje terdnine samo . 
Od Devina na zahod in potem na jug se vjema lastnija morskega 
brega z laško nižavo, ki se za nj ;m razprostira . 
Obrežje je ravno in pa ali peščeno ali zamočeno in blatno. 
Morje se ne loči nanagloma od suhega ; rnnoge reke, ki se 
ondi izlivajo v morje, nanesle so, leno tekoč, blata in brebirja 
dokaj, in malo po tnalo se urnika morje tej nasipini . 
Vmes ostaja nek neodločen posrednji svet, ob odtoku (oseku) 
nad vodo, ob pritoku ali plem'u pa zalit, močvirna nek a 
zmeda malih jezer ali lokev (lagun) in ozkih stegen suh e 
zemlje. Lagune so ločene od morja s sipinami (it/i) . 

§. 16. Reke sploh. 

Veliko razvodje evropejsko razkraja Avstrijo na dve 

močno neenaki polovici, izmed kterih polo vica severna manj ša 
je nagnjena k severnemu (nemškemu) in vzhodnem u 

2 


20 

(baltiškemu) morju, južna dosti veča pa visi k morju jadranskemu 
in černemu. V severno morje se iztekata len i n 
Laba, v vzhodno Odra in Visla, v jadransko morje Pad i n 

Adiža, v černo morje pa Donava in Dnester. 

Izmed teh vodá izvirajo na avstrijanskih tleh Laba, Odra , 
Visla, Adiža in Dnester ; pod avstrijansko oblastjo tečeta v morj e 
Pad in Adiža, v avstrijanskem cesarstvu nosijo ladije Laba, Visla, 
Pad, Adiža, Donava, Dnester : po avstrijanski zemlji teko Ren 4 
milj, Laba 50, Odra 14, Visla 52, Pad 48, Adiža 60, Donava 180, 
Dnester 73 milj . 

Donava ima največe porečje *), namreč 8000, Ren 
najmanjše, namreč 40 kvadratnih milj . 

Naloga. Primérjaj dolgosti teka posamnih rek in glej da s i 

te razmérja pred oči postaviš v narisu ! 

§. 17. Posamne reke. 

Reka Ren obliva avstrijansko cesarstvo samo n a 

predarelski meji kakor nevarna planinska voda, ki čolno v 

terpi in na izlivu svojem v jezero konstansko bregov e 
zamaka. 

Laba, ki vode éeske odpeljuje v morje, je od Melnik a 
naprej dobra za vožnjo ; izvira v Kerkonoših, jemlje v s e 
na levem bregu Veltavo, ki s svojimi dotoci : Lužico, Sa


zavo, Otavo in Berounko dela somérno (simetrično) pomrežje, 
in dalje Ogro, 1)a desnem bregu pa Izero, zapušč a 
derŽavne tla med peščenimi pečinami Dečinske stene. 

Odra ima na Avstrijanskem samo virje svoje ; izvira 
v močvirnem gojzdu pri Novi vasi (Neueigen) na Moravskem 
in odhaja iz cesarstva na sleški meji. 

*) Porečje (Flussgebiet) v širšem pomenu, v kterem se splo h 
rabi v teh bukvah, pomeni ves svet, ki visi proti kaki reki , 
da se vse vode z njega odtekajo va-njo ; ravno tako pomeni : 
p rj e (Meergebiet) v širšem pomenu vse tiste dežele, k i 
so nagnjene k temu ali unemu morju, da vse njih vode va-nj 
teko . 


Visla izvira v Sleški na nekem odrastku karpatski h 
gorá in je skorej na vsem svojem teku v Avstrii mejna reka 
proti Prusii in Rusii ; sprejemlje v se na desno vozne 
dotoke : Dunajec, kterega Poprad podmnožuje, pa Visloko 
in San. 

Pad dela mejo našemu cesarstvu proti laškim deržavam, 
prehaja z nizkimi bregi daljno ravan med planinam i 
in Apenini, in poteguje v se na levem bregu vozno rek o 

Mincio. 

Adiža iz‘ ira na Rešenskem predelu v Tirolu in perv i 
nje dotoki se stekajo z ledenih gor . V gornjem teku der e 
šumno Havdol po krajini Vintschgau tje do Terana, v srednjem 
teku nosi že pri Bolzanu (Bocenu) ladije; dolnji nje 

tek se začenja, ko je Adiža izvila se iz planinskih sotesk, 
pri Veroni in se končuje za Rovigom v jadranskem morju, 
len in blatnat, s Padom vred nasipaje okrajino polezinsko . 

Nje dotoki, x si tirolski, so na desno Nace, na levo Paser, 
Eisak in Avisio, brez izjeme hude bujiee (hudourniki), kterim 
se samo z najveeim trudom more ubraniti, da ozki h 
dolov ne spremene v močarine ali pa v kamenite polja . 

Razun Pada in Adiže se izliva v jadransko morje š e 

več manjših vod, namreč v zahodni del tega morja : Bakiljon, 
Brenta, Plava (Piave), Livenca, Taljment in Soča, ki, 
izviraje iz planinskih dolin in mnogo proda in brebirja s 
sabo valeč, so nanesle benečansko-friulsko ravnino, neprenehomo 
jo zvišujejo in proti morju raztezajo ; v izhodn i 
del pa : Kvieto (Mirna), Zermanja, Kerka, Cetina in Neretva, 
večidel prave brežnice, ki izvirajo iz apnenih, z votlinami 
in razpoklinami prepreženih gor isterskih in dalmatinskih 
in po prekratkem teku se skoraj vse izlivajo v globoke 
in ozke, s pečinami obzidane zanožine ali drage, 
kamor že predira hiba (pritok in odtok), ki njihno sladk o 
vodo meša s slanim morjem . 

Donava (pri druzih Slovanih Dtmav, Dunaj) ima ne



kaj svojega gornjega teka in ves srednji tek na Avstrijanskem. 
Gornji nje tek sega na cesarski zemlji od Pas() \ a 

do Dunaja (Bača) ; tod se zdaj med tesnimi globeljmi previja, 
zdaj se vali posred inskih goric kakor reka srednj e 
širjave. Donava srednjega teka prehaja, od Dunaja d o 
Ršave, s }danimi bregovi, polnimi lok in otočičev, in z malim 
padom, tri ravnine : Dunajsko, Požunsko in dolnje-ogersko, 
samo dvakrat z gorami stisnjena, pervic pri Devinu , 
potem pri. Ostrogom, dokler ne pride na meji do največ e 
Lesnine, kjer v skaloviti strugi razsekava mogočni klel) 
med Karpati in Balkanom . Njeni vozili, dotoki so na leve m 
bregu : Morava, zedinjena z mahalastim pomrežjem Dije ( z 
'glavo, Švarcavo), Vag, Gron, "pol, s Samoš'em, Kereše m 
in MoriŠem umnožena Tisa, Tarniš, Oba, Seret in Prut, 
kteri trije poslednji se izlivajo va-njo zunaj cesarstva ; na 
desnem bregu pa : 'na, Trnna, Aniža, Litava, Raba, z Zil o 
in Muro povečana Drava, in s Kolpo in Uno pomnožen a 
Sava. Ko je v se potegnila Dravo in Savo, dela Donava , 
veličanstvena reka, mejo cesarstvu, tu raztegnjena do 6000 ' 
širokosti, tarn zopet stisnjena (do 480') tako, da je ožša , 
kakor je bila pri svojem prihodu pod Pasovom (650 ) . 

Dnester je vodna pot Odeso. Izvira pri Dnestriku 
Dobovem v Galicii, dela potem mejo proti Bukovini in za


pušča cesarst~,o, prestopaje v Besarabijo . Njegovi splavn i 
dotoki so : Strij, Lomnica in Bistrica. 

§. 18. Jezera. 

Jezera, kar jih ima naše cesarstvo, so vse rečne (od točne) 
jezera in nahajajo se nekaj na višavi, nekaj v nižavi. 
Perve, t. j. jezera na višavi so ali male gorske (planinske ) 
jezera, ali pa leže v podnožju gor bodi v podolžnih dolinah , 
bodi na kraju poprečnih dolin. 

Med jezera, ki se razgrinjajo pred poprečnimi dolinami, 
štejejo se na južni. strani planin : Jezero Gardsko, na 


severni strani planin pa: jezero Achentalsko, Halstatsko, 

Trunsko, jezero sv . Volfganga, potem jezero Mesečno , 

Atsko in Valsko. 

Jezera, kar jih je na severni strani, spadajo v porečje Do-
nave, jezera južne strani pa v porečje reke Pada . Jezera te so ve lika 
dobrota za dežele, ktere so pred njimi, kajti na njihnem dn u 
ostaja prod in brebir, ki ga planinske reke donašajo s sabo iz gorá. 
Voda pretekajoéa se bistri tako in prehajaje iz jezera na ravnino , 
ne pustoši je, marveč jo rodoviti . Na tem stoji veliki razloček, kako 
je obdelana lombardska in kako nasproti friulska ravnina ; una 

je zemlja oravna, ta pa polje s prodom (grahutom) posuto , 

Med jezera podolžnih dolin gredo : jezero Konstanšk o 
ali Bodamsko, Milstatsko, Osojansko, in Celovško ali Verbsko. 
Med jezera na nižavi se štejete: jezero Blatno brez 
malega 18 kvadratnih milj prostrano, in jezero NeŽidersko 
(6 '/, milj). Sosebno so polnima vredne jezera kraške p o 
spremenljivem stanu (nestanovitni množini) vode in me d 
temi je najznamenitejše jezero Cirkniško. 

§. 19. Slatine ali rudnice. 

Avstrija se odlikuje z znamenitim bogastvom slati n 

in toplic, ki so razdeljene tako rekoč na posebne okraje . 
Takošen je okraj na južni strani Rudnih gor (Frančiškov e 
kopeli, Marijanske kopeli, Bilina, Toplice), cela verst a 
slanih studencov nahaja se v severnih apnenih planina h 
(Hal, Halin, lšl, Usov ali Ausee) ; reda slatin (Geichenberg, 

Rogatec, Bled, Toplice pri Novem-Mestu, Laško, Toplic e 
Varaždinske) opasujete vzhodni konec južnih apnenih planin. 
Tudi na severni strani Karpatov leži okraj slanih sta


dencov (Dubiecko, Starost)], VeliČka, Bolehov, Galic, Delatin). 
Toda tudi v druzih krajih nahaja se tu pa tam dokaj 
slatin (Hohenems, Bormio, Abano , Gastin, Baden, Lugačovice, 
Sklo, Lubi'en, Ostrogon, Bardjejov, Trenéinske 
Toplice, Mehadija, Borsek) . 


Odloček II' 

Podnebje . 

§. 20. Podnebje po zemljopisni legi. 

Podnebje (ali razno vremenstvo) te ali line dežele s e 
ravna po njeni zemljopisni legi (širjavi in dolgosti), po visokosti 
tal, po razmerju med suho zemljo in morjem in p o 
različnih druzih zadevah posamnih krajev . Poglavitne lastnosti 
podnebja so : gorkota in mraz (toplotno razmerje ali 
temperatura), padavina (t. j. kar izpod neba pada, kakor 
dež, sneg i.t. d.),vetrovi, hude ure ali vremena in podoba 
neba (ali jasno ali oblačno) . 

Po zeinljopisni širjavi spada cesarstvo avstrijansko v toplejši 
in pa res zmerni potez severnega zmérnotoplega pasa. K pervemu 
gredo dežele na južni strani planin dežele pomorske. Tukaj 
ni dolzega mraza ne snega, ki bi na mesce zemljo odeval . 

Vse naše cesarstvo leži v pasu celoletne in to sprem i n-
l j e ali nestanovitne padavine, in nahaja se prav v predelu, kje r 
gospodarijo vetrovi sp r e minljivi . Ker je naša deržava iz večega 
obdana s suho zemljo, torej je podnebje povsod, razun edinih pri morskih 
krajev, podnebje t e r d n i zemlji (terdnini) lastno z bolj 
ali manj znamenitim razločkom med letno gorkoto in zimskim 
mrazom . 

Podnebje sploh je zmerno, ker pa je cesarstvo tak o 

prostrano, kaže se vendar velik razloček v posamnih krajih . 

Pri vsaki stopinji, za ktero se kakošen kraj v zemljo pisni 
širjavi mimo druzega pomakne dalje , gubi do maleg a 
pol stopinje v srednji letni gorkoti ; tora] mora tudi v našem 
cesarstvu, ki se prostira manjkaj skozi 9 stopinj širjave, 
srednja letna gorkota sploh pojemati od juga prot i 
severu. Ali ravno tako od juga proti severu manjša se tud i 

gorkota posamnih letnih časov, po razdelitvi kterih se bistveno 
ravná življenje rastlin . 


25 

Tako imajo mesta Pečuh, Pešta in Krakov, ki leže skoraj v 
enaki nadmorski višini in v enaki dolgosti, pa pod različno širjavo 
(Pečuh pod 460, Pešta pod 471/°in Krakov pod 500) , 8.80 , 8. 30, G. o 
srednje letne gorkote, 27.50, 25.50 , 24.00 največe vročine in-8.90, 

. o _ 18 .40 R. najhujšega mraza. 

Dalje ko je kakošen kraj od velicega morja k sred i 
terdnine, bolj raste razloček med letno gorkoto in zimskim 
mrazom, to se pravi, podnebje postaja čedalje ostrejše . 

Tako Praga in Levov, ki ležita skoraj pod eno širjavo in v 
enaki nadmorski visočini, pa pod različno dolgostjo (32°, 413l 40 ) , 
imata razloček med največ() toploto in največim mrazom od 400 
in 421/2 0 . 

§. 21. Podnebje po visokosti tal. 

Po razmérju, kako se tla vzdigujejo kvišku od morskega 
poveršja k nebu, spreminja se podnebje na vsak o 
stran hitrejše, kakor pa po daljavi, v kteri se razširjaj o 

od ravnika k tečaju (polu), in dokler vsa širjava cesarstv a 
našega v srednji letni gorkoti ne kaže ‘ eéega razločka , 
kakor 60 , mogoče je v planinah v enem samem dnevu do seči 
podnebje, ki je podobno podnebju pasa pod tečajniko m 
(polarnega pasa). 

Pri vsacih 700 od prilike, za ktere se človek gredo č 
nad se pomakne više , najde podnebje, kjer je srednja let na 
toplota za eno stopinjo R. manjša. eerta, od ktere 
navzgor vse leto sneg več ne skopneva do dobrega, t. j. 
(éerta) ločnica večnega snega, leži na južnem nagibu ali 
podolju planin pri. 9200', na severnem nagibu pri 8400', na 
osrednjih Karpatih pri 8000' in v Sudetih pri 7700' visokosti . 

§. 22. Druge reči, po kterih se ravná podnebje. 

Izmed vetrov gospodarijo po večeril delu cesarstv a 
sosebno vetrovi zahodniki ali večérniki . 

Med zloglasne vetrove se štejeta : Seiroceo -šivoko), zaga


ten jug, ki močno nagaja zlasti deželam na poldanski strani der



26 

žave, in pa burja, suh vzhodno-severno-vzhodnik, ki se sosebno v 
zimskih mescih divjaje znaša nad kraškimi pokrajinami . 

Na južnem podolju planin je padavina najmočnejš a 
(54"), na veliki ogerski ravnini pa najmanjša (18"-20"). 
Zastran tega, kako je padavina razdeljena na vse leto, vlada 
na zahodnem obrežju jadranskega morja naj-veča raz


mérnost, na vzhodnem obrežju naj‘eéa nerazmérnost. 
Hude vremena in nevihte so najgostejše (28) po vencih ravninah, 
na severnem nagibu planin pa najredkejše (10-12). 

Razun lege kacega kraja in razun podnebnih prikazkov ozračja , 
ktero ga obdaja, močno se ravna podnebje tudi po tem, ali in kak o 
vise tla, iz česa so sostavljene in ali je svet obdelovan ali ne. Za 
to je piano posredje dežele ogerske rodiše mimo valovitega posredj a 
erdeljskega, apnene planine so merzlotniše od pervotnih planin, i n 
goli Kras je podnebja ostrejšega kakor z gojzdi preraščeno Koroško . 

§. 23. Podnebje cesarstva avstrijanskega. 

Za razvoj kakor rodu človeškega tako tudi živali i n 
rastlin reč je kaj imenitna, da se versté štiri letni časi. t. j. 
spomlad, poletje, jesen in zima. V tej ugodni menji je 
osnovano srečno podnebje zmérno-toplega pasa. Na vzhod nem 
kraju jadranskega morja in na sprednjih otocih ne 
verste se več štiri letni časi, temoé skoraj samo dva. Leto 
in zima niste imeni tema dobama na tanko prilegli, ker 
rastlinje nikdar do celega ne prestaje rasti, in bolje bi se 
poletju reklo suhi, zimi pa mokri letni čas. Na skrajnem zahodu 
premaguje jesen, na skrajnem severoi zhodu pa zima , 
se ve da ne vseh druzih treh letnih dob skupej, vendar p a 
vsako izmed njih posamič. Na velikih gorah pod ločnico 
večnega snega ni znati ne spomladi ne jeseni, sama debel a 
zima se versti ondi s kratkim poletjem . 

Po teh razmerah se razhaja cesarstvo avstrijansko zastran 
podnebja na tri predele, ki so : 

l . dežele, ki leže južno od planin, s srednjo letno toploto od 9° d o 
120 R ., z ne kaj velicim razločkom med poletno vročino in zini

skim mrazom, z obilno padavino, gostimi nevihtami, z nadležnim 
jugom in burjo in kratko zimo . 

2. Srednji predel tje do Sudetov in Karpatov, s srednjo letno toploto 
od 70 do 90 R., z večini razločkom med poletno vročin o 
in mrazom zimskim, manjšo padavino, na zahodu z redkimi , 
na vzhodu pa prav mnozimi hudimi vremeni, in z zimo najmanj 
tri mesce dolgo . 
3. Severni predel unstran Sudetov in Karpatov, s 6 1/2 0 R. srednje 
letne toplote, zelo močnim razločkom med poletno gorkoto i n 
zimsko merzloto, slabo padavino, prav gostimi nevihtami (izme d 
kterih se nektera primeri tudi po zimi) in z zimo štiri mesc e 
dolgo . 

O11oéek 

Rudstvo. 

§. 24. Pregled. 

Najimenitniši naturni pridelki ali plodi rudstva so : 
železo, premog (oglje) in sol. Poglavitne ležišča železa se 
nahajajo v planinah noriških, zlasti na gornjem Štajarsker n 
in gornjem Koroškem . Poglavne zakladnice kamnene al i 
gorske soli so severne apnene planine, od lnspruka n a 
vzhod tje do Trune, in pa pogorja iz pešéenika, ki se vlečejo 
poleg Karpatov (Veliéka). Morska sol se prideluje n a 
vzhodnem obrežju jadranskega morja, ker ima ondi morj e 
več soli v sebi, kakor na zahodnem bregu, kamor iz plani n 
doteka toliko sladke vode. 

Južne apnene planine se na enem mestu (v Idrii) od


likujejo z rudami živega sreba, nasproti imajo erdeljsk e 
rudne gore v sebi bogatejše zlate žile, kakor se nahajaj o 
kje drugod po notranji Evropi . 


28 

Razen železa, živega srebra in zlata vredno je da se 
izmed kovin (metalo) še omenijo : med ali koper, ki se nahaja 
samotero tu pa tam od Tirolskega tje do Bukovine , 

svinec, ra‘no tako samotér na različnih mescih, vendar z 
glavnim ležiščem pri Plajbergu na Koroškem, srebro, večidel 
skup s s‘hiéeno in medeno (kupreno) rudo, žeplo, p o 
veéem pridruženo medenini in železnim rudam, kosite r 
(cin), v českib Rudnih gorah . 

Zidnega kamelija imajo vse gore dovelj, mramora p a 
sosebno južne planine ; kar se tiče dragega kamenja, odlikuje 
se dežela česka s svojimi granati, ogerska pa s svojimi 
opali. V vzhodni kotlini ogerske nižave, kjer kamenj a 
ni, pricvetata iz tal soliter in soda . Kamenata pa brez rudna 
Dalmacija ima sklade asfalta (zemeljske smole) v 
svojih gorah . 

Prehodnih ali vmesnih tvoriti rastlinstva in rudstva , 

namreč šote in premoga (oglja podzemeljskega), dobiva s e 
po vsi AN strli, šote Iiaj‘eé v planhiah, sosebno na Koroškern 
in Kranjskem, premoga pa največ v gorah českih i n 
moravskih . 

O~1Ček VI 

Rastlinstvo ali Flora. 

§. 2;5 . Predeli rastlinstva. 

Rastlinstvo vse zemlje brez morskega dna v njene m 

razširu od ravnika proti tečajema deli se po nekterih rast linah, 
kakor kje premagujejo, na 25 velikih predelov al i 
okolij . Izmed teh predelov sta dva v našem cesarstvu, 
namreč predel kobulnic in bockovja ali hvojevja, ki obseg a 
vse tla viseče k severnemu in vzhodnemu morju, potem pa 


29 

predel ustnjaé in žebienic ali klinčevnic, ki zalega s% et k 
jadranskemu in éernemu morju viseči . 

Pervemu predelu lastne so : kobulnice, križnice, eešarnice, 
muckarice, trave ali bilkarice, šari, gobe, locike, osatnice in soln e 
rastline ; košata trava, veliki gojzdi bodi listnatega leto-zeleneg a 

drevja, bodi bockovja in posatnne vresišča . Med drevjem in germovjem 
premagujejo tod : hrast nitnik (poletni hrast), bukev in gaber, 
navadna in drobnolista lipa, verni jagnjed in trepetlika, bres t 
poljski in košati (z dolzimi cvetnimi receljni), verbe vsakoverstne , 
jelša, navadna in nizka breza, bor, smreka, jelica, mecesen, navadn a 
leska, čemi tem, jerebika, beli in mlečnati javor in maklen in navadno 
vresje . 

V drugem predelu se nahajajo kakor posebne rastline : zimozeleno 
listovje in germovje, mnogo dervenastega rastja, ne kaj košata 
trava, zimsko rastlinje ; ustnjaČe in žebičnice, kosmatolistn e 
rastline, cisteje, lilije, lovorike, stroČnice (kozulnice) in slezine . 
Gojzdi zimozelenega drevja imajo oddaleé nekako temno in zamoklo 
podobo . Dokaj drevja in germovja s terdim in svetlim pérjem, mnogo 
bodečih in ternatih zelišč in germov . 

§. 26. Pasi rastlinstva. 

Po razteza od morskega dna kvišku do gorskih viso


čin se razdeljuje rastlinstvo vse zemlje na 13 pasov ; to da 
pet izmed njih leži pod ločnico suhe zemlje, kajti obsegajo 
pasove tistih posebnih rastlin, ki jih morje v svoji h 
raznih globinah skriva . 

Vseh osem nadvodnih pasov, ki se vjemajo z osmim i 

podnebnimi pasi zemlje, je razločno viditi edino na velici h 
gorah, ki so pod ravnikom ali blizo ravnika, proti tečajema 
pa se lijih število bolj in bolj manjša . 

V kronovinah, ki leže na jugu pa ob enem doseg, dosegaj o 

ločnico večnega snega, namreč v Lombardii, Benečii, n a 
Tirolskem in v Primorju, moremo izmed osem nadvodnih 
razločiti pet paso‘ , namreč pase zimozelenih listovcov, 
zitnogolih listovcov, bockovja, planinskih rož in planinski h 
zelišč (z eliti) . 

Najviši pas, namreč pas planinskih zelišč enači se po 


30 

svojem polarnem podnebju do celega s predelom mahovj a 

in kamenolomov (saxifraga) ležečim ob tečajniku (krog u 
polarnem). 

Rastline, ki se nad pasom planinskih zelišč skoz snežno 
odejo prerivajo ali golih skalnatih verhov oprijemajo , 
ne stanove več posebnega pasa, kajti vsaka versta ondod nega 
rastja se dobiva tudi v pasu planinskih zelin . 

Lastnija tega pasa so : nizke zelišča, nekteri svišči ali led ju)", 
mnogi kamenolomi, soldanelle, roinordeČi sileni, pljuénik l 
(anemone), mani, petoperstniki, mahovi listnati in jeterni, in lišaji . 

Na vzhodnem bregu morja jadranskega in sosebn o 
na podnožju gore Učke v Istri in dalje na jug po Dalmaeii 
rasete res lovorika in mirta kakor sainosevki, ali ne da s e 
ločiti poseben pas mirt in lovorik, kakoršen je znan v tropičnih 
krajih, marveč prehaja v Avstrii popolnoma v pas 
zimozelenih listovcov. 

Ceravno planine in gore karpatske, ako vzamemo v 
preudarek vso zemljo, spadajo v en isti predel rastlinstva , 

vendar imajo rastlinje zelo različno . Med obojnim gorovjem, 
ktero, sploh in po vsem vzeto, obsega kraje z gojzd i 
obraščene in košenine, prostira se brezdrevna pustinja al i 
stepa ogerske nižave, ki se odlikuje z veliko obilnostj o 
solnatih rastlin . 

Na laški nizki ravnini je spodrinila roka človešk a 
divje rastlinstvo trat, na skalnatih gorah ob vzhodnem bregu 
jadranskega morja pa je pobrila listnato drevje. Trate 
so se spremenile v vertove, in mesto Ustnikov so prevzel e 
suhopoljine . 

§. 27. Število rastlinskih verst, kar se jih dobiv a 
po Avstrii. 

Sme se vzeti, da vseh rastlinskih verst na Avstrijanskem 
je karih dvanajst tisoč, izmed kterih se prišteva 4000 
verst rastlinam očitnega cvetja ali vidnoplodnieam, 8000 


verst pa rastlinam skritega cvetja ali skrivnoplodnicam . 
V posamnih krajih se zmanjšuje število rastlinskih vers t 

od juga proti severu in od morja kvišku k predelu večneg a 
snega. Nasproti pa raste razmérno število skrivnoplodnic 
na obe te strani, ravno tako raste, gredoč k severu ali p a 
kvišku na višavo, število enolopatičnic, med ktere se štejejo 
trave in čebule, proti dvojnolopatičnicarn, ki obsegaj o 
naše drevesa in brez malega vse naše cvetlice . 

Odloček VI 

Zivalstvo ali Fauna . 

§. 28. Predeli in pasi živalstva . 
Živalstvo vse zemlje, kar ga je na suhem in v slad


kih razdeljuje se po razširil od ravnika proti tečajema 
na 21 predelov, morsko živalstvo pa na 10 predelov. 
Od teh predelov pripadajo na Avstrijo predeli srednje Ev rope, 
dežel srednjomorskih in srednjega morja. Predel živalstva 
srednje Evrope, ki se vjerna z rastlinskim predelo m 
kobulnic h) bockovja, in kteri je imeniten po silni množin i 
svojih hrošč .v črevljcov in grabljivcov, deli se kakor t a 
rastlinski predel, na zahodno in vzhodno okolijo. Vzhodna 
okolija se bliža pustopoljinam aziatske nižave okoli hvalin skega 
morja in aralskega jezera, kjer je posebno mnogo 
glodavk. V Avstrii spadajo k predelu živalstva dežel srednjomorskih 
dežele na južnem boku planin, tedaj kos Tirol


skega, Benečija, Primorje, nekteri deli Hervatije in. Vojaške 
Krajine, in pa Dalmacija. Ta predel, kolikor ga obje majo 
deržavne meje, šteje med svoje posebnosti : netopirje , 
ptice pevke, kače, jaščerice in hrošče priŠénjake . Od ve


és h dojivk, ki so doma na dobiva se še šakalj v Dal 



macii. Kras si prilastuje sedem verst moéarilcov (človeških 
ribic), nekih posebnih močeradov, ki v temnih pod zemeljskih 
vodah preždé ves čas svojega ži‘ljenja . Predelu 
srednjega morja lastna je žlahtna rdeča koralda, ki se š e 
pri Šibeniku v Dalmacii nahaja na dnu morja . 

Tudi po visokosti mesta, na kterem živalstvo biva , 
spreminja mu se lastnija. Svišč ali surek, planinski zaje c 
in divja koza so živali, lastne planinam nad ločnico poslednjega 
drevja. Karpati imajo svojega lastnega, poljskeg a 
svišča. Na visokosti največi žive pajki in preščenjenci 
(insekti). 

Po roki človeški se spreminja še silneje živalstvo kakor 
pa rastlinstvo . Z gojzdi vred zginejo dereče živali, z 
dračjem in germovjem se zatre strupena golazen, z velik o 
skerbnostjo se prežene vsakteri merčes . Turi in losi s o 
prešli iz gojzdov česko-moravske višave in karpatskeg a 
gorovja, kozorog pa iz planin . 

§. 29. Število živalskih verst, ki so na Avstrijanskem. 


V okolii našega cesarstva je znanih izmed dojivk 90, 
izmed žabnjakov 61, izmed ptičev 319 in izmed rib 37 7 
raznih verst. 

Kar se tiče raznih verst preščenjencov, smejo se ceniti 
na 13.000. Število druzih živalskih razredov se po tem , 
kolikor se dne današnjega ve od živalstva avstrijanskega, 
še nikar po priliki ne more ceniti . Med prešéenjenci j e 
5000 hroščev, 2000 motuljev in 2000 muh. 

§. 30. Znamenitost rastlinja in živalstva okol i 
mesta Dunaja. 

Dunaj zedinjuje tako rekoč rastlinje in pozemeljsk o 
(suhozemeljsko) živalstvo vse Avstrije; kajti Dunaj stoji 


na meji planinskih, éesko-moravskih in karpatskih gorá ; z 
bližnjimi verhovi svoje okolice dosega pas planinskih zeliš č 
in planinskega živalstva, in s svojo planjavo se deleži nekterih 
prikazkov ogerske pustopoljine (stepe), Ne samo p o 
zgodovini, tudi po prirodoznanskem zemljopisju je Dunaj 
pravo središče vsega cesarstva . 

O11oček VIiI . 
Slanov avti. 


§. 31 * fevilo prebivavco‘ in njih različnost p o 
narodnosti. 

Skupno število ljudstva je iznašalo po popisu, opravljenem 
poslednjega dne oktobra mesca v letu 1857 brez vo


jaščine 34,550.729. Vojaščine je od 5 do 700.000 mož. 
V navadnih letih se pomnožuje ljudstvo za stotino na leto , 
more se tedaj ceniti, da je vsega ljudstva v našem cesarstv u 
konec oktobra 1859 bilo 35 miljonov. 

Zloženo je po večini iz štirih razsliénih narodov, i z 
Nemcov, Slovanov (Slo venov, Slavjanov), Magjarjev in Ro manov. 
Slovani so razdeljeni na severne in južne Slo‘ ane , 
Romani pa na Lahe (Taljance) ali zahodne Romane, i n 
na Rum!~ (Valahe) ali vzhodne Romane . Nemci prebivajo 
sploh na severnem delu planin, kakor tudi na kraj u 
višave éesko-moravske, severni Slovani pa v osredju t e 
višave in po severnih Karpatih ; južni Slovani so posedli 
najveéi del južno-vzhodnih planin in Kraševino z vsem i 
njihnimi razrastki proti jugu, na eni strani tje do Serbije, 
na drugi pa do Arbanije ; Magjarji stanujejo na ogerski ni žavi, 
Lahi na lombardsko-beneški nižavi in po južnih brcŽffiah 
planin, Rumunje pa na vzhodnih Karpatih . 

Kr. pop. cesarst. avst . 3 


Nemci. 

Nemci se razhajajo na štiri plemena, namreč n a 
Bojoare, Švabe, Franke in Saksonce ali Sase . Nemci našega 
cesarstva se štejejo po večera k plemeni' Bojoarov, v 
Porenju in ob Leku, dotoku reke Donave izvirajočem n a 
Tirolskem, bivajo od nekdaj domači, v Serbski Vojvodini 
in Banatu pa prihodni ali useljeni Švabi ; po česko-moravskem 
gorovju žive Franki in Gornji Saksonci, v Erdelju p a 
Dolnji Saksonci . Nemci na Ogerskem se štejejo največ k 
bojoarskemu plemenu, pa tudi po nekem številu v vse ravn o 
imenovane plemena. Otočiči ali osredki nemških občin s e 

nahajajo po vseh kronovinah, samo v Lombardii in Dalmaci i 
ne ; največ je tacal otočieev na Ogerskem, razun krajev o b 
srednjem teku reke Tise . 

§. 33. Slovani. 

Med severnimi Slovani govore česki, moravski in 
ogersko-slovaški Slovarje en jezik, različen samo po narečju, 
kteri se more imenovati jezik češki po plemenu, 
med vsemi severnimi Slovani na število najmočnejšem, i n 
nastanjenem v deželi éeski . Poljaci žive na zahodnem del u 
severnega podolja Karpatov in ob Visli ; Rosini ob Dnestru 
in na obojnem podolju vzhodnih Karpatov tako v Gandi 
kakor tudi na Ogerskem. 

Od južnih Slovanov stanujejo Slovenci na južne m 
Koroškem, na južnem Štajarskem, na Kranjskem, po goratih 
straneh Goriškega, Gradiškega in Teržaškega, in n a 
severnem robu Istre, na vzhodnem robu pokrajine Videmske 
in na zahodnem kraju županije Zaladske in Zelezne n a 
Ogerskem ; Iliri, med ktere se štejejo llervatje in Serbi 

(Serblji), samo po narečju med sabo različni, prebivajo n a 
južnem delu Istre, na llervaškem, v Slavonii, po nekterih 
krajih Serbske Vojvodine, po Vojaški Krajini razun okraja 


romansko-banatskega, in v Dalmacii ; Bolgari zadnjič so 
posedli nektere kraje po Banatu in Erdelju . 

§. 34. Magjarji. 

Magjarji so posedli notranje strani Ogerskega, stanujejo 
pa tudi v nekih krajih Vojvodine serbske h) po Banatu , 
na vzhodnem kraju Erdeija in nekoliko tudi po notranji h 

gričih Erdeljskega, sosebno pa ob gornjem Morišu in po 

nekterih bukovinskih selih. Na vzhodnem kraju Erdelja po 


gozdnatem virju Olte reke prebiva rnagjarsko stransko 
pleme Sikulcov ; ob Tisi v središču ogerske pustine Trnat e 
domovje svoje do dobrega pomagjarjeni plemeni Kumancov 
in Jazio-ov. 

§. 35. Romani. 


Lahi ali Taljanci žive v lombardsko-beneškem kraljestvu, 
po dolnjem kosu južnega Tirola, h) samotero tudi na 
vzhodnem bregu morja jadranskega. Med Lahe se štejejo 

tudi Furlanci, stanujoči ob Taljmelrtu in Soči, kterih govorica 
v vsakodanjih zadevah je neka posebna hči latinščhie . 
Pismeni jezik pa jim je laški . Posebna vejica zahodnih 
romanov so tisti stanovavci nekterih visocih , med sab o 
deržeeih se dolin na južnih apnenih planinah. Tirolskega 
med Briksenom, Brunekenom in Auronzom, ki se vsi spla z 
imenujejo Ladihi, ker govore ladinski, t. j. neko latinščino , 
ki pa tudi ni razsnov ana toliko, da bi bila pismeni ali knji-
Lni 

Rumunje ali Valahi so doma po Bukovini, na erdeljskem 
krajnem gorovju razun vzhodnega roba, na tistih 
delih Ogerskega, Vojvodine serbske, Banata in Krajine Vo


jaške, ki se dotikajo dežele erdeljske, po tem daleč od te ga 
zderžema ležečega debla, po obližju éepiškega jezer a 
v Istri. 


36 

§. 36. Druge narodne plemena . 

Razun teh štirih poglavitnih narodov je še nekoliko : 
Arbanasov v Dalmacii in vojaški Krajini (Klementinci v regimentu 
Petrovaradinskem), Gerkov na Ogerskem in v 
Vojvodini serbski, Armencov v Bukovini, Galicii, na vzhodnem 
Ogerskem in v Erdelju, Ciganov sosebno po Ogerskem, 
Bukovini in Erdelju, in Judov (Zidov) po vseh kronovinah, 
samo v Avstrii nad Anižo, na Salcburškem, áta


jarskem, Koroškem in Kranjskem jih ni ; najbolj pogostom a 
se nahajajo po severno-vzhodnih kronovinah in število jim 

raste proti vzhodu tako, da jih Galicija ima največ . 

§ . 37 . Število prebivavcov po narodnosti. 

Po popisu ljudstva opravljenem v letih 1850 in 185 1 
je izmed 34,000.000 prebivavcov (brez vojaščine) bilo v 
okroglih čislih: 8,400.000 Neincov, 6,300.000 českih Slovanov 
(med temi 1,900 .000 Slovakov), 2,200 .000 Poljakov, 
3,200.000 Rusinov, 1,200.000 Sloveiicov, 3,000.000 ilirskih 
Slovanov (med temi 1,400.000 Hervatov, 1,600.000 Serhov), 
27 .000 Bolgarcov, v vsem skup 15,900 .000 Slovanov; 
5,200.000 Magjarjev, 3,000.000 Lahov (med temi 400 .000 
Furlanov in 9.000 Ladinov), 2,700.000 Rumunov, vsega 
8,500.000 Romanov, zadnjič 2.000 Arbanasov, 10.000 Gerkov, 

18.000 Armencov, 91.000 Ciganov in nad 1,900.000 Judov *). 
*) Zarisaj meje posamnih narodov na svoji hidrotopični karti i n 
zaznami okolijo vsacega izmed njih z drugo barvo! Odloči v 
kterih primerah stoje števila posamnih plemen eno do druzega ! 
Odloči, v kterem razmérju je število slednjega naroda do poveršine 
sveta , na kterem prebiva! Poskušaj , kako bi si vse to 
poočitil z narisi! 


. 38 . Narodopisna lega Dunajskega mesta. 

V našem cesarstvu je en edini kraj, kjer bi djal spred nje 
straže severnih in južnih Slovanov pregrajajo glavn o 
okolijo na zahod nemškega, na vzhod pa magjarskega na roda, 
in v kterem stoji mesto veliko, ljudstva res da po naj


veeem številu nemškega, pa vendar zloženega tudi iz vseh 

druzih glavnih plemen, zlasti tudi iz laškega . To mesto, ki 

stoji tedaj na +etverni meji od nekdaj tod naseljenega de


želskega ljudstva Nemeov, Magjarjev, severnih pa južni h 

Slovanov, in ktero med svojimi stanovavci ima število n e 

malo Lahov, je c. kr. poglavno in prestolno mesto Dunaj . 

O11oek IX, 
Raznost stanovavcov po veri. 


§. 39. Posamne vere. 

Štiri petine Avstrijancov so katoliške vere. Največi 
del med temi se derži latinskega obreda . Katoličanje obreda 
latinskega so pod dvanajst pravimi velikimi škofi ali nad.
škofi in 52 škofi, ki vsi stolujejo v cesarstvu. Razun teh je na 
Sleškem vikarstvo v Johannisbergu, ki je prišteto škofii 
Vratislavski, še je drugo vikarstvo v Feldkirehu za Predarelsko 
in tretje v Ternavi . Katoličanje gerškega obreda, tak o 
imenovani Gerki zedinjeni, imajo dva velika škofa (v Levov u 
in Blaževu ali Blasendorfu) in 8 škofov. Katoličanje armenskega 
obreda imajo enega nadškofa . Veliki škofje latinskega 
obreda stolujejo na Dunaju, v Olomucu, Pragi, Salcburgu, 
Gorici, Benetkah, Zadru, Kaloéi, Ostrogonu, Jegru , 
Zagrebli in Levovi' . V Levovu imata svoj sedež tudi velika 


38 

škofa gerškega in armenskega obreda Videmska škofija j e 

naslovna ali titulama nadškofija. Škofija Krakovska j e 

pod Gnezdenskim velikim škofom, ki stoluje zunaj našeg a 

cesarstva. 

Vérniki gerško-nezedinjene cérkve imajo patrijarha v 
Karlovcih in pa še deset škofov (vladikov) . 

Evangeliki avgsburške in helvetiške vérske spoznav e 
ali protestanti imajo za vse kronovine razun ogerske in erdeljske, 
vkupen konsistorij na Dunaju . V kronovini ogerski 
in erdeljski pa imajo svoje posebne superintendente h i 
konsistorije . 

Unitarci imajo superintendenta in veliki konsistorij v 
Kološu . 
Razun teh je nekoliko slednikov druzih kerŠéanski h 

sekt, takošni so Lipovanci, ki so se odločili od ruske cérkve, 
in nezedinjeni Armenci . 

Judje ali Zidovi imajo rabine in pridigarje . Po vzhodnih 
krajih cesarstva živi tu pa tam tudi kak Mahometanec . 

§. 40. Pregled raznih vér po narodnih plemenih , 
po krajih in številih. 

Nemci in Poljaki so po veliki večini katoličanje, Slo venci, 
Hervatje in Lahi vsi, Cehi pa večidel ; med Slo‘ aki 
je nekaj katoličanov, nekaj pa protestantov ; Rusini in Rtirnunje 
so nekteri gerško-zedinjene, nekteri pa gerško-nezedinjene 
vere ; Serbi se derže skoraj vsi cérkve gorškonezedinjene 
; Magjarji so katoliéanje, protestanti in unitarci . 

Raznost v veri raste od zahoda proti vzhodu . Stebra ogelnika 
našega cesarstva, Tirolsko na zahodu, Erdeljsko na vzhodu, kažet a 

nam krajnosti v tem, na Tirolskem namreč vlada največa enota, v 
Erdelju pa največa različnost. Tudi obe veliki ravnini ste si v tej 
reči naskriž. Ljudstvo lombardsko-beneškega kraljestva je edino 
vere katoliške . Med ljudstvom kraljestva ogerskega se štejejo ka


tolieanje, protestanti, nezedinjeni Gerki in Judje . 
V vsem cesarstvu je po popisu od leta 1857 med do



39 

močim ljudstvom z vojaci vred 27,011 .000 katoličano v 

ned temi 3,526.000 obreda gerškega in 9000 obreda 
armenskega), 2,918.000 nezedinjenih Gerkov, 3000 ne zedinjenih 
Armencov, 1,963.000 protestantov helvetiške 
spoznave (reformatov ali kalvinov), 1,218 .000 protestantov 
avgsburške spoznave (luteranov), 50 .000 unitarcov, 
1,050.000 Judov in skor 4000 druzih vérniko v 

OI1o~e1 

Sirovi pridelki rudstva. 

§. 41 . Pregled rudarije sploh. 

Kar se tiče kopanja rud, šteje se Avstrija po svoje m 
prebogatem in mnogoterem rudstvu med perve v tem ime nitne 
evropejske deržave . — Najznamenitiša je rudarija na 
atajarskem, Koroškem, Kranjskem, Gališkem, Ogerskem , 
Erdeljskem, Českern, Moravskem, Tirolskem, v Avstrii nad 
Anižo in na SalcburŠkem . 

Dnarna vrednost sirovih pridelkov iz rudstva iznaš a 
na leto okoli 100 miljonov forintov. Skoraj polovica tega 

zneska prihaja na zemljenine, kamenje, šoto in asfalt, četerilna 
in čez na sol, in zadnja éetertina na kovine (metale ) 
in premog ali kopano oglje . Ljudi, ki imajo delo z rudarijo , 
je z rodovino vred 150 .000 in več . 

§. 42. Kovine ali metali. 

Zlata se prideluje sedaj dvakrat toliko, kolikor se ga 
je dobivalo pred dvajsetimi leti . Erdelj daje nekaj več, 

*) V kteri primeri so števila raznih vérnikov eno k drugemu? Ka r 
v tem «im najdeš, glej kako hi si predoeil po narisu! 


Ogersko in Banat pa nekaj manj od polovice vsega zlata, 
ki se v Avstrii dobiva (v letu 1858 okoli 5000 mark) . Naj


imenitniŠe zlate rude so v Vóróspataku (Rdečem Potoku ) 
na Erdeljskem, najimenitniše ležišče zlatega peska je v 
Olahpianu, tudi v Erdelju. 

Srebro se prideluje zlasti na Ogerskem, Ceskem ir l 
Erdeljskem. Pridelek se je v zadnjih dvajset letih umnoii l 

za tretjino (v letu 1858 se g-a je dobilo čez 103,000 mark) . 
Najimenitniše sreberne rude so v Ščavnici na Ogerskei n 
in v Pribrami na Ceskem . 

Živega srebra, kar ga prideluje naše cesarstvo, do 


bivajo se skoraj tri četertine v Idrii na Kranjskem . 

Kupra ali kotlovine (medi) se dobiva sedaj še enkra t 
toliko, kolikor pred dvajsetemi leti. Kake dve tretjini vsega 
pridelka daje Ogersko in Banat ; za tema gredo po navzdolu i 
versti Beneško, Tirolsko, Erdelj, Salcburško, Štajarsk o 
in Cesko . 

Neznatni so pridelki kositra ali cina, cinka, kalamine 
in cinkove slepotice (Zinkblende). Cin se dobiva samo na 
Ceskem, cink in kalamina pa po venem v Krakovski okolii . 

Poglavitna dežela za svinec (v letu 1858 se ga je dobilo 
107 .000 colnih centov) je Koroška . Razriti koroške 
dežele dajejo še Ogersko, Cesko, Serliska Vojvodina, Krajina 
Vojaška, Erdelj in Tirol pomiva vreden pridelek . Glav


no nahajališče svinca je Plajberg na gornjem Koroškem . 

Z elezo je kovina po našem cesarstvu najbolj razširjena 
; nahaja se v vseh kronovinah, sarno v Primorju, Dal


macii in Benečii ne . 

Sirovega železa se je v letu 1858 pridelalo skoraj 
6 miljonov, litega železa pa 700.000 colnih centov. Litega 
železa daje eesko, sirovega pa Štajarsko največ . Pridelo


vanje železa se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj početverilo 
; vendar je pridelek še vse premajhen proti potrebi i n 
cena, za ktero se izdeluje domače elezo, je prevelika v 


primeri do zunanjega . Železo je med suovami za orodje to , 

kar je sol med začimbami ; Lelezo in sol sta najpotrebniša 
pridelka vsega rudstva . Najbogatejši zakladnici železa st e 
Fordernberški Erzberg na Štajarskem in llúttenberški Erzberg 
na Koroškem, oba v noriških planinah, toda uni v se vernem, 
ta v južnem vlaku jeklenca . 

Arsenika in opermenta (rumene mišice), kobalta, uranove 
rude in mangana dobiva se le nekaj malega . 

§. 43. Kuhinjska sol, premog in druge kopanine. 

Kuhinjska sol je : kamnena, varjena ali morska sol. 
V letu 1856 se je dobilo 9,715.000 colnih centov, med tem i 

več kakor 7 miljonov centov kamnene soli. Cesar si je prider~
al narejo in samoprodajo soli, da bi se s éisthn dobičkom 
zalagalo nekaj stroškov za derŽavo potrebnih . 

Verh tega se nekaj malega soli (kakih 100.000 centov nam 


reč) pomešuje z druzimi rečmi, ki niso za jed, ter se prodaja kakor 
živinska sol in pa gnojna sol . 

Samo nekoliko morske soli pridelujejo zasebni (privatni) lju


dje, ali tudi to prekupuje vlada po odločeni ceni . Napravljanje morske 
soli se izplačuje samo ondi, kjer je morska voda močno slana , 
zavoljo tega so avstrijanske morske soline vse na vzhodnem breg u 
jadranskega morja . 

Najznamenitiša jama, kjer kopljejo kamneno sol, j e 
v Veiiéki na Gališkem, najimenitniša solovarnja v Ebensee 
na gornjem As strijanskem, najimenitniše morske soline p a 
pri Piranu v Istri. Tudi goluna ali kislega kamna, áelezne


ga in mednega vitriola prideluje se lepa reč . 

Premoga ali rudninskega oglja se je v letu 1858 do bilo 
čez 58 miljonov colnih centov, skoraj petnajstkrat toliko 
kakor pred 27 leti in vendar še vse premalo in' pre-
malo proti temu, kolikor se ga potrebuje, če prav se ga nahaja 
na dovolj mestih. Prav veliko se prideluje na Če . 
skem (v Buštjegradu, Radnici), in sicer po večen' praveg a 

premoga . 


4 

Najimenitniši rudniki na premog ali kamneno oglj e 
razun teh so v Javorznu na Gališkem, Oravi< i v Banatu , 
Thallern-u na dolnjem Avstrijanskem, Volfsegg-u na gornjem. 
Avstrijanskem, Zagorju na Kranjskem, Novi vasi i n 
Oslovanu na Moravskem, Polski Ostravi, Petersvald-u in 
Dobravi. (i)ombran) na Sleškem . V najnovejšem Času začenjajo 
tudi bolje obračati na korist nezmérne ležišča premoga 
v Pečuhu, Sopronju in na podnožju Matre . 

Šota se v ved meri rabi samo v tistih kronovinah, v 
kterib leže planine in éesko-moravske gore, sosebno n a 
Ceskem, Kranjskem hi Štajarskem. Asfalta ali zemeljske 
smole se dokaj prideluje ; kopljejo ga v Dalmacii in na Tirolskem. 
Zepla dajete največ Galicija in Ce,sko . 

Gline za opeke (segle), ila za navadno lončenino, 
faenčino in ()bo wedyewoodevo, porcelanaste in valjarske 
persti se dobiva več v severnih kronovinah, barvnih zemeljnin 
pa več v južnih. Tako se nahaja najboljši rdeči it (bolus) 
na Kranjskem, najboljša zelena glina pa na gori .Vonte 
Baklo pri. Veroni, nasproti pa najboljša porcelanovica n a 
Moravskern, Ceskem in na Ogerskem . Mramora za ličn e 
podobarske (kiparske) dela se dobiva na Tirolskem. Vse 
druge verste mramora se rabijo sosebno na apnenih planinah 
in sicer na južnih bolj kakor na severnih. Grafit dajejo 
Cesko, Moravsko in Sleško, kremen belutek za narej o 
stekla Avstrija pod Anižo, Galicija, Koroško, Štajarsko, 
Tirolsko, Lombardija, Benečija, Cesko, Ogersko in Erdelj . 
Skerli za pokrivanje hiš se dobivajo zlasti v Lombardii, n a 
Tirolskem, Koroškem, Kranjskem, Moravskem in Sleškem . 
Razun tega se v vseh treh gorovjih koplje tudi mavec al i 
sadra, v planinah in Karpatih še tudi kreda . 

Najimenitnejše drago kamenje v našem cesarstvu s o 
opali in granati. Opali se nahajajo v Sariški županii u a 
Ogerskem, granati pa na Ceskern . 


Od!oček XI 
Sirovi pridelki rastlinstva. 


§. 44. Pregled kmetijstva. 

Svet, ki se dá oberniti za kmetijsko rabo, imenuje s e 
ploden, za kmetijo neporabni svet pa se imenuje neploden . 
Od vsacih 10.000 oralov (ral, juter) je po srednji pri meri 
8595 (6/7 ) plodnih. Tirolsko ima primerama najmanj 

plodnega sveta, Dalmacija pa največ . 

Na Tirolskem krije večni sneg in led brez malega 24 kvadratnih 
milj njegovih tal, v Dalmacii se vsak košček zemlje porab i 
vsaj za pašo , če ravno s pičlo koristjo. ker povsod skalovje svoj e 
rebra kaže . 

Zraven Tirolskega ostajajo pod srednjo primero 

Ogersko zavolj pustili ali step, Benečija zavolj lagun, Salc


burško, Vojaška Krajina in Erdelj zavolj gorá . 
Plodni svet so : njive, vinogradi, vertovi, senožeti in 
travniki, spašniki in gozdi . Največi dobiček dajejo vertovi in 
vinogradi, najmanjši pa pašniki in gozdi. Kolikor več tedaj 
je pašnega in gozdnega sveta, toliko manj ljudstva more de žela 
živiti, kolikor bolj pa premagujejo njive, verti in vinogradi, 
toliko več ljudstva more prerejati . Zatorej stoji, ée 
primerimo poveršino plodnega sveta z ljudstvom, Lombardija 
s svojo planjavo, „vertom Evropinim”, na pervi stopnji , 
Salcburško s svojimi jelovimi' gozdi in planinskimi pašniki , 
ki tudi po gričih svojih dolin ne rodi vina, na najnižji stopnji 
med vsemi kronovinami' . 

Od vsega plodnega sveta na Avstrijanskern je tretjin a 
žitno polje ali njiv-je, tretjina pa gozdovje . Moravsko im a 

največ njiv, Erdeljsko največ gozdov, Dalmacija največ 


pašnikov, Gornja Avstrija največ senožeti ali travnikov, 
llervaško hi Slavonsko največ vinogradov, nasproti pa Tirolsko 
najmanj njiv, Beneško najmanj gozdov, Gornja Av


strija najmanj pašnikov, Dalmacija najmanj senožeti ; Gornj a 
Avstrija, Salcburško, Sležko, Galicija in Bukovina ne pridelujejo 
vina. 

§. 45. Krušni sadeži ali plodovi. 

Med krušnimi pridelki njivstva ima rež, kar se tiče 
množine, pervo mesto, za njo je ječmen in pšenica . Za tem i 
priliaja turšica ali debelača, oves ali zob, drugo žito in zadnji č 
sočivje. Ogerska dežela daje največ pšenice, turšice, ječmena, 
ovsa in sočivja, kar se pa tiče reži, premaga jo Tirolska, 
kjer pridni kmetič obseva vsak kotiček zemlje za 
ljubi kruh, pa vendar še toliko nikakor ne pridela, kolikor 
sam potrebuje. 

Največi dohodek neso njive na Štajarskem, najmanjš i 
v Dalmacii. Na Stajarskem se tedaj najbolje kmetuje, v 
Dalmacii najslabše. Pa tudi če vzamemo kmetijstvo vsega 
cesarstva, moramo reči, da je še prav daleč od tiste stop nje, 
na ktero bi se dalo povzdigniti. Najočitniši dokaz tega 

je, da skupna vrednost žita in sočivja še ne dosega nika r 
vrednosti tistega gnoja, ki bi ga bilo treba porabiti, če b i 
se dovelj umno kmetovalo. 

Da krompir v merzlejš'ih krajih je namestnik žita , 
sprieuje nam v Avstrii to, ker ga v Galicii pridelujejo naj 


več; —za njo gre Cesko ; Dalmacija ga rodi najmanj . 
Imenitno je sajenje krompirja samo po česko-moravskih 
gorah in na ogersko-galiških Karpatih . 

Nad svojo potrebo pridelujejo žita in redivnih sadežev 
samo Banat z vojvodino serbsko, Ogersko, Cesko, Slavonija 
in Hervatija, Moravsko in Gornja Avstrija. Največ 
čez lastno potreb() ga preostaja Banatu z vojvodino serb



sko, največ primanjkuje za lastno potrebo tirolskemu ljud


stvu. Dolnja Avstrija, če ravno ima rodovitne žitne tla, potrebuje 
zavolj Dunajskega mesta vendar še žita iz druzi h 
dežel . 

§. 46. Drugi kmetijski pridelki. 

Poglavitna zelenina in kuha je zelje pa repa . 

Poglavitne verste detelje, ki se sejejo v Avstrii, s o 

štajarska detelja, metelika pa turška ali sladka detelja . 

Največ sejejo štajarsko deteljo . 

Galicija prideluje največ lanu in konoplje ; najbolj se 
po primeri z lanom in konopljo pečajo v Vojvodini serbski , 
naj skerbneje ž njima ravnajo po Sudetskih gorah. Najmanj 
tega pridelka izmed vseh kronovin daje Dalmacija. 
Ravnanje lanu zastaja in peša, ker se čedalje ven bombaž a 
porabi in ker je godnjenje ali mlajenje pri nas vse prenapčilo 
in nerodno 

Hmelja se na Ceskem prideluje toliko, da ga je zadosti 
za celo cesarstvo . 
Tobak pridelovati sme edino deržava in je za-njo pri 


puščeno samo na Ogerskem, Hervaškem in Slavonskem, v 

Vojvodini serbski in Banatu, v Erdelju in Vojaški Krajini, v 

Galicii, na Beneškem in po nekterih krajih Tirolskega i n 

Predarelskega. Največ tobaka se prideluje na Ogerskem, 

v Vojvodini serbski in Banatu . 

Razun teh pridelkov gre tukaj še omeniti : brošč, 

oblajst, katanec in divji žefran za barvanje, mak, kumin, 

koprec ali komoraé, janež, žefran, gorušico, turški poper 

za dišavje in začimbo, sladki les in rabarbaro (revenj) z a 

zdravila, gladež ali šefico za suknarje, cikorijo (potrošnik , 

plavi regrat) kakor nadomestek kave . Vsega tega se posa


mič prideluje mala reč in ravnajo se ti sadeži večidel po 

vertnarsko in na malem, toda njih skupna vrednost je ven 


dar dosti velika . 


§. 47 . vertnarija in ravnanje sadnega drevja. 

Kolikor toplejši je kraj, toliko veča je potreba ločik e 
ali salate ; kolikor merzlejši je, toliko bolj se potrebuje zelje 
; una se sirova napravlja z jesihom (uriskom), to se kisa 
v kadeh. Ločika je poglaven pridelek vertnarstva. Mno goterost 
povertnega zeljstva raste čedalje bolj gredoč prot i 
jugu. Med najboljšo povertnino se štejejo cvetni vihrovt, 
melone in artičoke. Cveteča vertnarija je znamenje, da j e 
dežela gosto naseljena in da nje ljudstvo stoji na viši stop nji 
omike. Okoli Dunaja in Milana in sploh v obližju velikih 
mest se največ pečajo z vertnarijo . 

Nemške planine in Sudetske dežele imajo najboljš e 
sadje, laške planinske dežele in pomorja imajo prave tak o 
imenovane južne sadne pridelke . Poglavitno sadje so : ja


belka, hruške, češpe in sljive, kostanje, smokve (fige) . Nemec 
si napravlja iz jabelk in hrušk tolklo (jabelčnico, hru Škovnico), 
Slovan ima okoli hiše češpljev ve-rt ali slivnik, i n 
si kuha iz češ') na severu povila, na jugu pa slivovico, La h 
jé kostanje kuhano, Primorec ali Brežan smokve suhe . Najžlahtniše 
sadje raste v krajih ob Adiži, to je okoli Bocen a 
ali Bolzana in Merana . Ravnanje citron in oranž sega o d 
Dalmacije tje do posamnih sosebno toplih in zaklonjeni h 
brežin v južnih planinah, zlasti pa ob Gardskem jezeru in 

še bolj proti severu do Bolzana . Laški orehi rode sosebn o 

v toplejših planinskih dolih, leska, tudi turška se v velik i 

meri ravna na Isterskem . 

§. 48. Oljka ali maslina. 

Drevo pitomo, zasajano po vzhodnih primorskih kra


jih, po kterem se ta krajina razločuje od druzih, je belosivkljata, 
vedno listnata, dolgoveka oljka . Laškega olja s e 
nareja največ v Dalmacii in Primorju. Dela se pa tudi na 
Tirolskem in v lombardsko-beneškem kraljestvu . Tudi iz 


orehov, lanenega semena in repice ali ogerščice se napravlja 
olje. 

Lombardija prideluje največ orehovega,. Ogersko pa 
največ repičnega olja ; Ogersko in Galicija pridelujete tudi 
največ lanenega olja . 

§. 49. Murva. 

Lastovito drevo obdelovanih krajev laške nižave in 
dolin planinskega gorovja, ki se odpirajo va-njo, je soénoze lena, 
svetlolista, nežna murva, s ktere svilni Červ dobiv a 
svoj živež. Na zimo je goli dotekajoče leto, spomladi j o 
obira pridna roka človeška. Največ murvenih dreves stoji 
v lombardsko-beneškem kraljestvu, za tem prihaja Tirolsko 
in zadnjič Krajina Vojaška, ki jih pa ima že precej 
manj . 

§. 50. Vinska terta. 

Kar je skalovitemu Primorju oljka, kar je murva bujni 
nižavi planinskih rek, to je toplejšim goricam notranji h 
dežel terta ali lota, njih najzališa lepotila, najveée bogastvo. 
Iz grozdja se prideluje vsako leto več kakor 38 miljonov 
veder vina, največ na Ogerskem, najmanj na Ceskem 
izmed tistih kronovin, ki se v veliki meri pečajo z vinorejo. 
Oral sveta s tersjem obsajenega daje največ vin a 

v vojvodini serbski in Banatu, najmanj na Beneškem . Najplemenitiše 
vino, ki je na svetu, je ogerska tokajéina ; sploh 
pa se morajo avstrijanske vina imenovati srednje . Tudi se 
zaparno vino, ki ga moštnemu vinu nasproti ravnajo v krajih 
ob jadranskem morju, ne dá dolgo deržati in torej ni z a 

kupčijo. 

Iz tropin se napravljajo najpred patake (kavec, kaliž) , 

kladivna pijača vinogradnika ali gornika v južnih deželah , 
po tem pa žganje ; kar ostaja, rabi se za živinsko kermo . 


18 

§. 51 . Senožeti ili travniki. 

Lombardija in južnotirolske globoke doline imajo naj boljše 
košenine ; v Dalmacii dajejo najmanj dobička. Več 
kakor 300 miljonov colnih centov se prideluje sena in otave 
na leto po vsem cesarstvu . 

§ 52. Grozd' in boste. 

Na vsadil 10.000 oralov plodnega sveta hodi 353 7 
oralov gozda ; največ kronovin stoji pod tein srednjim številom, 
nad njim so po versti navgor gredoči Gornja Avstrija , 
Salcburško, Kranjsko, Hervatija in Slavonija, atajarsko , 
Koroško, Bukovina, Tirolsko in Predarelsko, Erdelj , tedaj 
zahodna in vshodna višava našega cesarstva . Najbolj 
zmanjkuje derv v ogerskih pustopoljinah, kjer morajo cel o 
s posušenim blatom kuriti . Vendar pa stoji Ogersko za volj 
svojih okrajnih ali mejnih gorá in po svoji velikosti na 
pervem mestu zastran množine derv in lesa, ker vsako let o 
daje do malega éetertino skupnega pridelka, ki se dobiva v 
vsem cesarstvu. Ta skupni pridelek pa iznaša okoli 36 
miljonov sežnjev . 

Med gozdi so eni debeli ali pravi gozdi, drugi drobni, to j e 
boste. Primorski kraji imajo sploh nizke gozde, notranji pa visok e 
gozde. Nizki gozdi imajo povsod listnato, na vzhodnem bregu jadranskega 
morja od Poreča v Istri na jug ziinozeleno drevje. Visoki 
gozd je čemi gozd, če je iz bockovja ali hvojevja, sicer pa listnik. 
Na severni strani Donave in po visocem gorovju je več verne ga 
lesa, na jugu več listnatega drevja. V Istri ni nikjer več sledu 
od jelke, namesti nje raste na najviših mestih isterske dežele gorski 
borovec, po nižinah pa brina, hvojevja borna namestnica. Poglavitne 
drevesa so v černih gozdih smreka in bor, izmed listovcov pa bu kev 
in hrast . Smreka in bukev ljubite merzlejše in više kraje, bo r 
in hrast pa gorkejše in niže. Planinam in Karpatom so lastni meceseli 
in na gornji meji drevnatega pasa sibirski ceder ali limba, Pri



morju pa4,ulek (pinija) in lavorika ; Iepotija skrajnih vzhodnih plani n 
je eerni bor, ju',nih Karpatov pa lipa srebrolista . 

Dervnega oglja se na leto nareja kacih 110 miljono v 

vaganov, ki se veči del porabi za rudarstvo in za obertuij e 
z rudarstvom združene. Zraven se pa iz gozdov dobiv a 
stelja, paša, gozdno semenje, lubje, dalje sosebno v černih 
gorah smola, v hrastju Želod, jedce in šiške . Ti po1,
eršni ali stranski pridelki so ep del skupnega dobička, k i 

ga dajejo gozdi. 

§. 53. Dohodki iz obdelovane zemlje in ena 
rednost. 

Skupni dohodki, ki se dobivajo iz obdelovanega sveta, 
morejo se ceniti na 1600 miljonov forintov ; od tega gre 

največ na njivski, najmanj na vertni svet . Dalmacija daj e 
od orala najmanjši, Lombardija pa največi dohodek. To se 
močno ravna po stopnji omike, na kteri so prebivavci, z a 
to daje v Erdelju oral trikrat manj dobička, kakor v Dolnj i 
Avstrii. Vrednost plodnega sveta iznaša 9070 miljonov forintov, 
v Dalmacii in Erdelju je srednja vrednost posamnega 
orala najmanjša (39 forintov), v lombardsko-beneške m 
kraljestvu pa največa (210 forintov). 

O1oek xii 

Sirovi pridelki živalstva. 

§. 54. Reja konj. 

Največ konj se nahaja v nižavi ob Donavi iti Tisi,. 
Najmanj jih je v Primorju. Namesti konja je ondot osel 

r. pop. eesarst. avst . 4 

sploh domača žival tako, (la ga laki primorec po na\ adi 
imenuje zgolj živinče . 

V planinskih deželah je (loma noriški težki konj z a 
vprego, na Erdeljskem erdeljski bojni konj, po gorah, k i 

se Turčije dotikajo, majhni berzi pa terdni bošnjak . Cista 
reja se malo kje nahaja ; pleme je sploh le srednje . 

§. 55. Reja goveje živine. 

Reja goveje ali rogate živine obnaša se dobro tam , 
kjer je dosti trave, najslabša je tedaj po tistih krajih, kje r 
zavolj prevelike toplote skoraj ni nikakih travnikov, torej 
ob morju, nasproti pa najbolj c ‘ ete po gorovju notranji h 

dežel, kjer so goličave medgozdne po navadi pokrite s trav nato 
rušino. Gornja Avstrija, kjer je največ travnikov, im a 
zavolj tega tudi po primeri največ goveje živine ; Dalmacija 
pa najmanj, ker je ondi najmanj travnikov. Najboljše 

goveje pleme se nahaja na Tirolskem, Salcburškem in Štajarskern, 
najslabše v Dalmacii. Bivoli se rede sosebno po 
južnovzhodnih straneh cesarstva. 

§. 56. Reja ovac. 

Pašnikov polna Dalmacija ima največ, -vertnata Lom bardija 
pa najmanj ovac ; erdeljski ovčar goni po zimi svojo 
éedo tisoč in tisoč glav v bližnje turške nižine, kranjsk i 
v večno zelene primorske pustinje, tirolski na ravnino ob 
Padu, po letu pa, ko ondot vročina zemljo speka in izsuša , 
zopet nazaj v zahladje zeliŠénate gore . Največ žlahtnih 
ovac je na Ceskern, Moravskem, v Dolnji Avstrii in n a 
Ogerskem. 

§. 57 . Reja druzih domačih živali. 

Dalmatinsko ima primerama dokaj koz, in le mal o 
svinj, serbska vaji edina z Banatom pa ima le prav malo 


51 

koz, ali mnogo si inj . Po vsi Ax strli je koz za% olj škode , 

ki jo delajo drevju, vse preveč, svinj pa proti potrebi pre-
malo . 

Perutnine se prireja po vseh krajih cesarstva toliko , 
da je dovelj za veliko notranjo potrebo, in se še mnoge red e 
pridelki (zlasti pérje za pérnice) izvažajo na tuje. 

§. 58. Béelarst i 

Bčelarstvo je še vedno na nizki stopnji, še več, ono 
je jelo, splaz vzeto , v poslednjem času pešati . Nemec, Slovenec 
in Rusi'', je sploh priden bčelar. V vzhodnih planinah 
se bolj derže béelarstva mimo zahodnih planin . A~edu 
in voska se še toliko ne pridela, kolikor se ga potrebuje v 
našem cesarstvu . 

§. 59. Reja svilnih gosenic. 

Sirovi pridelek gosenice svilnice so zapredki ali me


šički (palete, kokoni), ki se jih na leto v srednje dobrih 
letih dobiva okoli 250,000 centov, vrednih skup okoli 1 8 
aailjono‘ forintov ; štiri petine tega pridelka daje lombardsko-
beneško kraljestvo, 

. 60. Loi in ribštvo. 

Lov je samo po Karpatih in éesko-moravskih višavah 

meniten . Volk, zvér éedarn nevarna, pa medved se p o 
vzhodnih straneh cesarstva nahajata še pogostoma. V lagunah 
se precej vodnih ptic nastrelja. Divja koza se po 
planinah strelja bolj za veselje kakor v zaslužek, ravno t o 

velja od ptičarstva na jugovzhodnem robu planin . 

Z ribnikarstvorn se pečajo na Českem, Moravske m 
in nadvojvodstvu avstrijanskeni . Poglavitna riba iz ribnikov 
je karp (šaran). Donava in Laba in pa njuni dotoki , 
zlasti Tisa in Veltai a, se štejejo med najbolj ribnate vode i 

4* 


52 

EN ropi. Vize in sulci ali solači Dona‘i, lososi ‘ Labi s o 
najboljše ribe potočnice. Fogaš, ersta v elicega sodaka , 
je najboljša riba jezérnica na Ogerskem ; posterve in losos i 
so najboljši prihod ribarstva v planinskih vodah . Ribja rej a 
se v Avstrii še le začenja. 

Lovlja morskih rib je primorcom spomina vreden zaslužek. 
Tune, makrele in sardele so najimenitniše ribe , 
ki se v veliko love . Tudi imajo Brežani večidel s‘ oj vsakdanji 
živež od morskih rib in lupinaric . Morsko ribšt‘ o j e 
zelo izgubilo po tisti lo‘ bi, pri kteri se ne ruje zalega . 

Odloček XII 

Obertnijski izdelki iz rudstva„ 

§. 61 . Zeleznina ali roba železna. 

Požlahtnovanje sirovega železa in za tem podelovanje 
v železnino je v rudninski obertnosti najimenitniše 
delo. Nahaja se v vseli kronovinah Najpridniše in naj


ročniše se opravlja na Štajarskem , Koroškem , Kranj 


, 
skem, Ogerskem , Avstrijanskem in Ceskem, najslabše v 
Dalmacii. Siroyina železna se predeluje v železne šibic e 
(proze) ali pa v jeklo. 

Zelezo v šibicah (kovavno železo) se nareja ali v pretapljav


nicah ali v plamenicah ali pa v tako rečenih talivnicah (kmečkih pečeh 
z mehom). Poslednjič omenjene se rabijo samo v nekterih krajih 
po Ogerskem, Hervaškem, Erdeljskem, Dahuacii in lombardsko 


'

beneškem kraljestvu . Atevilo plamenic čedalje bolj raste in najizverstniše 
izmed njih so na Moravskem, Štajarskem in Koroškem . 

Jeklo se dobiva iz sirovega železa (sirovo jeklo) v pretapljavnicah 
ali pa iz železa v šibieah ali protih (cementno jeklo) . Pretop



53 

jeno relezo in jeklo se preeišeate v fu ;inali (samokovili) in valjavnicali 
. Cementno jeklo se predelava bodi (po večkratnem prekovanji) 
v prekaljeno jeklo, bodi (po pretapljanji) v lito jeklo . Atevilo 
valjavnic vedno raste, peči za lito jeklo je še malo . 

Največ železa se nareja na Nloravskem in Sleškem, 
najvee'jekla na Štajarskern. Izdelano železo in jeklo je 
20 miljonov forintov \ redno. Koroško in Stajarsko vlečete 
primerama iz te obertnije največi dobiček . Dobljeno železo 
se največ podeluje na kose, serpe in slamoreznice, za volj 
tega je pa tudi to izdelovanje doseglo visoko stopnj o 
popolnosti. Za njim prihaja izdelovanje pil, ponev in kotlov, 
dram in žebljev. Tudi orožja, orodja, igel in druzega 
kovaškega blaga se izdela lepa reč. Gornja Avstrija nareja 
največ kos, Dolnja Avstrija največ dratenine, kotlov i n 
ponev , Lombardija največ žebljev. Kakor samostaln a 
obertnija se je začelo za Avstrijo v novejši dobi mašinarstvo, 
ki je v hitrem razvoju doseglo že visoko stopnjo po polnosti, 
pa vendar, se ve da, še ne more zadostiti potrebi . 
Fabrike, v kterih se delajo parne mašine, dajejo stoječih 
mašili skoraj toliko, kolikor se jih potrebuje, lokomotivov 
(parnih voz) pa polovico ; parne mašine za ladije se pa š e 
do malega vse dobivajo iz tujega . 

Vzeti se sme, da je vse na leto izdelano železno blago 
70 niiljonov goldinarjev vredno. Od te oberwije se z 
ogljarji in vozarji vred živi blizo 300 .000 ljudi . 

§. 62. Izdelki iz druzih rudnin. 

Razun dnarjev in medalj (svetinj), kterih pervi s e 
prav vsi, druge pa malo ne vse narejajo v kovnicah (na 
Dunaji, v Pragi, Kremnici, erdeljskem Belgradu in Benetkali), 
izdeluje se na Avstrijanskem lepa množina zlatenine 
in srebernine. Ta obertnija je posebno imenitna na Dunaju, 
v Benetkah inPragi, manj v Pešti, Bernu, Gradcu in Terstu. 
Obsega pa zlatarje in srebernarje, izdelovavce zlate



54 

ga in srebernega dratu, zlatoploščarje in srebroploŠéarje i n 
zlatoklepe. 

Medne ali kuprene plehovine, mednega dratu in druge 
mednine (kuprene robe) se izdeluje precej ne samo v 
plavžih in aljavnicah, temué tudi v nekterih fabrikah . Tudi 

se nekaj rokodelcov s tem peča . 

Tudi svinec, kositer ali cin in cink se podelujej o 
mnogotero blago in obertnost v mešanju rud (zvonarstvo , 
gumbarstvo in žoltomedarstvo, pasarstvo, bronarstvo, klanfarija, 
izdelovanje mesingastih ali žoltomednih in tombako


vih reči), kakor tudi izdelovanje ličnega drobnega in leonskega 
blaga, in ravno tako razne Iepotije ali galanterije iz 
pakfona, kitajskega srebra in brona je zelo imenitno . 

Največ plavžev za med ali kotlovino je na Tirolske m 
in Ogerskem, največ blaga iz žolte medi ali mesinga se na reja 
v Dolnji. Avstrii, na éeskem in Tirolskem, največ pakfonastega 
in lepotnega (galanterijnega) blaga na Dunaju . 

Kar se tiče izdelovanja zemljomérskega in optičneg a 
orodja, kakor tudi fizikalnih (prirodoznanskih) in kemijskih 
priprav ali aparatov in kalupov, jelo je še le v novej '
em času razcvetati. Vendar se nahajajo veče obertnijsk e 
naprave samo na Dunaju in sploh so takošne izdelovavnice 

samo po večih mestih. 

Male ali žepne ure se v Avstrii skladajo po veée m 
delov, ki se dobivajo iz Švajce ; ure z nepokojem (perpen


dikeljnom) so po vsem delo domačih urarjev . Največ jih 
delajo na Dunaju in v Gradcu . 

Izdelovanje perstenega blaga od navadne ilovice do 
porcelanovice je sila imenitno . Zidarskih opek (ceglov) s e 
dela dokaj in povsod, to da po tabriško samo blizo velici h 

mest, sicer pa se tu pa tam kmetovavci pečajo s tem le kakor 
z delom postranskim. Proste lončenine se izdeluj e 
povsod, kolikor je potreba glinjene lule se delajo po fabri



55 

kah v Dolnji Avstrii, na Ogerskem, éeskem in Kranjskem . 
Izdelovanje beloperstnega blaga (kamnenega posodja) cvete 
na Ceskem ; kar se tiče porcelanovine, ste cesarska fabrika 
na Dunaju in Ceska dežela pervi. Znamenito je narejanje 
svinčenih éertnikov, sosebno na Dunaju . Steklenina 
in zercala se štejejo med poglavitne izdelke obertnosti 
Ceske dežele, ki je v tej zadevi perva dežela na svetu . S 
to obertnijo se pa pečajo vse kronovine, razim Dalmacije , 
Primorja in Vojaške Krajine . Od lije se živi 120 .000 ljudi ; 
to da še veče je število tistih, ki steklo in zercala predela vajo 
in oni imajo odtod porazmérno tudi mnogo veči zaslužek 
mimo unih, ki steklo in zercala narejajo . 

Tudi je pomina vredno pripravljanje raznih kamnov , 

kakor so mlinski kamni, brusi, plošče za pokrivanje hiš in 
za tla, po tem kamenje za pohišno opravo in lepotilo . 

Pridelovanje kemijskih snov se je v novejšem čas u 
prav močno povzdignilo in raste dan na dan, ker se siln o 
in če dalje več rabijo, in lijih dovoz iz tujega raje pojem a 
kakor raste. To velja zlasti zastran netilne robe . Dunajsko 
mesto z okolico vred sedaj samo porabi toliko žeplen e 
kisline, kolikor so je pred petimi leti po vsem cesarstvu 
napravljali. Cesarske fabrike delajo zlasti cinovar v Mrli, 
salmijak in magnezijo v Halli, amonijak in: žepleno kislino 
v Nusdorfu . Strelni prah ali smodnik daje sosebno Ogerska, 
svinéno belobo pa Koroška dežela . 


O1očk XI F 

Obertnijski imlelki iz rastlinstva . 

§.63. Bomba eiin a. 

Kar je izdelovanje železnega blaga glede na rudstvo , 
to je izdelovanje bombaževega blaga glede na rastlinstvo ; 

obertnija ta je namreč perva med tistimi obertnijami, k i 
svojo snovo jemljejo iz rastlinstva . Ker Avstrija bombaža 
ne prideluje sama, je množina va-njo pripeljanega siroveg a 
bombaža skoraj enaka množini predelane sirovine . V letu 
1858 se je vpeljalo 7krat toliko, kolikor pred 27 leti. Bombaž 
se je leta 1857 168 predivnicah na 1,441 .000 vreten 
predelava) v prejo in sukanec. Največa predivnica je v 
Potendorfu blizo Dunaja sploh imajo Dolnja Avstrija, Cesko 
hi Predarelsko naje eée fabrike . Samo debele preje s e 
precej obroči . Bombaževa tkanina se po večeril dela z rokami. 
Največ. se s tem pečajo na éeskem, Moravskem in 
Sleškem, nasproti pa cvete tkanje umetno ali na mašine sosebno 
na Dunaju in v obližju njegovem, na Predarelske m 
in nekoliko tudi v deželi nad Anižo . Tudi barvarji, tiskarj i 
in likavci se prištevajo izdelovavcom bombaževine. Z iz


delovanjem in priravnovanjem bombaževine sploh ima del o 
400.00Q ljudi in skupila vrednost bombaževih izdelkov na 
leto iznaša okoli 100 rniljonov forintov . 

§. 64. P ertenhn in konopnina. 

lzdeloianje pertenega in konopnega blaga je en a 
najstarših vej avstrijanske obertnosti in bila je tudi dolg o 

časa najimenitniša. Dan današnji je predenje in tkanje 


prediva lanenega in konopnega veti del samo poveršno 
kmetijsko opravilo, ker se mirno bombaževine na mašinah 

ceneje izdelovane več ne izplačuje toliko, da bi človek rano gel 
edino od tega živeti. Mašine za predenje prediva imajo 
v vsem okoli 120.000 vreten. Na éeskem se tke največ 
kupčijskega platna, v vzhodnih kronovinah pa, kamor doz daj 
še toliko bombaževine ni bilo, največ domačega platna. 
Največ belišč, čeravno v vsem še premalo, nahaja se v deželah 
česko-moravske višave, največ vervarnic ali ožarni e 
imate obe veliki nižavi, nekaj za to, ker se ondi konoplj a 
najbolje obnaša, nekaj pa, ker brodarstvo največ vervi potrebuje 
. 

§. 65. Papirars tv o. 

ée ravno se papirarstvo šteje med najstarše obertnij e 

cesarstva avstrijanskega, vendar je še le potem začelo lep še 
cvesti, odkar se je vpeljalo mašinsko izdelovanje . Reka, 
tajarsko, Dolnja Avstrija hi Česko imajo najveée i n 
najimenitniše papirnice. Samo v Dalmacii ne delajo papirja. 
Navadni ali debeli papir se izva~uje na tuje, ličnišega , 
samo po veéih mestih delanega, se pa ne nareja toliko, kolikor 
ga je potreba v deželi . Tapete, izdelki iz papirn e 
mase (papirnega) testa in kvarte za igro se delajo sosebn o 
na Dunaju, izdelki iz papirne mase zunej Dunaja, tudi v 
Gracu, Sandavi in Rihnovu na Ceskem in v Rohonéu n a 
Ogerskem . 

§.66. Drugo blago. 

Med blagom, ki se nareja vse ali v poglavitni reči i z 
lesa , gre ladijam in plavicam (nosom) predstvo . 
Skoraj na vseh rekah se rabijo ladije samo za vožnjo p o 
vodi doli, ker je vožnja proti vodi pretežavna . Odtod pri


haja, da se mnogo več ladij za vožnjo po rekah naredi, kakor 
bi za ohrainbo gozdov bilo želeti . V primorskih krajih 
so ladijodelnice, v kterih ima delo 100 mojstrov ladijo



delcov. Znamenito delo na ladijodelnieah je pa tudi popravljanje 
ladij. V letu 1855 je bilo na primorskih ladijo


delnicah iz nova narejenih 225 ladij, ki skup neso več kakor 
30.000 ton ali bečev, in pa 196 čolnov ali bark. Število 
ton, ki jih Iadije derže, raste v prirneri k številu ladij . 
Izdelovanje debele lesene robe je veči del poveršiio kmetijsko 
opravilo, od ličnega lesenega blaga se žive posamn e 
medgorske doline . Mizarija ali skrinjarija in pa kolarstv o 
najbolj cvete na Dunaju in v Pragi. 

Strugarstvo je naDunaju spomina vredno . 

Pletenine iz slame, terstja, ličja in lesa se nareja 
mnogo. V lombardsko-beneškem kraljestvu, kjer je potreba 
lahkih pokrival za na glavo, izdeluje se sosebno velik o 
slamnikov. Lična ali tanka pletenina se izdeluje skorej 
edino v veeih mestih . 

Ni mala obertnija tudi izdelovanje dežnikov ali om


brel, ki se po veliki večini narejajo iz pertenine in bomba La 
in se poprodajajo med kmete zlasti v gorate kraje . 

§. 67 . 01 ali pivo, žganje, euker in moka. 

Qlarija se povzdiguje od leta do leta bolj, žganjarij a 
pa peša tako, da se je množina pridelovanega žganja v zadnjih 
10 letih pomanjšala za polovico. Povsod pojemajo ma


le žganjarnice in olarnice, v velikih se pa čedalje več pri deluje. 
Cesko, Dolnja Avstrija, po tem Moravsko narejaj o 
največ ola (piva), severne karpatske dežele pa naj% e č 
žganja. 

Cuker in sirup se izdeluje iz kolonialne (prekomor


ske) cukrene moke, pa tudi iz domačega blaga, sosebno i z 
bele pese. Največ, prekomorskega cukra se nareja v Dol nji 
Avstrii, največ pesnega cukra pa na éeskem, Moravskem, 
Ogerskem in Sleškem. Izdelovanje pesnega cukra 
raste močno in stanovitno . 


59 

Moka se dela v navadnih mlinih, v ovejših časih pa 
že tudi marsikje v parnih mlinih. 

Odkar so začeli novejše napredke v mehaniki rabiti 
in v velikem obsegu pa z manjšimi stroški delati, se j e 
marsikje poboljšalo mlenje. 

Štirka ali skrob se izdeluje kakor poversni prisluže k 
na kmetih, pa tudi po obertnijsko in v fabrikah . Največ 
močnatih jedil se napravlja v južnozahodnih kronovinah , 
kar prihaja odtod, da na jugu použiva človek več rastlinskih 
reči, na severu pa več živalske hrane . 

Delanje potašeljna (lugaste soli) pojema, ker je boljši 
kup soda, ktera je v mnozih primérljejih ra‘ no tako dobra. 
Potaša se dobiva po obertnijsko v potašarijah . 

§. 68 . Tiskarstvo ali tipografija. 

Tiskarstvo je najizverstniše na Dunaju in v Pragi, in 
knjigovežnja tudi na Dunaju. Kamnotiskarnic ali litografij 
je dokaj, to da veči del srednjih. 

C. kr. dvorna in deržavna tiskarnica in c. k. vojaškozemljopisna 
naprava na Dunaju ste po vsem omikanem svetu 
v dobrem glasu. 
OI1oek XV 

Izdelki obertnije iz živalstva . 

§, 69. Blago Iaketno ali strižno. 

Volnene izdelke premaga v skupni dnarni vrednosti 
samo pertenina in konopnina, pa edino za to, ker se kmetj e 

mnogo manj pečajo s tkanjem volne, kakor pa s tkanjem 


60 

pertene in konopne preje . Česko, Moravsko in Steško iz delujejo 
največ kupčijskega sukna ; domače sukno najbolj 
pogostorna delajo po vojaški Krajini. Največ in najlepši h 
šalov se dela na Dunaju. Z volnenino ima delo 400.000 
ljudi, razen tistih, ki se le po strani s taeimi deli pečajo. 

S svilo je po dobljenem sirovem pridelku, t . j. galeti, 

v poglavni reči trojno opravilo . Svila se namreč v odvijavnicah 
(filandah) odmota, odmotana v predivnicah ali filatorijih 
sprede, in predena zadnjič v tkanine potke. Odvid 
svili se pravi: sirova svila, predeni pa: sukanka. Lepa 
-množina sirove in sukane svile se izvaža na tuje . Sirov o 
in slikano svilo dela zlasti le Lombardsko-beneško kraljestvo 
pa južno Tirolsko, s‘ilenino pa izdeluje skoraj edin o 
Dunaj. 

Mešane tkanine se nareja prav veliko in čedalje več . 
Vezejo (štikajo) zunaj Dunaja največ v éeskih Rudnih gorah 
in po Bregenskem gozdu, tkanino na pol svileno naprav ljajo 
zunej Dolnje Avstrije sosebno na Ceskem, Moravske m 
in Sleškem . 

§. 70. Usnje in usnjena roba. 
Narejanje in podelovanje usnja spada med najimenitniše 
obertnije našega cesarstva; ali dalo bi se še zelo popraviti 
glede na dobroto in množino izdelovanega blaga . Vsa del. žava 
se deleži te obertnosti. Strojarija s čreslom se naj bolje 
opravlja v lombardsko-beneškem kraljestvu . Strojenje 
z galunom (irharstvo) in izdelovanje lakiranega usnja 

daje kaj lično blago . Kordovan in sanjan se dela zlasti v 
Erdelju, vojaški Krajini in na Ogerskem . Cevljarstvo j e 
najimenitniše na Dunaju, v Pragi in Veroni, remenarstvo i n 
sedlarstvo pa najizverstniše v dveh pervo imenovanih me stih, 
uidi v Peki. Na Dunaju in v Pragi se nareja najve č 
rokavic, v vzhodnih in severnih kronovinah pa najve č 
kerznarskeo'a blaga . 


Gl 

§. 71 . Drug-o blago. 

Klobuke polstene delajo ečidel mali obertniki in si 


cer čedalje manj, nasproti pa se delanje svilenih klobuko v 

edno množi . 

Odkar se rabijo sveče iz stearina, podeluje se malo 

‘oska v sveče in bakle, da se skorej še samo za Božj o 

službo imajo in da so iz hiš tako rekoč izginile . 

Milarstvo daje jako dobro blago ; vendar se v naši 
deržavi ne izdela toliko mila, kolikor ga je potreba ; stea


rinskih sveč se pa znamenito število izvaža na tuje . Potreba 
mila močno raste, kar je dobro znamenje za povzdi


o-o omike, kajti snažniše ko je ljudstvo, bolj potrebuje mi la, 
in zopet na kolikor viši stopnji omike se nahaja, tolik o 
bolj se snažnosti derži. Množina v kaki deželi rabljeneg a 
mila je naj_o-otoviša mera za omiko njenega ljudstva. 

§. 72 . Pregled obertnosti. 

Vsa obertnost skup daje blaga do 1171 milijonov forinto‘ 
vrednega. Kar se tiče te obertnosti, stoji česk a 
dežela najviše, kajti izdeluje več, kakor šestino tega blaga ; 
Dolnja Avstrija zavolj Dunajskega prestolnega mesta pa 
iiareja čez sedmino, in Moravsko s Sleškim o priliki desetino . 
Za temi se čredijo, na niže gredoč, po nasebnih množina h 
Ogersko s Hervatijo in Slavonijo, serbsko Vojvodino in Banatorn, 
Beneško, Galicija z Bukovino, Gornja Avstrija s 
Salcburškim, Tirolsko s Predarelskim, Erdelj, Štajarsko , 
Koroško in Kranjsko, Primorje, vojaška Krajina in Dalmacija. 


_Med pogla‘ rimi vejami obertnosti imajo pervo mest o 
sledeče obertnije : suknarstvo in delanje volnenega blaga , 
sosebno na Moravsketn, Sleškem, éeskem in Dunaju, tkanje 
bombaževe preje v ravno -teh deželah in pa na Pred



arelskem, platnarstvo v sudetskih in karpatskih deželah, iz delovanje 
železnine in jeklenine na Štajarskem in Koroškem, 
kos in železnine v Avstrii nad Anižo, delanje liteg a 
blaga na Moravskem, 6' tajarskem, Koroškem in eeskem , 

narejanje svilenine na Dunaju, česko steklarstvo in izdelovanje 
porcelanovine, napravljanje cukra iz bele pese naéeskem 
in Moravskem, usnjinarstvo na éeskem, Moravskem , 
Gališkem in Ogerskem, olarnice česke in dolnjo-avstrijanske, 
žganjarnice gališke, moravske in česke, izdelovanje 
inštrumentov za muziko in umetne mizarske robe na Dunaju 
in v Pragi, kakor tudi fizikalnih, optičnih ranocelskih 
inštrumentov na Dunaju . 

O11oČek XVI 

Kupčija ali tergovma. 

§. 73 . Pregled kupčije. 

Kupčija, po kteri blago iz naših dežel v tuje in iz tujih 
v naše prehaja, se more dozvediti iz zapisov tistih davščin, 
ki se plačujejo deržavi od blaga, kadar va-njo prid e 
ali iz nje odide. Od l. dne februarja (svečana) 1852 so t e 
davščine ali coli (vvoznine in izvoznine) po večera branivn i 
coli t. j, ne merijo več, kakor so merili nekdanji prepovedn i 

ali odvračavni coli, na to, da bi tujemu ali zunanjemu blag u 
branili v našo deželo, temoč še samo na to, da bi domač o 
obertriost ob enem varovali in pa spodbadali,. Vrednost 
vvoznega blaga je bila leta 1858 v okroglem čislu 318 miljonov 
forintov, vrednost izvoznega blaga pa 293 miljonov 
forintov ali goldinarjev . 


74 . uvozna, izvozna, prevozna kupčija. 
Najimenitniše vvozne reči so : sirovina, sosebno bombaž, 
prekomorsko (kolonialno) blago, pred vsem cuker in 

kava, preje, žito, olja, barve in roba za barvo, živina z a 
poboj in zakol ; najimenitniše izvozne reči so : izdelki, zlasti 
steklo, jeklo in svila, kurivo in gradivo ali igraje, ne žlahtne 
kovine, živalski pridelki. Bombaž, barvno robo , 
cuker in kavo dajejo zlasti tropične dežele, sosebno Amerika, 
prejo nemškozvezne deržave, žita južna ali poldansk a 
Rusija, olja južna Italija in Jutrovo ali mala Azija, živin o 
Rusija in Turčija. éesko steklo, štajarsko jeklo in lombardska 
svila hodijo, bi djal, na vse kraje sveta, drugo poglavitno 
izvozno blago sosebno na Bavarsko, v Turčij o 
in Rusijo. 

Prevozna kupčija se je v zadnjih dvajsetih letih če n e 
več, vsaj podvojila. To ugodno razmérje gre pripisovati 
legi Avstrije in posebnosti njenih dežel, ki se na severu i n 
zahodu odlikujejo s cvetečo obertnostjo, na jugu in vzhod u 
pa z bogatimi zakladi prirodnimi . 

§. 75. Colstvo. 

Kar se tiče solnih reči, treba je Avstrijo razločiti n a 
tri dele. Pervi del obsega vse kronovine razun Dalmacij e 
in okolij svobodnih pristanišč (kamor svobodno dohajaj o 
ladije vseh narodov in kjer smejo kupčijo opravljati) ; drug-
i del zapopada Dalmacijo, za ktero je dana posebna soln a 
postava; tretji del ima v sebi solne izjernke (okraje, v Mere 
se blago sme svobodno vvažati). Iz solnih okolij so izvzete 
svobodne pristanišča : Teržašk o, Beneško, Reško , 
Bakarsko, Kraljeviško, Senjsko in Banko, in pa mest o 
Brody . 

Najveé,i del kupčije, ki se opravlja ,)5 pristaniščih 


64 

našega cesarstva, hodi na svobodne prislanišča Teržaško , 
Beneško in Reško. V letu 1854 je prišlo v vse vete pristanišča 
skup 43236 ladij, ki so imele tovora 1,939 .53 6 
ton ; iz njih pa je odšlo 43 .877 ladij z 2,011,483 ton 
(bečev) . 

§. 76 . Domača ali notranja kupčija. 

Domača kupčija ni manj imenitna mimo zunanje . Pred 
letom 1851 so imele kronovine : Ogersko, Erdelj, Serbska 
Vojvodina, Hervaško, Slavonija in vojaška Krajina posebno 
colno okolijo. S tem je bilo mogoče dozvediti, kolika je 
bila kupčija med temi in druzimi kronovinami . To je kazalo 
počez kupčijo rned vzhodno in zahodno stranjo cesarstva 
našega in da si je bilo plačevati cole, presegala je ven 


dar ta kupčija 126 miljonov forintov, od tiste dobe pa s e 
je še močno povzdignila. Sploh oddaja zahodna stran vzhodni 
obertnijske izdelke in prejemlje za-nje prirodnine ali 
naturne pridelke. Tkanina bombaževa, pertena, konopn a 
in svilena, železnina in jeklenina se pred vsemi druzimi vo


zijo na Ogersko ; srebro, med ali kuper, žito, tobak v pérju, 
ježice, potašelj, živina za poboj hi zakol, kože so poglavitna 
kupéijska roba, ki se vozi iz Ogerskega v druge kronovine 
. 

§. 77. Glavne teržišča . 

Dunaj je poglavno teržišée ali mesto za kupčijo p o 
suhem, Terst pa za pomorsko kupčijo . Zastran notranj e 
tli meddežehie kupčije gredo za Dunajem Pešta, Praga, Levov, 
Berno ; vse te mesta se pečajo bolj s kupčijo z obertnijskimi 
izdelki. Pervo mesto za kupčijo s kmetijskim i 
pridelki je Debrecin . po tem sosebno za žito Velika Kaniža, 
Sisek in Mošonj, za prešiče Baja in Šopronj . 


Odloček XVI 

Poti in drugi pomoéki obéenja . 

§. 78. Ceste. 

Brez cest blago ne bi moglo prehajati iz enega v dru g 
kraj . Najimenitnejše cestne poteze po suhem, ki so o b 
enem potrebne za prehajanje vojske, vzderLavajo se iz der -
Lavnih drvarjev in se imenujejo cesarske ceste, druge s e 
vzderžujejo na stroške posamnih dežel, kresij, okrajev al i 

občin. Nizava ob reki Padu ima v primeri k poveršju naj več 
cest, gorati in zunaj sedanjih poglavitnih kupčijski h 
cest ležeči Erdelj pa najmanj . 

Naloga. Odloči po svoji karti najimenitniše ceste glede n a 
znamenitost krajev, z njimi zvezanih, kar se tiče kmetijstva, rudarstva, 
obertnosti, kupčije in brodarstva ! 

§. 79 . Zeleznic e. 

Od leta 1832, kterega je bila dodelana perva železn a 

cesta evropske terdnhie, namreč Budejeviško-Linsko-Gmundenska, 
do konca 1859 so prečertale in premrežile cest e 
Železne do malega vse cesarstvo v dolgosti 583 milj . 

Leta 1860 so se delale železne ceste na dolgosti 11 1 
milj . Med temi, po kterih se sedaj vozi, je samo šest ko 


,

njevoznih železnic, štiri namreč so na Ceskem, ena je n a 

Ceskem in v Gornji Avstrii in ena na Ogerskem ; vse skup 

so le 37 milj dolge . Središče ali poglavni vozel, kjer se 
strinjajo parovozne železnice, je Dunaj. Ondi se stika križema 
jug s severom, vzhod z zahodom . 

Južna železnica veže Dunaj, peljaje čez Semering , 
mimo Gradca in Ljubljane, s Terstom -na jadranskem morju . 
Kr. pop . cesarst. avst. 5 


66 

Terstu nasproti se začenja v Benetkah nova nepretergan a 
poteza in derži mimo Padove, Vičence in Verone do sardinske 
meje . Od mesta Mestre (v Benetkah) gre ena po teza 
čez Treviz v Kasarso na Taljeinentu, odVerone pa en a 
proti severu čez Rovered in Trident v Bocen, druga pa n a 
jug v Mantovo . 

Po železnici, ki derži, gredoč mimo Berna in Prage , 
tje do saksonske meje, stoji Dunaj v neposrednji železnocestni 
zvezi s severom, zlasti s Hamburgom, kjer se izliva 
Laba v severno ali nemško morje . Najimenitnejša železnica, 
ki se odceplja od te poteze, gre od Pardubic čez 
Turnav in Liberec do Saksonske meje . 

Na vzhod je odperto pet potez . Perva se začenj a 
v Bretislavu in pelje skoz Moravsko in Sleško v Galicijo , 
kjer se sedaj končava v Prevorskii . Druga 'pelje od Genserndorfa 
blizo Dunaja v Ogersko ravan na levem breg u 
Donave; in gre čez Požun in Peko v Debrecin in od ondod 
čez Tokaj v Miškole . Na Peštansko-Debrecinski potez i 
derži ena roka iz Cegleda na Segedin in Temišvar do Do-
nave (do Baziaša), druga iz Solnoka v Arad in tretja o d 
Piispók-Ladany-a v Veliki Varadin . Tretja poteza pelje o d 
Dunaja čez Bruk na Litavi do Gjura in Novega Sena in o d 
tod v Stolni BelgTad. Četerta poteza se odceplja od južne 
železnice v Dunajskem Novem mestu ii, pelje v Šopronj . 
Peta poteza zadnjič se začenja tudi na južni železnici me d 
Marburgom in Celjem, in pelje na Ptuj do Velike Kaniže . 

Z zahodom veže Dunaj zahodna železnica, kte


ra pelje čez Linec in Veles v Salcburg in od Salcburga n a 
Bavarsko . V Larnbahu se odceplja kratka železnica, ki pelje 
do Trunskega jezera, na bavarski oblasti pa derži druga 
roka iz Rozenheima do tirolske meje, in pelje odtod mimo 
Kufsteina v Inspruk . 

Nalog a. Povej po svoji karti na tanko, koliko železnih cest 


je že dodelanih, in imenuj vse vene mesta, ki jih Železnice vežejo 
eno z drugim in pa z Dunajem ! 

§. 80. Vgzne vode ali poti po vodi. 

Med vozne vode se štejejo reke, vodotoki ali kanali , 
jezera in morje . Izmed voznih rek je Donava na vsako 
stran najimenitniša. Družba na akcije ima sama edino 
pravico, po Donavi in vseh rekah, ki se vanjo iztekajo, s 
parobrodi voziti. Ona uživa to pravico na Donavi od Galaca 
do Linca, na Tisi do Tokaja, na Savi do Siska, na Dravi d o 
Oseka. Tudi po Labi, Visli in Padu se vozijo parobrodi. 
Razen teh so najimenitniše vozne vode Veltava, Kolpa , 
Vag, Ina, Prut in Dnester, Adiža, Mincie in Brenta. Laška 
nižava je premrežena s kanali, ki strinjajo planinske rek e 
drugo z drugo . 

Kanali se nahajajo tudi na zahodni strani v Banatu , 

kjer je posamnih kanalov sicer manj, to da zelo več veso 
in mnogo daljši so. Največe ladije nese Francov kanal, ki 
strinja Donavo s Tiso. Najdaljši je palatinski kanal, ki 
uravnuje tek Šarviza potoka . 

Po Gardskem (lago di Garda), Konstanskein, Trimskem 
in Blatnem jezeru vozijo s parobrodi . 

Avstrijansko kupčijsko bandero vije se na morju sosebno 
in največ s parobrodov ali parnikov teržaške družb e 
avstrijanskega Lloyda . Avstrijansko vodno pot jadranskeg a 
morja, kolikor ga leži med obrežjem naše deržave, rabijo 
razun avstrijanskih po veliki večini sosebno papeške, licapolitanske 
in gerške ladije. V letu 1857 je prišlo 8330 
Avstrijanskih ladij v zunanje pristanišča ; Carigrad, Smirna, 
Aleksandrija, Sira, Pirej, Patras, Kerf, Odesa, Livorno , 
Liverpool, Amsterdam, Bahia, Rio Janeiro in New-York s o 
tiste zunanje pristanišča, v ktere avstrijanske ladije najraje 

zahajajo. Najredkeje pride kaka naša ladija v pristani


šča vzhodne Indije in Kitaja (Kine). 


§. 81 . Pošt e in telegrafi. 

Deržavi je prideržana pravica, odpravljati naznanila 
kakor po pošti, tako tudi po telegrafih . V rabi so telegrafi 
pri nas še le od konca 1846 in so imeli konec 1857 vs i 
skup 1067 zemljepisnih milj dolgosti ; te kakor tudi poteze 
pisemskih pošt se raztezajo še dan na dan . V letu 1857 

je bilo odpravljeno čez 52 rniljonov pisem (listov) in če z 
pol miljona telegramov. 

O~oČck XVIII. 

v 

Solstv o. 

§. 82. Šole in zlasti ljudske. 

Šole ali učilnice so sploh trojne, namreč niže, srednje 
in visoke šole. V niže ali male šole, kterim se tudi pravi 
ljudske ali začetne (elementarne) šole, imajo pravilno hoditi 
vsi otroci od 6. do 12. leta. Po vsem cesarstvu je 
okoli 27.000 ljudskih šol, v ktere hodi poltretji miljon 
otrok. Od 100 otrok, ki bi imeli dolž'nost v šolo hoditi , 
jih obiskuje šolo po srednji primeri 61 . To razmérje je v 
raznih kronovinah zelo različno najugodniše je na Tirolskem, 
kjer otroci pogostoma hodijo v šolo še po tem, k o 
so že prestopili leta za šolo odločene ; najslabše pa v Galicii 
in Bukovini. Navadne ljudske šole se imenujejo trivial-
ne šole in imajo tri razrede ; glavne in mnoge mestne šole 
pa imajo po štiri razrede. 


69 


83. Gimnaziji in realne šole. 
Srednje šole so gimnaziji ali pa realne šole . Gimnazijev 
je 209. Hodi va-nje okoli 40.000 učeneov. Ogerska 
dežela ima največ, gimnazijev, namreč : 71, Saleburška in 
Bukovina pa najmanj, namreč vsaka po enega. Ako se preudari 
primera, koliko ljudi je potreba za tako imenovan e 
učene stanove in koliko za obertnike, vidi se, da je preve č 
gimnazijev in premalo realnih šol. Najveée je to neprimérje 
na Ogerskem in v Erdelju. Vseh realnih šol skup 

kakih 200 ; izmed teh je 23 vicih realnih šol vsaka s šes t 
razredi, okoli 50 popolnih nižih realnih šol s tremi razredi 
; kar je druzih, so nepopolne niže realne šole, ki imaj o 
po en ali po dva razreda. Število reahiih šol hitro raste. 

Vseh učencov, ki hodijo va-nje, skup je 20 .000, v primeri 
k gimnaziahiim uéencom prav nizko število . Ali tudi Število 
uéencov se jako in hitro množi' . 

. 84 . Vseučilišča in tehnične učilnice . 

Popolne vseučilišča (universiteti), ki imajo bogoslovni, 
pravoznanski, zdravilstveni in Iilozohjski fakultet, s o 
na Dunaju, v Pragi, Krakovu, Pešti in Padovi. Nepopolne 
vseučilišča so v Levovu, Gradcu in Inspruku z bogoslovnim, 
pravoznanskim in filozoijski-m fakultetom . Vseučilišče 
Padovansko ima tudi matematični fakultet . V vseh 8 
vseučiliščih je čez 7000 vpisanih poslušavcov. 

Više tehnične učilne naprave so politehnični učilišč i 
na Dunaju in Pragi, Joanneum v Gradcu, tehnične učilišč a 
v Bernu, tehnična naprava v Krakovu, tehnična akademij a 
v Levova in Jozefovo politehnično učilišče v Budi" Vse 
te učilišča imajo nad 5000 uéencoi . 


§. 85. Posebne Šole. 

Više šole za posebne predelke so bogoslovne ueihil, 

ce, med njimi 73 za katoličane, c. k. evangeljski fakultet 
na Dunaju, razun tega še pet evangeljskih učilnic helveti , 
iške spoznave, dve učilnici avgsburške spoznave, tri za nezedinjene 
starovérce, ena učilnica za unitarce ; šoli za 

binstvo v Padovi in Požunu ; dalje pravne akademije v Požunu, 
Košicah, Velikem-Varadinu, Debrecinu, Zagrebu in 
Sibinju, viša kmetijska šola v Ogerskem Starem gradu, 

gozdnarska (logarska) učilnica v Mariabrunu, rudarska in 

gozdnarska akademija v Ščavnici in rudarski učilnici v 
Pribrami in gornje-štajarskem Lubnu, orientalska akadenuja 
na Dunaju, akademii za umetnosti na Dunaju in v Benetkah, 
konservatorija za muziko na Dunaju in v Pragi . 

Druge posebne Šole so : akademija za kupčijo in bro


darstvo v Terstu, kupčijska akademija na Dunaju, viši kup


éijski učilišči v Pragi in Pešti, 9 ranocelskih učilnic, živi


nozdravilska naprava na Dunaju, Živinozdravilska ali vete


rinarska naprava v Pešti, 13 nižih kmetijskih šol, nautién e 

šole v Reki, Dobrovniku, Rovinju, Zadru, Spletu in Kotoru, 

niže rudarske šole Ščavnici, Smolnici in Nadjagu, zad


njič pedagogiéne učilnice na mnogih poglavnih šolah . 

Začetne posebne šole so : za slepe, za gluhoneme, ki 

so vse tudi vzrejevavnice, in sicer : 8 naprav za gluhomut


ce, in 7 naprav za slepe ; tudi je nekoliko učilnic za muzi


ko, risanje, jezike, lepo pisanje, za stenografijo in gimna


stiko . 

Za žensko mladino je razun navadnih trivialnih in po glavnih 
šol — dekliških, ki se prištévajo ljudskim šolam , 

po tem veé samostanskih ali nunskih šol, in učilnic angleških 
gospodičin še: c. kr. dekliške vzrejevavnice na Dunaju, 
v Hernalsu pri Dunaju, v Veroni in Satrnaru . 


`l 1 

§. 86. vojaške učilišča. 

ojaške učilišča se dele na šole, v kterili se zorriikao;
ajo podoficirji, iia šole, v kterili se v zrcjarici izučaN ajo z a 

više oficirje, in zadnjič na učilnice, kterili ene so namenjene 
za posebne nauke, druge pa doučujejo iiadoficirje . 

Pervemu namenu služi 5 liižih vzrejevav riic, 5 v iših 
vzrejen avale, šolske kotnpariije 2 za pešce in 4 za kanoiiirje 
; šolska kornpaiiija vojaških inženirjev v Kremsu, pionirska 
šolska konlpariija v Tuliiia, šola za ; ojaške učenike. 
Šole za nadoficirje so : naprave kadetske v Hamburgu, Zeleznem 
mestu, Marburgu in Reci, kadetski kompariii ; Olomucu 
in Gradcu, akademija v Dunajskem Novem mesta, artiljerijska 
akademija v Beli Cerkvi na Moravskem in inženirska 
(genijska) akademija v Loki (Klosterbruku) pri Znoj mu. 
Med poslednjič omenjene se štejejo : zdrav ilsko-raiiocelska 
Jožetova akademija za izučevanje vojaških zdravnikov, 
vojaško-upravni kurs za izomiko vojaških uredniko v 
iri viši artiljerijski ter inženirski kurs in pa tiojskoznanska 
šola za doučavarije viših oficirjev , živinozdravniška liapravra 
in osrednja konjiška učilnica, — vse te naprave iia Dunaju 
. 

Od1oek CIX . 

Stanovi. 

§. 87. Rediv ni slan. 

V redivlii stali se štejejo krnctov av ci, rudal ;ji, obert


niki in kupčevavci ali tergovci . 


V vsem cesarstvu se od skupnega ljudstva čez 26 mi bonov, 
torej okoli tri éetertine pečajo s kmetovanjem. 

Od vsega ljudstva v našem cesarstvu imajo 4 miljoni 

duš svoje delo z obertnijami in če se privzamejo tisti, k i 
zraven obertnije še kmetujejo, je vseh 9 milj dnov . 
Okoli 240 .000 ljudi se živi v Avstrii od kupčije, ak o 
se ne štejejo sem tudi brodniki . 

§. 88. Branivni stan ali vojska. 

Branivni stan obseguje armado ali vojsko, ktera druge 
stanove in vso deržavo varuje in kadar je treba z orožjem 
brani. V vojaški Krajini je vojak (soldat, žolnir) vsak 
možki, kteri je za orožje ; v drugih kronovinah pa služijo, 
in to osem let, tisti, ki na-nje žreb ali loz pade . Stalna armada 
na suhem šteje ob miru okoli 235 .000 mož, izme d 
teh 40.000 konjpikov, 28.000 artiljerije, 8000 tehničnih 
(genijskih in pionirskih) kerdel ali trum, 8000 žandarjev ; 
ostali so pešci in posebne kardela. 

Pomorska moč zapopada 106 bojnih ladij, ki imaj o 
skup 800 kanon in 6000 mož. Flotiljno kerdelo ima 7 1 
ladij na Donavi, v lagunah, in na jezeru Gardskem . 

Poglavne terdnjave so : Krakov, Terezin, Olomuc, Komarno, 
Petrovaradin, Mantova in Verona . 

Najviši poveljnik nad vso vojsko je Cesar, pod njim 
je armadno nadpoveljstvo (više poveljstvo armade) na Dunaju, 
kteremu so podložne armadne poveljstva (vseh sku p 
deset) na Dunaju, v Vidmu, Zadru, Pragi, Bernu, Levovu , 
Budimu, Sibinju, Temišvaru, Zagrebu . Vojaške kerdela, 
kar jih stoji v okolišu vsakega deželnega glavnega poveljstva 
(general-komande), so razdeljene na divizije, brigad e 
in regimente . 


73 

§. 89. Uéivnl stan in sosebno duhovščina. 

V učivni stan po Mrjem pomenu gredo razun pravi h 
učenikov (učiteljev) tudi duhovni . Pravih učenikov je bli zo 
60.000, duhovnov pa več kakor 68.000. Duhovščina je 
ali posvetna ali pa redovna. Moška redovna duhovščina j e 
edino katoliška ali pa gerško-nezedinjena ; ženske redovnice 
so edino katoliške . Med 900 opatijami in samostani 
(kloštri) in 13,000 redovnimi osebami je velika večina katoliška. 
Med katoliškimi redovnimi osebami je okoli 4300 
nun. V letu 1854 je bilo naše cesarstvo, kar se tiče oprave 
dušnega pastirstva, razdeljeno (po okroglem številu) n a 

13.500 rimsko-katoliških, 5000 gerško-zedinjenih, bliz o 
4000 gerško-nezedinjenih in 3000 protestaniiških mest dušnega 
pastirstva (far in krajnih ali lokalnih kaplanij) . 
§. 90. Deržavni uredniki. 

Deržavni uredniki opravljajo ured po naročilu in v 
službi svetlega cesarja in morajo ali pravico deliti ali del. -
Lavno gospodarstvo oskerbovati ali deržavo našo zunanji m 
deržavarn nasproti namestovati ali pa za vse te opravil a 
priskerbovati potrebnih dnarjev ; oni so torej sodniki al i 

upravni uredniki, ali diplomati ali dnarstveni (finančni ) 
uredniki. Najviša sodnija je na Dunaju, pod njo so više deželne 
sodnije (deželne nadsodnije), pod temi deželne i n 
kresijske sodnije, dalje okrajne sodnije (v lombardsko-beneškem 
kraljestvu imenovane preture) in tiste okrajne gosposke, 
kterim je izročeno tudi pravosodje . Viši deželni 
sodnii hervaške in slavonske dežele se pravi banski stol , 
kresijskim sodnijam se pravi ondi in po Ogerskem županijske 
sodnije. Za vojaški stan in za Krajino Vojaško so posebne 
vojaške sodnije, v zakonskih rečeh so posebne duhovske 
zakonske sodnije za katoličane, gerško-nezedinjene 


74 

vérnike, evangelike in unitarce. Med upravne urednik e 

spadajo politični uredniki, kterim je izročena uprava splo h 
in ki so pod ministerstvom notranjih reči. Politično upravo 
oskerbujejo mestoderštva ali neposrednje ali po dežel nem 
glavarju, postavljenem v poglavnern mestu kronovine . 
Pod mestoderštvi so v nekterih kronovinah kresijske oblasti 
ali gosposke, ki se na Ogerskem, Hervaškem in Slavonskem 
imenujejo županijske oblasti, v lombardsko-beneškem 
kraljestvu pa delegacije. Kresijam ali okrožjem samim s e 
pravi na Ogerskem, Hervaškem in Slavonskem županije, v 
lombardsko-beneškem kraljestvu pa pokrajine ali provinci je. 
Najniže politične oblasti so okrajne gosposke, na 
Ogerskem stolne sodništva, v Dalmacii preture in v lombardsko-
beneškem kraljestvu okrajne komisarstva imenovane. 
Pod ministerstvom policije stoje policijske ravnav


stva (direkcije) v veéih mestih, in pod najvišo prigledn o 
(kontrolno) oblastjo vse raéunarije . Reči, ki se tičejo verstva 
in šolstva, opravljajo v kronovinah mestoderštva, ktere 
so v ti zadevi podrejene ministerstvu bogočastja in šolstva . 

Diplomatiéne reči opravljajo poročniki, poslanci al i 
tako imenovani rezidenti na zunanjih dvorih, ki so vsi po d 
ministerstvom zunanjih reči in cesarske hiše . Temu ministerstvu 
so tudi podložni konzuli, ki po zunanjih deržavah 
naše kupéijske zadeve v skerbi imajo. 

Poglavitno opravilo dnarstvenih ali Ilnanénih urednikov 
je pobiranje deržavnih dohodkov. Ti dohodki so : 

zemljiščni ali granitni. davek, pridobnina, dohodnina, kterim 
se skup pravi neposrednji davki, po tem posrednji davki , 
namreč: potrošnina in éoli, zadnjič dohodki iz samoprodaj e 
tobaka in soli, takse, cestnine, dohodki od Štempeljna, lote rij, 
punciranja in pošte . Pod dnarstvenim ministerstvo m 
so dnarstvene deželne ravnavstva (direkcije), rudarske gosposke, 
kovnični in nekteri, posebni uredi ; dnarstvenim deželnim 
ravnavstvom so podložne dnarstvene okrajne rav



75 

navstva in daéne oglednije . Zoper kontrabant varuje der -

Lavo finančna straža . 

Ministri zunanjih reči in cesarske hiše, notranjih reči, 
pravosodja, bogočastja in šolstva, dnarstva, policije i n 
predsednik najviše prigledne oblasti predlagajo svoje razložbe 
cesarju, ki si je privzel deržavno svetovavstvo kakor 
najviši svetovavni zbor krone in cesarstva . 

§. 91 . Plemenstvo ali žlahtna gospoda. 

Plemenstvo je poseben deden Častni stan ; posamezni 
plemenitniki ali žlahtniki pa utegnejo po opravilu ali delu , 
kterega se deržé, biti prišteti redivnenm, branivnemu al i 
učivnernu stanu ali pa urednikom . Cesar podeljuje Plemenstvo 
zavolj izverstnih zaslug, zadobljenih v redivnem, branivnem 
ali uéivnem stanu ali pa med uredniki. 

§. 92. Dvoranstvo. 

Cesarjevo dvoranstvo obsega skrivne svétnike, klju


čarje ali kamernike in miznike. V širšem pomenu pa s e 
štejejo k temu dvoranstvu še štirje dvorni štabi, cesarsk e 
straže (garde), vitezi reda zlatega runa, vitezi vojaškeg a 
reda Marije Terezije, ogerskega reda sv . Stefana in Leopoldovega 
reda, po tem reda železne krone in Franc-Jožefovega 
reda . 

O1Iok XX 

§. 93. Svetlega cesarja veličanstvo. 

Nad vsem dvorom in cesarstvom je apostolsko veličanstvo 
cesarja po Božji milosti Franciška Jožefa Pervega . 


Polni n asloV-glasi : 
Franc Jožef Pervi, po Božji milosti cesar avstrijanski ; kralj 
ogerski in česki, kralj lombardski in beneški, dalmatinski, hervaški , 
slavonski, gališki, vladimirski in ilirski, kralj jeruzalemski i . t. d . ; 
nadvojvoda avstrijanski ; veliki vojvoda toskanski in krakovski ; vojvoda 
lotarinski, salcburški, štajarski, koroški, kranjski in bukovinski 
; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; vojvoda gornje in 

dolnje Sleške, modenski, parmenski, piačenski in guastalski, osvetitnski 
in zatorski, tešinski, friulski, dobrovniški in zaderski ; pokneženi 
grof habsburški, tirolski, kyburški, goriški in gradiški; knez 
tridentinski in briksenski ; mejni grof gornje in dolnje Lužice i n 
isterski; grof hohenembški, feldkirški, bregenski, sonenberški i t. 

d . ; gospod Tersta, Kotora in slovenske Krajine ; veliki vojvoda vojvodine 
serbske i t. d. i t. d. 
Razun tega se rabita po okoliščinah še srednji in pa mali 
okrajšani naslov . 
Razpisi Njegovega c. k . apostolskega veličanstva, ki so name njeni, 
da pridejo vsem na znanje, imenujejo se, po manjši ali veči 
imenitnosti in slovesnosti, cesarski ukazi, patenti ali manifesti. Pismeno 
obči Njegovo c. k. apostolsko veličanstvo cesar z glavarji tistih 
oblasti, ktere so neposrednje pod njim, po najviših sklepih, lastnoročnih 
pismih ali signaturah . Najviši sklepi se izdajajo na prepokornih 
predlogih ali razložbah, lastnoročne pisma pa same za se . 
Signature ukazujejo razložbo zastran prošnje Njegovemu Veličanstvu 
podane . Razpisi cesarja kakor najvišega poveljnika armade s e 
imenujejo : najviše povelja do armade . 

Veliki deržavni gerb je dvoglav, čern cesarski orel , 
kronan na vsaki glavi, z zlatima kljunoma in z rdečima ve n 
molečima jezikoma, deržeč v desnem kremplju zlato deržavno 
žezlo in deržavni meč z zlatim križastim deržajem , 
v levem kremplju pa cesarsko 


zlato jabelko deržavno, rta ktero 
je vdelan zlati križ. Na persih tega dvoglavega orla le -
Ll z znamenji redov okinčani poglavni ščit, kteri ima n a 
devet glavnih poljih rodoslovne deželske in spominske gerbe. 
Srednje glavno polje kaže rodoslovni gerb cesarsk e 
hiše. Ta gerb je razdeljen podolgoma na tri ščite in ima 
v sredi avstrijanski hišni gerb : sreberno popreénico v rde čem 
polju ; na desni-strani kronane g a rdeče .a leva Habs



77 

borškega v zlatem polju, na levi pa vojvodsko-lotarinski ro


dovni gerb, namreč : v zlatem polju rdeče na pošev proti 
desni roki potegnjeno bruno, na kterem so d ajani trije breznožni 
sreberni orli eden nad drugega . Dvoglavi orel se 

nahaja na zlatem herbtnem ščitu nemške oblike, na ktere m 
se blišči avstrijanska cesarska krona. Herbtni ščit podpirata 
kakor ščitoderžca dva orloleva (noga) z éerno in zla to 
barvo poprek naé,ertana, oba zlatokljuna in s stegnjenim 
rdečim jezikom. 

Srednji deržavni gerb ima cesarskega dvoglavega orla, ki m u 
na persih leži rodoslovui gerb cesarske hiše, obdan z znamenji redov 
: zlatega runa, 1‘larije Terezije, Sv . Štefana, Leopolda in železn e 
krone, in z gerbi dežele ogerske, lombardske, beneške, Ilirske, er


deljske, moravske in sleške, tirolske štajarske in koroške, salcbur


ške, avstrijanske pod Anižo, Galicije in Česke, ki so popisani pri posameznih 
kronovinah (glej medorez) . 

Mali gerb je enak srednjemu, samo da nema enajst stranskih 

ščitov . 
Deržavni barvi ste zlata in černa, hišni barvi pa sreberna 
in rdeča barva ; geslo ali pregovor cesarja sedaj vladajočega 
je : „Viribus unitis” to je : ,,Z zedinjenim i 
močmi . 


Del II. 
Posamne dee1e, 


Poglavje I 

Poglavno in prestolno mesto cesarstva : 

Dunaj. 

(Nemški : Wien, hervaški in serbski : Beé, éeski : Viden, polj ski 
in rusinski : W leden, laški in rumunski: V i e n n a, magjarski 
: Bécs). 

§. -94 . Pregled. 

Dunaj, poglavno in prestolno mesto cesarstva, j e 
tudi njega najveée, najljudnatejše in v znanstvu, ohertnosl i 

in kupčii najimenitnejše mesto. 

Cesarsko stolno mesto stoji, pod 48°, 12', 32" sever-
ne širjave in 34°, 2', 15" vzhodne dolgosti od otoka Ferro, 
v nadvojvodstvu avstrijanskem pod Anižo, vzdiguje se nad 

morje zavolj herdovitega sveta od 480' do 650' in čez i n 
je zloženo iz notranjega mesta, ali mesta v ožšem pomen u 
in iz predmestji. 

Okoli notranjega mesta leži najpred, bi djal, venec trat, pretergan 
z rokavcoin Donavskim in prepreden tu s cestami in peš pot 


mi, tam z drevjem v podobi ulic zasajenim in v neki daljavi z rečico 


79 

Wien obdan, namreč glasija, t. j. obmestna planja; njo oklepa širši 
venec 34 predmestji, izmed kterih so te, ki se nahajajo na desne m 
bregu rokavca Donavskega, opasane z nasipom in okopom . 

Za predmestji je dokaj vasi, večidel podobnih mestcom, 
ki delajo, kar se tiče življenja in občenja, eno celoto 
z mestom, po veliki množini novih poslopij razširjaje let o 

na leto tisto morje hiš, ktero se prostira med Dunajski m 
hribom in Donavo . 
Dunajeima 1 .04 O In . poveršine in šteje okoli 500 .000 
tanovavcov (po popisu od leta 1857 476 .000). 
V policijski okraj poglavnega cesarskega mesta šteje se razen 
Dunaja še 25 obliinjih sel, ki imajo vse skup 120 .000 duš . 

§. 95 . Poslopja in spominki. 

Dunaj je mesto, kjer cveto obertnije in rokodelstva 

vsakoverstne, kjer ima avstrijanska notranja kupčija svoje 
središče, kjer kakor v najveéem mestu vse deržave vr e 
silen ljud domači in tuji ; kjer se neguje in odkodar se dalj e 
razprostira omika in izobraženost, kjer je sedež najviši h 
oblasti deržavnih, kjer prebiva plemenstvo in kjer stoluj e 
cesar, Dunaj je zadnjič mesto, s kterim se druži spomi n 
vencih dogodkov ; za to hrani v sebi premnogo pomina i n 
znanja vrednih reči . 

1 . Stolna cérkev sv. Stefana. Bil je Dunaj več stoletij 
mesto stolno posvetnega glavarja vsega kerščanstva, rimsko-nemškega 
cesarja, in še vedno je stolica najmogoénišega katoliškega 
vladarja, Njegovega c . k. apostolskega veličanstva, šteje torej cérkve 
med svoje najslavnejše spominke . 
Poglavitna cérkev je gotiška stolna cérkev svetega pervomučenca 
Štefana. V letu 1144 je bila posvečena perva v okroglo obločni 
zidavi izpeljana Božja veža, od ktere je še čelo sedanje let a 
1359 začete velike cérkve ; 1433 je bil dodelan verh južnega zvonika , 
najvišega v celi Avstrii (73 0) ; delo severnega zvonika je zastalo o d 
leta 1511, in tako je ostal neizpeljan . V notranjih prostorih je zapustilo 
pet vekov svoje spominke. Cesar Friderik III., in kraljevič 
Evgenij Savojski počivata tukaj pod velikolepnim nadgrobjem . Vne



80 

tost za vero, dne današnjega na novo vzbujena, ni se zadovolila s 
tem, da bi ohranila to, kar je ostalo, in od znotraj lepšala svet o 

vežo, temoČ., je po tristoletnem prestanku začela, s kamnenimi lepšavami 
zalšasti od zunaj stranske ščite ladije cerkvene in poganjat i 
se, da se doverši velikolepno poslopje . 

Cérkev svetega Štefana stoji precej sred 'fiesta in lepi verh 
njenega dodelanega zvonika velja po vsem svetu za znamenje mest a 
Dunaja. 

2. D r u g e cérkve . Stare cérkve, ki jih Trna Dunaj zrave n 
stolne veže sv. Štefana, so po večera v notranjem mestu, ker so nekdanje 
predmestja bile že o pervi turški oblegi (1529) popolnoma razdjane . 
Od poslopij romanske zidave stoji še podolžna ladija cérkve 
sv. Mihela (1221), ktere gotični prizidek z zvonikom vred je bil izpeljan 
v pervi polovici XV . stoletja . 

Izmed starejših gotiških cérkev gre tu omeniti cérkev Gospe 
Svete na Bregu, ktere kor je bil sozidan med 1350 in 1365, podolžn i 
život pa med 1394 in 1427 . 

Med mnozimi cérkvami laške zidave je spomina vredn a 
sosebno velikolepna cérkev sv . Karla Borromeja, (sozidan a 
1715—1730). 

Lepa gotiška cérkev Odrešenika (obljubna cérkev) z rezani m 

kamenjem stavljena bo v malo letih dokončana . 

3. Cesarski dvor ali grad. Cesarski prestolni grad stoji 
na južnozahodnem kraju notranjega mesta . To je obširno in prostrano 
poslopje z dvema velicima in več manjšimi dvorišči . Tako 
imenovani Švajcarski dvor, najstarši del vsega grada, do časov cesarja 
Fridrika IV. mnogotero predelan, je sozidal okoli leta 120 8 
vojvoda Leopold VI . ; novejše dele so pristavili habsburški cesarj i 
Ferdinand I. (1536—1552), Leopold I . (1660—1699) in Karel VI. 
(1728-1734) . Ni je na Dunaju ne ene hiše, ki bi na vse strani bil a 
vsacemu tako pristopna, kakor je cesarski grad . Cesar prebiva v 
njem zares kakor oče med svojimi otroci. Najlepši notranji prede l 
je dvorna knjižnica, rameno velika, bogato ozališana sala, najlepš i 
del od zunaj je stran tako imenovane deržavne kanclije (Beieh,skanzhi). 
Zopet v nekdanjem veličastju napravljene vrata Švajcarskeg a 
dvora so skoraj edini spominek zidavne umetnosti, ki ga ima Dunaj 
iz srede šestnajstega veka . Razun cesarskih zasebnih zbirk nahajajo 
se v prestolnem gradu dvorna knjižnica z 400,000 zvezki, zbirka 
rudnin in zbirka živali (zoologieni kabinet), zakladnica z oprav o 
(«nalom), v kteri so se kronali rirnsko-nemški cesarji, zbirka pe



nezov (dnarjev) in starin s premnozimi penezi , medaljami in izdelk i 
umetalnimi iz starodavne in novejše dobe, kterih obliko in podob o 
bi utegnili obertniki z veliko koristjo posnemati, kajti v nekteri h 

nekdanjih časih so se tudi reči vsakdanje potrebe kaj umetno in lep o 
izdelovale . Med tisočérnimi druzimi sila imenitnimi rečmi hrani s e 
tu sprelep izdelek zlatarske umetnosti, pravo mojstersko delo , 
namreč z dragim kamenjem bogato olepšana cizelirana grupa bogov , 
ki se ji pravi solnica, in ktero je v 16 . stoletju naredil zlatar Pen


venuto Cepini. 

4.Belvedere in arsenal. Cesarski lepi grad Belvedere 
(Lepovid) v predmestju Landstra~ zvanem hrani veliko zbirko malarij 
; tudi nekaj starin 1'n zbirko zakladov umetnijskih in orožja, po stavljenih 
nekdaj v tirolskem Ambraškem gradu. Gradu Belvedere 
nasproti unstran linije stoji nova cesarska orožarnica (arsenal) , 
menda največe poslopje v Evropi, izpeljano v žlahtni bogato ozališani 
okroglo-obločni zidavi, v kterem se v veliki meri orožje in vsakoršno 
bojno orodje in blago dela in hrani ob enem z mnogim stari m 
orožjem in trofeji ali znamenji slavne zmage. Tudi je v arsenal u 
prostora dovelj za silno posadko . 

5. Spominki. Najimenitniši posamni spominki so : dve mramorni 
veliki grupi mojstra Kanova, namreč nadgrobje nadvojvodinj e 
Marije Kristine, hčere cesarice Marije Terezije (1805), v augustinarski 
cérkvi, in pa Tezej, ubijaje kentaura, (1819) v Ljudske m 
vertu, po tem bronasta postava cesarja Jožefa IL na konju Zaunerjevih 
rok (1805), in Fernkornova postava nadvojvoda Karla, zmagavca 
pri Aspernu (1859, razgernjena 1860), — kladeza, eden del o 
Donner-jevo (1736) na Mokarskem ali Novem tergu, drugi del o 
Schwanthaler-jevo (1846) na tergu Freiung imenovanem . 

§. 96. Prehivav c 

Dunaj ima okoli 8.800 hiš. Polovica Dunajskega ljudi 
siva (229.000) skor so tujci. Med d


omaéimi, prištevaje Depričujoče 
(37.000), je 270.000 katoličanov latinskega ob reda, 
1000 nezedinjenih gerkov, 5000 protestantov avgs !
mrške, 1000 helvetiške spoznave, 6000 Judov. Velika večina 
je nemškega naroda ; to da nahajajo se v njem tud i 
ljudje vseh druzih avstrijanskih narodov, zlasti pa éeski h 

Slovanov, Lahov in Magjarov. 
Kr. pop . cesarst. avst . 6 


§. 97 . Katoliška duhovščina. 

Dunajski katoličanje imajo kneza nadškofa, obdanega 
z zborom mnozih korarjev ali kanonikov, 30 far, opatij o 
reda sv. Benedikta, 13 moških samostanov deseterih raznih 
redov, pa 5 nunskih samostanov . Med moškimi samostani 
hranijo kapucini v rakah kosti rajnih iz cesarske rodovine 
poéemši s cesarjem Matijem in njegovo Ženo cesarico 
Ano (1633 sem prenesenima) . 

§. 98. ŠoI e. 

Na Dunaju so štiri visoke šole, perva, vseučilišče, 
sosebno za učene nauke, druga, politehnično učilišče, sosebno 
za obertnijski stan, tretja, akademija upodobovavnili 
umetnosti, za umetnike, éeterta, kupčijska akademija z a 
take, ki hočejo kupčevavci postati . 

Vseučilišče , ktero je ustanovil leta 1365 vojvoda Rudolf IV . , 
šteje blizo 2000 vpisanih in nad 600 izrednih poslušavcov iz vseh 
strani našega cesarstva in iz unanjih dežel . Ima knjižnico 156 .00 0 
zvezkov, prav dobro uravnano zvezdarnico, osrednjo napravo z a 
meteorologijo in zemeljski magnetizem, ktera je svoje opazovavnice 
razširila po vsem cesarstvu, velik botanični (rastlinoznanski) veri , 
2 kemijska laboratorija, 13 klinik in 8 muzejev za naturoznanstv o 
in zdravilstvo . 

Politehničnega učilišča ne premaga, kar se tiče zbir k 
in števila učencov, kteri jih rabijo, nikaka podobna naprav a 

na vsem svetu . 
Cesar Francišek je 14. dne oktobra 1816 zanj položil vkladni 

kamen, cesar Ferdinand mu je pridal veliko tehnično zbirko . Hodi 
va-nj učit se več kakor 1400 rednih in nad 100 izrednih učencov . 
Ima eno pripravljavno učilnico, en kupčijski in en tehničen oddele k 
in razun tega se posebej in s priprosto besedo v raznih rečeh deli 
poduk, kterega se mnogo rokodelskih pomagačev deleži . Najimenitniše 
zbirke politehničnega učilišča so : zbirka tehnična, zbirka tabriških 
izdelkov, zbirka mnogoterega orodja, zbirka kemijskih priprav 
(aparatov), zbirka materialnega blaga, fizikalna zbirka, dalje močn o 
obiskovana knjižnica z 20 .000 zvezki. 


83 

Akademija upodobovavnih umetnosti šteje okoli 200 

učencov. 

lzverstnim ueencom se podeljujejo po doveršeni šoli štipendije, 
da morejo za boljšo svojo spopolnitev potovati po svetu . 

Razun teh visocih šol ima Dunaj še 4 više gimnazije , 

pet viših realnih šol, eno posebno in 9 z glavnimi šolami 

združenih nižih realnih šol, potem 84 ljudskih šol z nekte


rimi druzimi ué,ihiicami za posebne predelke človeškega 
znanja in pa za gluhomutce in slepe. 

Najviša znanstvena naprava je akademija znanstev , 

ki izbira s cesarjevim poterjenjem pervake učenih za svoj e 
ude in daje na svetlo njih dela . Namen geologične der'
lavne naprave je, da preiskuje Avstrijo v geologični zadevi . 

C. kr. osrednja komisija za pozvedovanje in ohranovanj e 
spominkov ali ostankov zidavne umetnosti postavlja ohranovavce 
(konservatorje) in razširja svojo djavnost po nji h 
čez vse cesarstvo. Mnogo je privatnih društev, ki delaj o 
za povzdigo znanstev in umetnij ; take so zlasti : c. kr. zemljopisna 
družba, c. kr. družba zdravnikov, c. kr. zoologično-
botanična družba, c. kr. družba prijateljev muzike s 
konservatorijem za muziko. 
§. 99. Kupčija in obertnost. 

Nacionalna banka, dve borsi, ena za kupčijo z dnarj i 
in papirji dnarjoveljavnimi, druga za Sitarstvo, dolnjoavstrijansko 
obertnijsko društvo, dolnjoavstrijanska skontn a 
družba (ki menjice in takošne dnarjoveljavne papirje z odbitkom 
kupuje), mogočna upnica (kreditna naprava) — vs e 
to so naprave za povzdigo kupčijskih in obertnijskih zadev , 
za ktere se poganja kupčijska in obertnijska zbornica . 

Izmed posamnih, na Dunaju izdelovanih reči vredno je t u 
imenovati zercala, platirano (nakladno, t . j. s srebernimi ploščicami 
povlečeno) blago, bronasto robo, netilno robo, svilenino, šal e 
(shawls), klavirje, kočije, harmonike, strugarsko blago in robo i z 

6 '' 


kavčuka ali gume . Preimenitne cesarske naprave so : dvorna in deržavna 
tiskarnica zavolj mnogoterih izdelkov in iznajdb, zlasti fiziotiplje, 
c. kr . vojaško-zemljopisna naprava zavolj zemljovidov v nj i 
izdelovanih In porcelanska fabrika . 

Dunaj je vozel, v kterem se strinjajo ceste vseg a 
cesarstva. 
Od tod se razhajajo ceste, dve greste proti severu, dve 
na jugovzhod, I na jug, I na zahod . Severna železnica stika Dunaj 
s severno, severnozahodno, vzhodno in južno-vzhodno stranjo cesarstva 
; Gjurska železna cesta pa z vzhodnimi kraji, in južna deržavna 
železnica veže dežele, ki so ob desnem bregu Donave reke , 
s poglavnim mestom. C. kr. privilegirana družba podonavskega pa


robrodarstva ima blizo 100 parobrodov in 500 ladij vlačenk, s kterimi 
prevaža večidel vse po Donavi pošiljano blago. 

§. 100. Skerb za uboge. 

Za uboge skerbi vsak fajmošter z dvema očetom a 
ubozih, da delita med siromake milostinjo, ktera se ber e 
po cerkvah in vsak teden od vseh gospodarjev v fari, neka j 
pa tudi priteka drugod iz ~zih in velicih ustanov in drugih 
bogatih studencov. Za sprejemanje ubožcov, ki celo 
več za delo niso, ima Dunajsko mesto : 6 občinskih ubožnic, 
3 preskerbovavnice. Za uboge zapuščene otroke je 
dovolj posebnih naprav. Za bolne se nahajajo : občna bolnišnica, 
napravljena v letu 1784 s tem, da so se zedinil e 
poprejšnje na mnogo malih bolnišnic razdrobljene moči ; v 
to bolnišnico gre lahko 2000 bolnikov; dalje, videriska 
okrajna bolnišnica, 4 samostanske bolnišnice, 2 bolnišnic i 
za otroke, velika c . kr. bolnišnica za zrnotljence (blazne) 
in več druzih očitnih bolnišnic in privatnih zdravilnic . Razen 
teh je mnogo in dan na dan več društev in naprav z a 
zverševanje miloserénih del, siromakom, nevednim, bolnim 
in hromim na pomoč. 


Poglavje II. 

Planinske dežele. 

O11oek I. *) 

Nadvojvodstvo avstrijansko (pod Aniz-o 

§. 101 . Lega. 

Avstrija pod Anižo, tudi Spodnja ali Dolnja Avstrij a 
imenovana, obsega 360 kvadratnih milj, je po treh éetertinah 
dežela gorata, in visi od severa kakor tudi od juga k 
reki Donavi, ktera jo seka po sredi . Na jugu daje deželi 
glavno lastnijo severno pogorje apnenih planin, na sever u 
pa sklonitost éesko-moravske višave. 

§. 102. Severne apnene planine. 

Pogorje severnih apnenih planin je veliko gorstvo , 
kterega verhovi se vzdig-ujejo nad ločnico poslednjega 
drevja. Na južni meji deželni proti Štajarskemu se vleče v 
trojnem skalnatem gorovju Dirrenstein-a, Oetscher-j a in 
planine Raks s Snežnikom od zahoda na vzhod in spušč a 
proti Donavi mnogo gozdnatih, zelo nižih grebenov, ki ji h 
na vse strani pregrajajo vodnate doline . Najskrajniši greben 
proti vzhodu je Dunajski log ali gozd, čigar tla na pešéeniku 
so tako rodovitne, da se skoraj nikjer pešéenik ne 

*) Kronovine gredo tu druga za drugo po posamnih naturnih pre


delih, namreč planinskem, kraškem, sudetskem in karpatske m 
predelu glede na to, v kterega bolj spada vsaka izmed njih . 


polsazuje na verh, s éimur se močno ločil od skaloviti h 
apnenih gorá. Severnega pogorja apnenih planin in o b 
enem cele kronovine največa višina je : verh Snežnika 
6567'; ondi pak, kjer Donava prestopa na Ogersko, je naj niže 
mesto vse dežele 408'. 

§. 103. Dolnjo-avstrijanski delež éesko-moravske 
višave. 

Južna brežina éesko-moravske višave dela hribat e 
planote z globocimi, mnogotero zavitimi dolinami, ki s e 
vjemajo z dragami v gorovje zasekanimi. Vzdig-uje se ta 
brežina z Weinsberg-om na severni strani Donave in neda


leč od meje proti Gornji Avstrii do 3200'. Nje jedro je 
pervotna kamenina, nje podoba krogasta, široka in raztegnjena. 
Kraj te planote proti vzhodnemu berdju se imenuje 
Manhartska gora (Manhartsberg) . Od Melka do Kremsa 
se steguje do unstran Donave, ki jo presekava . Z imenom 
Dunkelsteinski gozd (Dunkelsteiner Wald), od sv. Hipolita 
(St. Polten) proti severozahodu se končava z verho m 
2200' visokim zadnji južni rogelj éesko-moravske višave . 

§. 104. Drugi hribje in griči. 

Na severni strani Donave se spušča proti kotu, ki g a 
dela Dija z Moravo, nizko holmje brez vkupnega imena, 
povsod oravni, vinski ali pa gozdni svet, ki se z Mihelsko 

goro (Michelsberg) na severozahodu od Stokerave vzdiguj e 
do 1280' visokosti, in kteri se more vzeti za podaljšek planinstva, 
zlasti pa severnih apnenih planin . Na južni stran i 
Donave stojite : na ogerski meji, Litavska gora, na štajarski 
meji pa gora Wechsel, na najviŠem Uinschuss imenovanem 
verhu 5300' visoka ; obe ti gori ste osrednjemu po 


gorju planin prišteti in se s svojim pri verhu ležečim bliščnikom 
(Glitnmerschiefer) po zunanji podobi in po kamenin 


ostro razločujete od bolj zahodnih apnenih planin in nji h 
razrastkov . 

§. 105. Ravnine . 

Med Manhartsko goro in Dunajskim logom, na obeh 
straneh reke Donave, se razgrinja polje, ki se mu na le vem 
bregu pravi Vagramsko, na desnem pa Tulnsko polje ; 
na severni strani Donave med njo in Moravo se prostira 
Moravsko polje (Marchfeld), obe rodovitni ravnini; med 
Dunajskim gojzdom in goro Litavsko na jug od poberdja, 

ki se v podobi nasipa vleče ob desnem Donavskem bregu , 
steguje se nerodovitna ravnina Kamenitega polja (Steinfeld) 

in pustinja pri Dunajskem Novemmestu . 

§. 106. Vode. 

Desni breg reke Donave, kolikor teče po Dolnji Avstrii, 
je 25 avstrijanskih milj dolg ; pada ima Donava 1 0 
čevljev in tretjino na miljo ; njeni dotoki, na desnem bregu : 
Aniža, Ipsa, Erlava, Traisen, Fiša, na levem : Kremža, 
Kamp in Morava, izlivajo se va-njo skoraj vsi navpik, kar 
njen tek še bolj kazi . Kjer je v teku ne stiskajo gore, razširja 
se Donava in cepi na mnogo panog, delaje otoke i n 
loke kmetijstvu na zgubo . Unstran deželne meje se iztek a 
v Donavo reka Litava. Od dotokov Morave gre tu omenit i 
Dijo. Litava je na južnovzhodni, Dija pa na severni mej i 
najimenitniša voda. 

§. 107 . Podnebje. Rastlinje. Živali. 

Vremenstvo je različno po podobi sveta ali tal posamnih 
deželnih delov ; v Podonavju spremenljivo, na vis o 
ko ležeči planjavi in po viših gorskih dolinah ostro. 

Dunaj ima srednjo letno gorkoto od .4- 8.08° R., srednj o 
najvišo stopinjo gorkote od 4- 27 .7 0 R. in srednjo najvišo stopinjo 


88 

merzlote od — 11 .20 R. torej 41.20 prostora od največe vročine 

do najhujšega mraza . 

Rastlinstvo Dolnje Avstrije šteje okoli 1800 vidno plodnic 
. Gozdi Dolnje Avstrije so večidel bukovje, na otocih 
Donavskih so mehki listovei, po Kamenitern polju pa černi 
bori. 

Posebne živali so nektere glodavke ali škernjavke , 
med njimi tudi bober ali daber, ki se pa že prav redko nahaja . 

§ . 108. Stanovavci. 

Dolnja Avstrija brez Dunaja šteje 1,205 .000 stanovaveov, 
med njimi nekoliko tisoč Čehov , Slovakov in Her


yatov ; vsi druzi so razun nekoliko malo Judov nemškeg a 
naroda. Cehi prebivajo ob eeski meji, Slovaki in Hervat i 
eéi del na Moravskem polju in v podnožju Litavske gor e 

blizo ogerske meje. 

Nemško in slovansko kmečko ljudstvo je razun občin e 
Mitterbach-ske v okrogu nad Dunajskim gozdom edin o 
katoliško ter stoji pod Dunajskim knezom nadškofom in 
pod škofom Šentipolitskim. 

§. 109. Število ljudstva v posamnih krajih. 

Stanovavci Dolnji Avstrije, razun Dunaja, so pre d 
enakomérno in na mnoge majhene kraje in sela po dežel i 
porazdeljeni .. 

Razun Dunaja ima izmed 35 mest te dežele samo eno če z 

10.000 prebivavcov, namreč Dunajsko Novomesto, ki šteje 14.000 
duš. Izmed 227 tergov nima ne eden do 10.000 prebivavcov. Med 
4.300 vasmi so tri, ki štejejo nad 10 .000 ljudi, namreč Hernals, Fi nfhaus 
in Ottakring, ktere pa imajo brez malega samo mestne stanavavce 
in stoje skorej tikoma pred linijami Dunajskega mesta. 
§. 110. Pridelki. 

Rudstvo daje zélezo in premog, rastlinstvo pa vino i n 
pito kakor najimenitniŠi pridelek . 


89 

Dolnja Avstrija nima Lednikov, ne večih jezer; samo prot i 
južni meji se kaže golo pečevje in samo na severozahodu se nahaj a 
nektero moČvirje ; do malega ves svet je tedaj ploden, od vsaeil i 

10.000 oralov je namreč, 9.557 plodnih . 
Kupčija in obertn'ije so zbrane na Dunaju. — Brez 
bližnjega Dunajskega obmestja, kjer več sel živi skoraj 
edino od fabrik, peča se ljudstvo po veliki večini s kmetijstvom, 
sosebno pa na severni strani vode Donave in na za 


hod od Dunajskega gozda. 

§. 111. Donava kakor vodna pot. 

Najimenitniša vodna pot je Donava. 
Razen parobrodov vozijo se po nji ladije na vesla (veslenice ) 
in pa plavice . Vesenice so ali šajke ali pletna . Obojne so mnogoverstne. 
Plavice se rabijo samo za vožnjo po vodi doli in se po te m 
prodajajo za les ; enaka se godi ved del tudi z ladijami . Druge se 
težavno proti vodi nazaj zvlaeijo s konji, kterih se po štirdeset po 


samič ali par za parom vpreza . 

Dunaj dobiva skoraj ves les in derva za kurjavo po 
donavskih ladij ah veslenicah in plavieah, ki mu dohajajo z 
vodo doli. Razun lesa se pa še po vodi doli privažajo zlasti 
premog, mavec, za gnojilo, apno, kuhinjska sol in žito . 

§. 112. 'Železnice in ceste na suhem. 

Dolnja Avstrija ima zavolj Dunaja več železnih ces t 
kakor ktera bodi druga kronovina. 

Z Ogerskim jo vežejo tri železnice, ki derže v Požun, Gjur i n 
Šopronj ; z Moravskim jo stika severna, z Gornjo Avstrijo pa železnica 
po cesarici Elizabeti ali zahodna imenovana in zadnjič s Stajarskim 
južna železnica. Severna železnica spušča kratko krilo do 
Stokerave . 

Najimeuitniša posuta cesta pelje na juLni strani reke 

Donave od Dunaja proti Linču. 


§. 113 . Šole. 

Ta kronovina, šteje 1173 ljudskih šol; med temi 6 5 
poplavnih šol. Od vsacih 100 za šolo pripravnih otrok hodi 
98 v šolo. 

V Melku, Kremži in Dunajskem Novemmestu so vi-

ši gimnaziji, v Rogli' in Seitenstetten-u niži gimnaziji , 

v Korneuburg-u, Dunajskem Novemmestu, Stokeravi , 

Kremži, Bidovu ali Waidhofen-u na lpsi, sv . Hipolitu, Klo


sterneuburg-u in Reindorf-u niže realne šole, ki so združen e 

s poplavnimi šolami. 

§. 114. Ime in g erb. 

Ime Avstrija, nemški : Oesterreich prihaja od strani 
sveta, na kteri leži Avstrija v primeri do druzih nemški h 

dežel, namreč od vzhoda (Ost). Gerb je višnjev ščit, na 
kterem se vidi pet zlatih orlov, postavljenih po dva k seb i 
in eden zdoli. 

§. 115. Razdelitev. 

Dolnja Avstrija ima mestoderštvo, kterega sedež je n a 
Dunaju, in je razdeljena na okraje. Nad vsakim okra;em 
je postavljen en okrajni glavar . 

Starejša razdelitev na štiri četerti, Viertel, kakor jim še današnjega 
dne ljudstvo pravi, ravna se po naturnih mejah in po razn i 

lastnosti, ker je vsa dežela križema prečertana po reki Donavi in p o 
pogorju Dunajskega Loga in Manhartskega Hriba, iz česar se podaajo 
četerti ali okrogi pod in nad Dunajskim Logom in pa pod in na d 
Manhartskim Hribom. 

§. 116. Dunajsko N o v o m e s t o (Wiener-Neustadt) . 

V četerti ali okrogu pod Dunajskim gozdom stoji ob 
južni železni cesti : Dunajsko Novo Mesto, kteremu je da no 
častno ime mesta vsegdar zvestega . 


91 

Cesar Maksimiljan I. se je rodil v ondešnem cesarskem gradu 

in leži ondi pokopan namreč prav v gradu, pod oltarjem lepe gotiške 
kapele sv. 'Turja . Visoko steno zunanje strani te kapele na grajskem 
dvorišču pokriva v kamen vsekana plošča z gerbovi cesarsk e 
rodovine, izpeljana v gotiškem vkusu leta 1453 . 

Marija Terezija je namestila v tukajšnem gradu veliko 
vojaško akademijo, ktero je napravila za vzrejo viši h 
oficirjev . 

Oče cesarja Maksimiljana, cesar Friderik IV., komur se je 

bilo posebno priljubilo Dunajsko Novo mesto, je ustanovil leta 1444 

cisterciansko opatijo Neukloster, ki stoji še današnjega dne. V ti 

opatii se vidi grob cesarice Eleonore, matere cesarja Maksimiljana. 

Izmed fabrik je pomina vredna prečiščavnica (rafinerija) z a 
cuker . 

Vode, ki se zbirajo v znožju obližnjih gričev, so s e 
porabile za napravo Dunajsko-Novomeškega kanala, p o 
kterem se sosebno železo in derva prevažajo na Dunaj . 

§. 117 . Posebnosti okroga pod Dunajskim logom. 

V okrogu pod Dunajskim logom so zunaj Dunaja hi 
Dunajskega Novega mesta sosebno spomina vredni cesarsk i 
letni gradovi (lepogradi), stare opatije, rudniki in fabrike . 

1 . Cesarski letni gradovi. Dunaj obdajajo bi djal v po dobi 
loka cesarski letni gradovi, ki pa ne služijo več vsi svoji pervotni 
namembi . Pervi je grad Sehónbrunn (Lepi Studenec), kjer j e 
Marija Terezija najrajša bivala, z brezštevilnimi spominki njeneg a 

domačega življenja ; tu je park (vert) v francoskem vkusu ; veličanski 
zverinjak, in botanični vert, ki se šteje med najbogatejše na 
vsem svetu, ravno tako imeniten in koristen po obilnosti lepih in . 
redkih rastlinskih podob in oblik za malarje in vzororisnike, kako r 
mikaven za prijatelja nature in za učenega. Nikjer na svetu ni lepš e 
zbirke planinskih rastlin in tropičnih aroidej . Od Schiinbrunn-a peljejo 
drevesne ulice (aleja) v Hetzendorf, kjer se je cesar Josef II. 
rad opočil od deržavnih opravkov . V ondešnem gradu je skoraj š e 
vse tako, kakor je tadaj bilo . Konec druzih drevesnih ulic stoj i 
Laksenburg, kjer je cesar Francišek za svojih mlajših let bival naj rajši, 
s prelepim parkom na več otocili re pice Schweehate. Najzna



92 

menitiše izmed lepih poslopij tega parka so Franciškov grad (Fran


zensburg), posnetek gradu iz srednjega veka, ki v svojih notranji h 

prostorih hrani bogato zbirko spominkov iz srednjega veka ; za tem 

paviljon na Marijaninem otoku s prelepim, velieim in dobro ohran


jenim starinskim mozaičnim podom iz Laiških poljan blizo Salc


burga, ki kaže pravlico od Tezeja in Arijadne ; in zadnjič ',tempelj 

zložnosti 44, obla veža na osmih korintskih stebrih, prijetno delo moj


stra .Huretti (1795) . Od Laksenburga proti severu blizo Donave j e 

nekdanji cesarski letni grad Neugebiiu, ki ga je bil cesar Rudolf II, 

dal sozidati ravno na mestu in po obliki šatora, v kterem je sulta n 

Soliman leta 1629 vodil oblego mesta Dunaja . Današnjega dne se p a 

v njem hrani smodnik (strelni prah) . Še bliže Donave in samo z 

lepo loko ločen od nje, stoji Ebersdorf, grad po navadi Kaiser-Ebers


dorf imenovan, kjer je Napoleon leta 1809, preden je bil pri Asparn u 

premagan, imel svoj glavni stan, hoté armado svojo prek Donav e 

spraviti . 

2. Opatije. éetert ali okrog pod Dunajskim gozdom ima 
razun babenberške benediktinske opatije otov na Dunaju (od let a
Šr 

1159) in cistercianske opatije v D u n aj s k e m Novem mestu še dve 
stari veliki opatii :Klo s t e r n e u b u r g in Sveti križ (HeiUgenkreuz) , 
kteri obe je ustanovil sveti Leopold, pervo leta 1108 za redovne korarje, 
drugo pa v letu 1135 za cisterciane . Klosterneuburška hran i 

svete ostanke (moči) ustanovnika svojega, svetokriška pa velik drago 
opravljen kosec sv. križa. Prednja stran Svetokriške opatske 
cérkve je eden sedaj že redkih ostankov romanske zidave . 

3. Rudniki . Med rudniki sta najmenitniša rudnika na premog 
v G r iin b a eh u in Li eht en w thu, ki dajeta vsak po 100 .000 
centov premoga na leto in še več . Pervi za njima, kar se tiče množine 
pridelka, je G-Iogniški rudnik . V Pú ttenu je rudnik na železo, 
kjer se dobiva čez 20 .000 centov sirovega železa . 

4. F ab rike. Med fabrikami ima okrog pod Dunajskim gozdom 
eno, ki je menda najveéa na zemlji, drugo pa, ki je največ a 
svoje verste v vsem cesarstvu . Perva je opekarnica (cegelnica) v 
In eersdorfu na Dunajskem hribu . Napravljena je tako, da mor e 
v enem letu narediti do 68 miljonov opek (ceglov). V letu 1851 jih 
je zares 44 miljonov izdelala. Kjer na temenu Dunajskega hrib a 
stoji gotiški spominek terpljenja Kristovega, t. j. tako imenovana 
predica pod križem (Spinnerin am Kreuz), vidi se na jug velikansk a 
opekarnica, ktera ilovico Dunajskega hriba spreminja v stavivo al i 

gradivo, s čiinur se leto na leto napolnuje in razteguje bolj in bolj 
morje hiš na severni strani mesta Dunaja . 


V ličnišo robo obračate obilno ilovico Dunajske kotline dv e 
fabriki za žgani il (terraeotta), ena v V a g r a m u blizo L e o b e r s do 
rf a, druga v I n c e r s d or fu, ki namesti drajših in manj terdnih iz delkov 
iz rezanega kamna dajete vso zidavno lepotijo iz žganega Ha . 

Največa fabrika svoje verste v vsem cesarstvu je predivnic a 
za bombaž v 13 o t t e n d o r fu z 200 predivnimi mašinami, 52 .000 vre teni 
in več kakor 1000 delavci. 

Razun te je še nad 40 druzih takošnih predivnic, izmed kterih 
sučete óllersdorf-ska in Trum avska čez 30,000 vreten . 

Ob bregu Donave tik ogerske meje stoji Hainburg, iz nemšk e 
pesmi od Nibelungov znani Heuneburg, kterega razvaline se še vidij o 
nad sedanjim mestom . Ondi je ena največih cesarskih fabrik za tobak. 
V letu 1848 je pripravila okoli 70.000 centov tobaka za nos in 
za lulo . 

§. 118. Saden in obliŽje Badensko. 

Najboljše belo avstrijansko vino raste okoli Gum


peldskircken-a, najboljše éerno vino (ali rdeče, kakor mu 
ondod pravijo) pa okoli F e z lav e (V~slau) ; med tem a 
krajema stoji mestec Buden (dolnje-avstrijanske Toplice) z 
ž'eplenimi toplicami. Tukaj je cesar Francišek za svojih starih 
dni po letu najrajši bival . Ondešno pokopališče je vredno 
spomina za to, ker je imenovani cesar neki dan let a 
1832 sam spremil do groba siromaškega rnerliča, za kterim 
ni Živa duša šla. 

Baden je v sosebno toplem kraju, zavolj tega se nahaja ondod 
toliko rastlin bolj južne podobe . Cerni bori, ki se previjaj() p o 
ondešnih pečinah, spominjajo na laške pinije . 

§ . 119. Okrog nad Dunajskim logom. 

Okrog nad Dunajskim logom je najveéi med okrog i 
ali éetertmi Dolnje Avstrije, pa ima najmanj prebivavcov . 
To biva zavolj gozdov, ki pokrivajo več' . del njenega svet a 
in s kterimi se ta četert loči od druzih . Derva in premog 
so njeni. najimenitniš''i pridelki ; prebivavci lok z drevje m 
nezaraščenih ob potocih vode polnih se radi pečajo z obert



94 

nijami, kterim je treba dere in vode. Tudi ima ta Četert , 
kakor poprejšnja, bogate starodavne opatije, in ni je dežel e 

na vsem katoliškem svetu, kjer bi se teh pribežališč znanstva 
Bogu posvečenega nahajalo neprikrajšanih toliko i n 
tako blizo drugo pri drugem, kakor v nadvojvodstvu avstrijanskem 
pod okriljem habsburških vladarjev . 

V kotu, ki ga dela ustje reke Trajse z Donavo, nahaja se ve 


liki rudnik na premog z imenom Tkalern, ki daje blizo 400 .000 cen 


tov premoga na leto in kteremu najcenejša pot, t. j. voda Donava, v 

znožju njegovih šahtov hodi zelo na hvalo . Drugi znameniti rudnik i 

na premog so v Gro s avl, Tiefenfuhi, S tehgrab en-u in Bin


terh ol z -u (za Lesom) . 

Na severozahodni strani gore Oetscher v virju 'ps e 
in Erlafe leži gorat kraj, kteremu se pravi Eisenwurzen, 

ker se ljudje ondešnji pečajo večidel z izdelovanjem mnogoterega 
orodja iz železa in jekla . 

V ti okrajini so : Bldov (Waidkofen) na I p si, lp sloa, S ti o-
bar in Gresten. Tudi S cheibs in Šent Egidi se živita od enacega 
rokodelstva . 

Benediktini imajo opatije : Melk, stari grad Babenberžcov, 
Góttweih in S ei tens te tten, redovni korarji imajo He rz o genburg, 
cisterciani pa en fe l d. Na Tulenskem polju stoji Tuln , 
eno najstarših mest v deželi, kterega kapela sv. treh Kraljev je do


bro ohranjen spominek, kakoršnih se nahaja malo, iz tiste dobe, k o 
je zidava romanska prehajala v gotiško zidavo . 

§. 120. Okrog ali éetert nad Manhartsko goro. 

éetert na Manhartsko goro se po navadi ',gozdna 
éetert" (Matdriertet) imenuje. Po velikosti je druga, p o 
številu prebivavcov pa tretja ; odlikuje se z neštetimi gra


dovi, kteri sedaj po večera razderte gradišča, venéajo granitne 
kroge (koke) in so nekdaj gospodovali nad dolinami . 

Pri. Kremži (Krems), na izlivu Kampe v Donavo, se 
iztekate Znojemska in Budejeviška kupéijska cesta. Prav 
Mizo je mestce S tein na Donavi, pristajališče ladij, skladališée 
ondešnje tergovine. 


95 

Najslavniši stari gradovi so : D r r en stein na Donavi, v 

kterem se je ječi]. kralj angleški Rikard Serca Levovega, K u e 

r i n g blizo Eggenburga, dedinski grad slavne žlahtne rodovin e 
tega imena, oba sedaj razvalini, po tein še po venem do današnjega 
dne ohranjeni grad R o s e n b ur g pri Rogi h, zvezna terdnjava pro testantiških 
stanov, od leta 1593 v sedanji podobi . 

Stari opatii ste v Sv e tli (-Zwettl) in G e r asu, obe ustanov ljeni 
v dvanajstem stoletju . Pervo ima cistercianski, drugo premon stranski 
red . 

Maria T aferi je prav zelo obiskovana božja pot k Mater i 
Božji; cerkev stoji unstran Mar b a eh a na Donavi. Ondi, kakor tudi 
pri Studenci pod gozdom (Brnim am Walde), v Wegscheid-u , 
O e t z- u in A m s t u se koplje grafit, ali v vseh teh rudnicih sku p 
se ga dobiva komaj 500 centov na leto . 

ImenitniŠe od teh majhenih rudnikov na grafit je narejanje 
in pohišno prodajanje mnogoverstnih tkanin, zlasti 
trakov na severni strani okroga, zavolj česar se kraje m 
okoli Velieega Sieghards-a, središča te obertnosti , 
pravi trakarska deželica (po ondotnem nemškem narečju : 

Bandlkramerlandl) . 

Iz teh krajev se razpošilja na leto okoli 20.000 centov trako v 
in druzih tkanin (zlasti barhenta vervčastega in na piket, pertenih , 
bombaževih in volnenih trakov, katuna, organtine in komarnika) . 

§. 121 . Okrog ali četert pod Manhartsko goro. 

Okrog pod Manhartsko goro je okrog bojišč . 

Blizo današnjega mestca Markek-a je pobil Otokar 1260 oger skega 
kralja Bela . Pri Jede uspel gen-u je bila 1278 bitva, v kteri 
je Rudolf Habsburški zmagal českega Otokarja . Med vasem a 
Asparn in Essling je bila 21. in 22 . maja 1809 velika bitva, pri nas 
bitva pri Asparn-u, na Francoskem pa bitva pri Essling-u imenovana, 
v kteri je nadvojvoda Karel z 70 .000 moži otepel Napoleona, ki je 
imel do 130.000 vojakov. Pri Nem šk e m Vagr a mu dne 5. in 6. ju


lija 1809 se je bojna sreča v boju z Napoleonom obernila zoper 
Avstrijo . 
Vse te bojišča leže na Moravskem polju, ki obilo žita 
rodi : v zahodnem delu tega okroga se pa pečajo bolj z vinsko 
terto. 


Mestec RQtz prideluje največ in najboljšega vina in ga izvaž a 
vsako leto okoli 30.000 veder. - Blizo Dunaja, v vasi Jedlersee na 
Donavi, je veličanska po najnovejših tehničnih skušnjah napravljen a 
olarija, ki je na vsako stran vredna biti druzim za vzor . Pri vasi 
Grund na Znojemski cesti je najobilniše nahajališče skamenelih morskih 
živali, od kodar je vzeta prelepa zbirka, ki je na ogled postavljena 
v. c. kr. geologični deržavni napravi na Dunaju . 

Odloček 

Nadvojvodstvo avstrijansko (nad Anižo) 

§. 122. Lega, 

Avstrija nad Anižo, sedaj ob kratkem Gornja Avstrij a 
imenovana, ima samo 208 kvadratnih milj poveršine in j e 
tedaj mnogo manjša mimo Dolnje Avstrije pa je težko zadej 

za njo, kar se tiče deželnih posebnosti, marveč jo utegne 
v nekterih rečeh še prekositi . Na trojni meji Saleburškega , 
Štajarskega in Gornje Avstrije vzdiguje se v virju reke 

Trune gorovje D(1c/1~in, ki ima edini lednik in ob enem 

največo višino te dežele (9230') . Od tam do najnižega mesta 
v deželi (670% kjer Donava pod Sarmingstein-om prestop a 

tudi s svojim levim bregom na Dolnje-Avstrijansko, iznaša 

razloček visokosti 8500' . 

§. 123 . Planine, kolikor segajo na Gornjo Avstrijo. 

Na severovzhodni strani Dachstehi-skeo-a gorovja med 
Truno in Štiro se razširja gorovje velicega Priela (7700 % 
med ŠLiro in Anižo pa gorovje Pyhrgas-a (6700') . Vse troj e 
gorovje se šteje k severnim apnenim planinam, kterih pred gorja 
in razrastki preprezajo vso deželo med Anižo in Trn. 


no do blizo Donave . V dolnjem svojem teku ste ti planinski 
reki nasule podolgaste obvodne ravnine, kterih tla so nerodovitno 
apneno prodje. Potrunska ravnina se razteza o d 
Linea tje do Velesa in še dalje. Imenuje se Veleška pustopoljina 
( Weiser Heide) . Med Truno in Ino je gora Hausruk, 

ki z največ() višino na Steinberg-u ne presega 1700'. Ta 
tretjetvorni nizki greben se vzdiguje samo 7—800' nad dno 
poinskih in potrunskih dolin iti spušča svoje razrastke do 
blizo Donave . 

124. Go ruje-avstrijanski del éesko-moravske 
višave. 
Na severni strani teh dveh krajev in na ravnost o d 
Unca samega spada svet že k granitni éesko-maravski višavi, 
ktera napolnuje vse Gornje Avstrijansko unstran Do-

nave, omejeno proti polnoči s herbtom Šmnave . Ondi stoji 
na severni plati Dolnje Černe gore (Ureter-Schwarzenberg) 
Plákeltstein, 4200' visok . 

§. 125. Vode . 

Poglavitna voda je Donava, ki je od Pasova do Sarmingstein-
a 24 avstrij. milj in pol na dolgo vsaj z enim bregom 
deželna reka. Desni breg je v Gornji Avstrii od kak e 
pol ure pod Pasovom do izliva reke Aniže, levi pa od Joehen stein-
a pri Engelhartszell-u do Sarmingstein-a, oba bregov a 
sta tedaj 16 milj na dolgost gornje-avstrijanska . Kjer si je 

Donava skalnato strugo prekopala skoz granitno goro, teče 
stisnjena in na več mestih je ladijam nevarna, bodi zavolj 
berzic, bodi zavolj podvodnih pečin . 

Niže Grein-a proti tergu Struden je na Donavi kaj nevarno 
mesto, znano brodnikom pod imenom Strudel und Wirbel (kernica i n 
vertinec) ; tod so ladije prehajale z veliko težavo, ali sedaj se je tud i 
tu precej olajšala vožnja, ker so nekaj že pod Marijo Terezijo v po -

Kr. pop. cesarst. avst. 7 


slednjih letih njenega vladanja, nekaj pa v najnovejši dobi razstreljal i 

najhujše poprečne klečeti. 

Donava jemlje v se na desnem bregu : hio (Inn), Truno 
ali Travno (Traun) in Anico, na levem pa neznatne re


čice : veliko in malo Mihljo (čes . Michle, lat. nem. 
MW) pa Algo. 

T na je od mesta, kjer se Saka (Zalita) va-njo izteka, do pol 
ure pred mestom, kjer se sama izliva v Donavo, na desnem breg u 
gornje-avstrijanska in ob enem mejna reka proti Bavarskemu . Široka 

in polna otočiČev se vali skoz avstrijansko-bavarsko planoto (1000' — 
800% ki visi voljno k Donavi . Aniža je od mesta, kjer se va-nj o 
izteka rečica Raming, mejna voda proti Dolnji Avstrii. 

Med AniŽo in lno teče reka, ki prav za prav daje lastnijo 
Gornji Avstrii, t. j. prebistra Truna ali Travna . 

Od 17 milj svojega teka po Avstrii je Truna 16 milj vozna , 
preteka jezero Halstat-sko in G-munden-sko, dela dva slapa, divji 
Lanffen in pa Traunfall (Trunski slap), kterih se ladije ogibljejo p o 
izkopanih kanalih ; k njenemu porečju gre še pet lepih gorskih jezer 
v kraju &dzkalnmergnt zvanem, namreč : jezero Labinsko (Alntsee), 
jezero sv. Volfganga, jezero Celsko, Mesečno (Mondsee) i n 
Atsko (Attersee). 

Truna in njene stranske rečice lepšajo v gornjem svojem 
teku po obilnosti jezer ondotno okolico tako, da s e 
rnore prištevati najprijetnišem krajem planinskih gorá . 

§. 126. Podnebje. Rastline. Zivali. 

Podnebje je merzlejše in ostrejše kakor v Dolnj i 
Avstrii. 

Rastlinje je podobno rastlinju goratih krajev Dolnj e 

Avstrije, samo da se pogreša v njem več verstá, ki se nahajajo 
po solnčnih vzhodnih gričih Dunajskega loga in na 
ravnicah Dunajske kotline . 

Kar se tiče %ivalstva, ni povedati nič posebnega . 


§. 127. Prebivavci. 

:Tonija Avstrija šteje 707 .000 stanovavcov, 15 mest, 
99 tergov in 6434 vasi . Samo dve mesti imate do 10 .000 

prebivavcov, namreč Linec in Štajer. Lhiec jih ima 27 .000, 
Štajer pa 10.000. Vsi prebivavci so Nemci in vsi vere katoliške 
razun 15.000 evangelikov (veči del avgsburške spoznave). 
Deželne meje se vjemajo z mejami Linške škofije . 

§. 128 . Pridelki. 

Poglavitni rudninski pridelki so : sol in rjavi premog, 
rastlinski: žito in seno, živalski pa: goveda. Obertnost se 

peča sosebno z narejanjem bombaževe preje, kos, jekla i n 
prečiščenega železa, rezivnega orodja, žebljev ali žbic, 
inoke in lanene preje, jeklenega blaga, lesene robe in tkanin . 

Velik del sveta je v ti deželi pokrit s travniki in njivami, 

samo na jugu jemljejo visoke gore in jezera kmetijstvu veče kos e 
poveršja. Od vsacih 10 .000 oralov je plodnih 9091 . 
Gornja Avstrija se loči od vseh planinskih dežel s tem , 
da nima ne enega železnega rudnika in da je sploh prav 
uboga, kar se tiče kovin. Tudi leži skoraj povsod previsoko 
za vinstvo, sadja pa prideluje na kupe . 

§. 129. Kupeijske poti. 

Deset voznih rek dobro služi prehodu blaga. Te reke 

so Donava z devet stranskimi vodami njenega porečja, ki 
jih prejema vse na desnem bregu, namreč Ina s Salco, 
Trupa z Išlo, Feklo (Váckla), Agro in Labino (Alm), Aniža 
s Stiro . 

Trupa in Aniža s svojimi dotoci privažate v Donav o 
sosebno lastne deželne pridelke, namreč : sol in rjavi pre


mog, les, derva in teleta, železnino in jeklenino. Druge 
vodne poti oživlja tudi kupčija iz Tirolske, Salcburga, so . 
7 * 


sebno pa iz Bavarskega; največ se prevažajo po njih sol, 
žito in les. 

Razun teh povodnih poti ima Gornja Avstrija parovozno železnico, 
ki strinja Linee z Dunajem in Salcburgom, po tem krilo t e 
Železnice iz Lambaha do Gmundena in pa konjevozno Železnico o d 
Linea do Budejevie. Cesarske ceste so 92 1/2 milj dolge . 

§. 130. Šole. 

Gornja Avstrija ima 492 ljudskih šol, med temi 7 po glavnih 
šol . Od vsacih 100 za šolo pripravnih otrok hod i 
98 v šolo. V Lincu, Freienbergu (pri Lincu) in Kremsmúnstru 
so viši gimnaziji. Samostalna viša realna šola je v 

Lincu, kjer ste tudi dve škofji semenišči, eno za dečke , 
drugo pa za bogoslovce (theologe) . Niže realne šole, združene 
s poglavnimi šolami, so v Stajeru, Velesu in Medu . 

§. 131. Gerb. 

Gerb dežele nad Anižo je podolgoma razplaten ščit , 
čigar desna polovica nosi enoglavega černega orla na zla tem 
polju, leva pa dva sreberna kola na rdečem polju. 

§. 132. Razdelitev. 

Gornjo Avstrijo upravlja mestoderštvo, ki ima svoj 
sedež v Lincu. Razdeljena je ta dežela na okraje; med 

ljudmi pa je navadna tudi razdelitev na štiri „četerti” (Vierželj 
ali okroge ; ena, namreč Miheljska čertert, obsega razun 
obmestja Linškega, ves svet na severni strani Do-
nave ; vse druge pa zapopadajo deželo na jug od Donav e 
ležečo. Izmed teh je Inska četert gornje avstrijansko porečje 
Iiie, Hausruška četert obsega vzhodni nagib hrib a 
Hausruka, celo jezérje in pa Veleško pustopoljino, Trunska 
četert zadnjič zalega okolijo ,,med ustjem Trune in Aniže 
tje do štajarske meje. 


101 

§. 133. Miheljska četert (Mihlv 'iertel) . 

Ljudstvo, sosebno na severu, napravlja perteno blago . 

Zvezo s éeskim polajšuje Linško-Budejeviška železnica . 

Plaven kanal strinja na slemenu gore Šumave dva potok a 

Veltave in velike Mihlje ; tako prihaja dokaj derv iz Česke


ga tje do Donave. 

Poglavitno mesto dežele je L i n ec, ki ga ‘ obramb o 
obdaja 32 turnov. To mesto šteje 27.600 prebivavcov in je 
skladaliŠée donavskega parobrodarstva. Nektere male fabrike 
izdelujejo barliant, volnenino in usnje . Prirodne in umet


nijske pomina vredne reči se hranijo v muzeju Francisco-

Carofinum imenovanem, kterega podpirajo deželni stanovi . 
Nad Lineom stoji ob Donavi Vilhering, stara cistercianska 
opatija, ustanovljena v letu 1146 ; na jugovzhod od Linea na reki 
Truni je 'Malt Mnih o v (Kleinmiineken) z velikim mlinom in tremi 

predivnieami za bombaž, ki štejejo skup čez 34 .000 vreten . Na leve m 
bregu Donave ima potok Pesen bisernice in v G o l d w ó r th-u se je 
nekdaj zlato izpiralo iz Donavskega peska . 

V Mauthhaus e n u se ruje granit, iz kterega režejo izverstn i 
kostkasti tlak Dunajskega mesta. Kraj okoli Grel n-a in S trud en-a 
odlikujejo zidine starih gradov: W e r fe n s t ein , W er d s e hi o s s 
H a u s s t cin in S a r mi n g s t e in zvanih, in pa grad Greinburg . V 

Struden-u je fabrika za netilno robo, ki 400 iniljonov žeplenih klinč kov 
in 140 miljonov ličnih netilnih klinčkov na leto obroči zlasti z a 
kupčijo v jutrovo deželo ali na Turško . Dalje notri v deželi sre d 
okroga stoji H e l l m o n d s á d z rakami Staremberšeov, na severu p a 
premonstranska opatija: Shlagel, ustanovljena 1218. V F r e istadt-
skem okraju se na več mesteh dobiva šota ; zlasti je spomina 
vredno 129 oralov zalegajoče šotišče grofa Klaškega na neke m 
moéviru. 

§ . 134 Inska četert. 

Inska četert je žitnica deŽele te ; prideluje namreč 
vsako leto brez malega dva miljona vaganov žita. Ravni 
pašniki ob Ini in Saki so reji konj ugodni . Ri e d, skoraj 
na sredi, prijazen je terg z žitno kupčijo. 


Nedaleč od njega je Aurolzmi n s t e r z nadvodnim gradom 
grofov Areo-Valley. Pri W in d is ch h ubu, S traneinku, Pr am 
e tu in W i l d shub-u se koplje premog . Wildshub stoji ob Salt i 
in je med vsemi štirimi najimenitniši . Na Ivi je Reiche r sb erg pomiva 
vreden kakor opatija korarjev, ustanovljena v letu 1084, Sehárding 
pa kakor rojstni kraj pisavca slovstvene zgodovine in klasičnega 
pesmenika Denis-a (1729-1800) . 

§. 135. Hausruška četert. 

Hausruška četert je največa v ti deželi in ima največ 
ljudstva. Njena posebnost je sol. Solina Ha lstatska in 
I el s k a, solovamice Halsta tsk a, l šelska in Ebenseeska, 
solinska kopel v IŠlu (lat. Iskila), železnica od Gmuudena 
do Budejevic, živa vožnja po Truni, — vse to so blagi nasledki 
omenjene kopanine, s ktero so ti kraji tako obil o 
obdarjeni. Del, ki leži od južne meje do Grnundena, imenuj e 
se Sahkammergut. 

Ondod se prideluje na leto okoli 800 .000 centov varjene i n 

okoli 7000 kamnene soli . 

V predelu Salzk(tmnteryul zvanem je tudi sv. W o l fg an g o b 
jezeru enaeega imena, z lepo cérkvijo pozne goliške zidave od let a 
1477. Nad Sv. Wolfgang-om se vzdiguje Sehutfberg (ovčja gora) . 

Z verha te gore se vidi 19 jezer, nekaj v Hausruški četerti, nekaj v 
bližnji salcburški deželi in na Bavarskem . Ob Trunskem jezeru stoj i 
E b en zw e i er ; tukaj stanuje v svojem gradu veliki nemški križar 
nadvojvoda Maksimiljan avstrijansko-estenski. Na severni strani 

kraja Salzkammergut ob Truni stoji benediktinska opatija L arah ae h, 
ustanovljena v letu. 1056, in mesto Veles (Weis) . Cesarja Maksimiljan-
a i. je tu popotnega smert zajela 12, dne januarja 1519. V ,Stadl 

pri Lambaehu je velika mehanična predivnica za laneno predivo . 
Na Hausruku se prideluje največ sadja. 

V tistem kraju stoji grad S t a r e m b e r g, dedina slavneg a 
grofovskega roda enacega imena . 

Gora Hausruk ima na svoji južni brežini več bogati h 
rudnikov na rjavi premog, zlasti pri VVeifsegg-u . 


103 


§. 136. Trunska éetert. 

Severno ožjo polovico Trunske éeterti oklepajo Truna, 
Donava in Arji a ; južni dragasti predel zalega Štirsk o 
porečje ; to je višava z redkim ljudstvom, ktero se veči de l 
peča s planinskim gospodarstvom. Ta éetert, če ravno več a 
mimo Inske, ima vendar najmanj prebivavcov. Znamenita 
je zavolj jeklenega in železnega blaga. 

Najimenitnejši kraj je Staj er ali Štir, kjer je tudi zlasti 
gori omenjena obertnost domá . 
Kose iz mesta Štajera so cenjeno blago avstrijanske izvozn e 

kupčije, pošiljajo se zlasti čez Brode v Rusijo . Vrednost na leto 
narejanih kos presega 1 iniljon forintov . Perve so kose Mi eh l do r t-
K i r eh e n d o r f-ske tovaršije kosarske v Kremški dolbli . Te dosegaj o 
najvišo ceno in njih znamenja tabriške slové v Kamčatki kakor tudi v 
severni Ameriki. 

V s eé krajih se dela tudi mnogotero orodje . 
Tako se narejajo v Moln-u sosebno brunde (dromlje), v Los 
e n s t e i n-u pa sosebno Žeblji, -R e le h r a m i n g podeluje železn o 
sirovino na 20 plavžih . 

Trunska eetert ima na dolenji strani staro opatijo augustinskih 
korarjev : Sv. Florjan in še starejšo benediktinsko 
opatijo : KI»emsmiinster, uno od leta 1071, 
to od 777. 

Obe se odlikujete z veličansko napravo in učenostjo, kakor , 
tudi po svojem prizadevanju za poduk in vzrejo ; kremsmii n s t e r ska 
zlasti je imenitna zavolj jako marljive zvezdarne. 

V S c h l i e rb a c h-u, tri ure nad Kremsmiinstrom, imajo clster elani 
opatijo od leta 1620 . 

Prestaro mesto Aniža (En») sklepa okrog in deželo 
proti Dolnji Avstrii. 
Bližnja vas Lordi hrani v svojern imenu spomin na L aur e a-
c um, naselbino rimsko in starokristjansko škofje mesto, kjer je bi l 

leta 304 sveti mučenec Florijan v Anižo ve žen . 


104 

Odloča I[l 

Vojvodstvo saleburško , 

§. 137. Lega. 

Salchurško vojvodstvo ima samo 124 kvadratnih milj 
poveršiue. Njega juzne mejne gore se vzdigujejo zelo nad 

ločnico večnega snega, apnene planine na severu pa se s 
stermimi stenami ulegajo proti bavarsko-avstrijanski planoti 
med planinami in Donavo ) . 

§. 138. Pervotne planine in sosebno Ture (Tauern). 

Srednji pas planin, ki ograja to deželo proti Tirolskemu 
in Koroškemu, ima na Salcburškem dve veji, tak o 

da se more trojno pogorje razločiti. Poglavno pogorje se 
skup imenuje Ture (Tauern) . 

Te pogorja, kolikor delajo mejo deželi Salcburški proti Tirolskemu 
in Koroškemu, so pokrite z ledniki . Njih sedla se imenu -
Jejo sosebno Ture in najimenitniše izmed njih v versti od zahoda n a 
vzhod so te : Tura Krimelska (tudi Sehlaehtertauern imenovana), 
Felbska ali Slovensko-Matrejska Tura, Fuška (in Heiligenbluter), po tem 
Tura Nassfeldska ali Malniška in Radstatska . Razun poslednj e 

Ture, ki je le malo Čez 5000' visoka, vzdigujejo se vse druge 7500-8600' 
visoko in še više. Najznamenitiši verhovi ali zobje, ki med 
posamnimi Turami iz ledenega polja kviško sterme, so : Ert treh 
gospodov (Dreiherrenspitze) na razvodju med jadranskim in čemim 
morjem, tako imenovan, ker je nekdaj ločil dežele treh gospodarjev : 
Goriško, Saleburško in Tirolsko ; dalje sulcbaški Venediger (11 .622' 
najviši verh Saleburške dežele ; Ankogel, še 10291' visok, dalje visoki 
Nor (er ho/te Narr), Kitzsteinsk i in Wiesbaški rog (vsi trij e 
10—11000' visoki **) . 

*) Ktere kronovine delajo meje Saleburškemu ? 
**) Primeri visokost verhov z visokostjo prehodov! Zapiši števila 
visokosti v poseben razkazek! Po kterih izmed teh pre



Eno postransko pogorje glavnega pasa loči tirolske dotoke 
reke Ine od porečja Sake, drugo pa deli koroško Podravje od virj a 
(verhovinej reke Mure *). 

. 139. Severne apnene planine in njih predgorja. 

Sala hi Salca ločite severne apnene planine v tri gorovja, 
kterih zahodno je po večeru tirolsko in ima preho d 
Strub zvali, srednje oklepa bavarsko Berhtesgadensko okolico 
ter je s Sneinikom večno snegokritim še 9298' visoko , 
vzhodno gorovje pa, kterega najviši del se imenuje Ttinnengebirge, 
derži se z nitim herbtom Dachsteinskega gorovja . 

K vzhodnemu gorovju se šteje še več, vstričnih vlakov, ki s e 

stezajo pred omenjeno goro Tánnengebirge; ti vlaki bivajo 

čedalje ulil in niži ter se nazadnje v voljnih gričkih iz peščenika 
izgubljajo malo po malo proti planjavi hi dajej o 

tako desnemu bregu Salce od Salcbnrga naprej posebn o 
lastnijo. 

§. 140. Reke. 

Z virjem štirih rek, ki pritekajo z gorá, namre č 
Salce , Sale , Aniže in Mure, vjemajo se štiri okrajine nem 


ški Gane imenovane : ,Salcagau (plani svet), Pincgau, Pon


gau hi Lungau. 

Toda prednji del okrajine Pongau zvane leži še v porečju Salte. 

Sako ovira v nje teku od zahoda na vzhod silno mno go 
bujic ali hudournikov, ki se va-njo navpik izlivajo in do lina 
je zavolj tega na nekterih mestih pod vodo ali pa daj e 
le močvirno pašo za konje. Zavivši se na sever, predira 
apnene planine pri prehodu Lue o--u, kjer set ',Pečeh" 

hodov je mogoče voziti se? Kteri nasledek ima visokost Tur


skih prehodov za kupčijo med salcburško in koroško deželo ? 

*) Ali je s tem razvodjem pregrajeno tudi dvojno različno po 


morje? Kje se nahaja na salcburških Turah razvodje med 

dvojnim morjem ? 


106 

(Oefen) pod navaljenim skalovjem skoraj pozgublja, začenja 
pri. Golinku plavice, pri Halinu pa ladije nositi in jemlje 
pod Salcburgom Salo v se, na to zapušča to deželo z levim, 
pozneje pa tudi z desnim bregom . Aniža in Mura imate tu kaj 
samo ‘ irje svoje * . 

§. 141 . Jezera in slapovi. 

Salcburško spada na severovzhodu še k jezérnati 
krajini, ki se imenuje Sahkammergut **) . 
Sem gredo jezera : Graben-sko, gornje in dolnje Trumsko kakoi 
tudi Mat-sko, potem jezero Val-sko in Fušl-sko, zadnjič jezer o 
Hinfersee in nekoliko tudi jezero Sv. Volfganga . 

Razen te krajine prestopa samo Celsko jezero v 
Pincgau-u po navadi zelo ozke meje lednikov in jezer velikogorskih, 
kterih šteje dežela salcburška blizo 50 . 

Salcburško ima v vsem cesarstvu največ lepih slapov . 

Na skrajnem jugozahodu te dežele je velikolepen in veličanstven 
slap, kakoršnega nima naše cesarstvo nikjer drugod, namre č 
K.rimel-ski slap, ki se v dveh poglavnili oddelkih prevaljuje z višin e 
2000 čevljev . 

§. 142. Podnebje. Rastline in živali. 

Podnebje po nižjem delu Salcburškega in v zaklonjenih 
dolinah je voljno in toplo, na viših krajih pa ostro i n 
merzlo. 

Salcburško je dežela planinska, torej premagujejo v 

nji, kar se tiče rastlinja, gozdi, travniki in pašniki . 

Bockovje ali černi les zalega 92 odstotkov vsega gozdstva . 
Izmed teh odstotkov hodi na bor samo 1 odstotek, na mecesen 9, n a 
smreko pa 82 odstotkov. Med listovci je poglavitna bukev, venda r 

*) V ktero porečje se štejejo vse te rečice? Kterim rekam j e 
Salca po svojem teku močno podobna ? 

**) Ktere kronovine se razun te še deleži» predela Salzkamme~gut 
zvanega? 


obsega samo pet odstotkov vsega gozdstva . Jelovih in hrastovi h 
gozdov ali logov ni nikjer. Ločnica poslednjega drevja leži primerama 
6000° n. m. V salcburški deželi je znanih 3600 rastlinskih 
verst, med kteriml se štejete malo ne dve tretjini k skrlvnoplodnicam . 

Živali se nahajajo tod ravno takošne, kakor sploh po 
planinah . 

§. 143. Stanovavci. 

Salcburško šteje 146.000 prebivavcov, a med 
vsemi kronovinami najredkejše ljudstvo *) . 
Ti stanovavci prebivajo v treh mestih (Salcburgu, Halinu , 
Radstatu), v 20 tergih in 724 vaseh . Razen poglavitnega mesta de


želnega ni kraja, ki bi imel 4000 duš, samo 7 krajev ima čez 200 0 
duš. Ti mnogi mali kraji so razrejeni skup na 155 posaznnih občin 

ali sosesk. 

Vsi stanovavci so Nemci, in do malega vsi so katoliške 
vere. 

§. 144. Očitna planinska lastziija. 

Res je 80 odstotkov vse zemlje plodnih, toda na vsa ko 
stran najveéi del med njimi so gozdi in planinski pašnik i 
ali planine v ožšem pomenu. Te planine obsegajo 22 odstotkov 
vsega poveršja . Pri obojni izmed rečenih vers t 
plodnega sveta more obstati le prav redko ljudstvo . Raz-
Mera med ljudstvom in plodnim poveršjezn zemlje ni nikjelv 
vsem cesarstvu tako neugodna, kakor je tukaj . SalcburŠlo 
je tista kronovina našega cesarstva, kjer se najčistej e 
razodeva natura planinskih o-orá. 

Po dolinah se ne seje turška (koruza), po gričih se ne sadi 
tersje. Da si gore v svojem krilu hranijo mnogoterih rud, nimaj o 
vendar premoga toliko, da bi se izplačevalo kopati ga in to ovir a 
obertnost, kteri je skoraj v vsacem predelku treba kuriva po nizki 
ceoi . 

*) Koliko prebivavcov hodi na eno D 


§. 145. Pridelki. 

Skoraj vsa rudarija je bila poprej v rokah deržavneg a 
zaklada ; v zadnjih letih je pa več rudnikov prešlo na zasebne 
(privatne) ljudi . Imenitna je samo sol, ki jo kopljej o 

iz gore Darrenberg pri Ilalinu . 

Ondešne soline dajejo na leto okoli 2000 centov kamnene i n 
okoli 230 .000 centov varjene soli . 
Med rastlinskimi pridelki ne more žito, kar ga rod i 
dežela, nikakor prehraniti ljudstva ; les in derva pa izva


žajo na tuje, če ravno se tega blaga iz več vzrokov nez 


inérno mnogo troši v deželi sami . 
Tako se, da nektere teh vzrokov naštejemo, hiše in drug e 

kmetijske poslopja postavljajo večidel iz lesa . Ladije in plavice, n a 
kterih se vozi sosebno Halinska sol, služijo samo za vožnjo po vodi 
doli, morajo se tedaj za vsako vožnjo na novo stesati . Za gnoj se 
nastilja večidel s smrečjem, tako da se samo v okrajini Lnngan rabi 
za to vsako leto do 12 .000 kubičnih sežnjev sveršja ali vejevja . 

Izmed živali se prirejajo sosebno konji hi goveda. 
Krajina Piney alt zlasti ima izverstno pleme težkih voznih konj, 
za ktere dobiva lepe dnarje iz ~zal krajev. 

§. 146. Kupčija in prehod blaga. 

Po železnici, ktera severne kraje seka, in po cesta h 
vozijo v salcburško deželo ali skoz njo naprej zunanje bla


go, to da vsega le malo reč, po Salci pa se izvažajo domači 

pridelki v zunanje kraje . 
Na nji se prepeljava na leto okoli 700.000 centov blaga ; ena 

četertina tega prihaja na sol, skoraj ravno toliko na les in derva in 
okoli 120.000 centov na mavec ali sadro (gips) . Brodniki Sališki kakor 
avstrijanskega, tako tudi bavarskega brega, ob enem z brodniki 
od Obernberg-a na tni, žive od starodavnih časov sem v tesno sklenjeni 
srenji ali družbi, ki se imenuje vereinte Sehifergemeinde Licu/en 
(Laufenska združena srenja brodnikov) . Vse mezde ali plače, ki s o 
po raznih stopnjah postavljene enkrat za vselej, plačuje občinsk a 
dnarnica, ali na njene stroške se tudi, kolikor je mod, preskerbujej o 
tisti, ki več niso za delo, in pa sirote in vdove . 


109 

Obertnhska in kup ska zbornica te kronovine je v 
Salcburgu. 

§. 147. Šole. 

Sálcburška deŽela ima bogoslovni fakultet in zdravilsko-
ranocelsko učilišče, en viši gimnazij in eno niso realn o 
šolo ; vse te učilnice so v poglavitnem mestu Salcburgu . 
Izmed ljudskih šol je ravno v tem mestu in pa v nalivu 
(Halleju) po ena glavna šola, razen teh je še 145 trivialni h 
šol. Od vsacih 100 za šolo pripravnih otrok hodi 99 v šolo . 

§. 148. Ime in gerb. 

Ime te dežele in njenega poplavnega mesta prihaja o d 
Salce in starega ob ti reki na skali' sozidanega grada (Burg) 
ondešnih nadškofov, ki so nekdaj bili vladarji deželni (in 
ne od Salp, sol, torej se napek piše Solnigrad ali Solno grad) 
. Gerb je podolgoma pregrajen ščit, kteri kaŽe na lev i 
strani sreberno prečnico v rdečem polju, na desni pa čer-nega 
leva v zlatem polju . 

§. 149. Razdelba. 

Salcburško ni razdeljeno na kresije, marveč posamn e 
okrajne gosposke stoje na ravnost pod mestoderštvom v 
Lincu, ktero pa ima v glavnem mestu salcburške kronovin e 
izpostavljenega mestoderŠtvenega svetovavca z naslovo m 
deželnega glavarja . 

§. 150. Mesto Salcburg . 

Salcbuleg, ki današnjega dne šteje 17,000 stanovavcov, 
mesto je znamenito po svoji lepi legi na samem početku 
velieih gorá in po svojih spominkih zidarske umetnosti 
iz dobe vladarjev nadškofov. 


110 

Zidava, v kteri so po večen' izpeljane te poslopja, in iz bližnje 
gore Uatersberg dobivani mramor, ki se je na-nje obilo rabil, daj e 
mestu nekako laško podobo . Tu gre omeniti vodomet na planišču pre d 
stolnim gradom, ki ga je postavil Dario, in stolno cérkev, ktero j e 
dodelal mojster Solari. Cérkev benediktinske opatije pri sv. Petru 
hrani grob sv. Ruperta, pervega salcburškega nadškofa. V hiši št. 
225 se je rodil leta 1756 Volfgang Amadej Mozart, malo da ne vseg a 
sveta pervi in najizverstnejši umetnik v muziki . Postavljena mu j e 
v mestu bronasta podoba . 

§. IM . Dežela. 

Med Halinom in Golingom se ruje mavec, namre č 
v Moseg-u in Grubah . 
V obeh teh jamah skup se ga dobiva več kakor 6000 centov 
na leto. 

Zlato in srebro se koplje na gori Rathhausberg,, po 
tem na gori Siylitz v G astinski dolini in na visoki Zlati 
gori (Goldbery) v dolini Rauris imenovani . 

Dobiček teh rudnikov je pičel ; v letu 1857 se je dobilo vseg a 
okoli 65 mark zlata in 219 mark srebra, nekdaj pa so bile te rud e 
jako bogate . 

Ratiriška Zlata gora loči dolini Gastinsko in Rauriško , 
kjer cvete planinarstvo . 

V Raurisu je 250, v Gastinu (Gastein) pa 700 planšarski h 
stanov . 
Gastinska dolina je znana po vsem svetu zavolj zdravilnih 
toplic. V krajini Pongau je silno mnogo cesarski h 
rudnikov, v kterih se koplje železo . 
Ruda v njih dobivana se vsa podeluje v Verfen-skem, D i en-
t e n-skem in Fl aeh a u-sk em plavžu . 
V krajini Luugau zvani se prideluje v Rottgúlden-u 
arsenik ali miš11 'ca, v Dolini C iž m ar ski (Bundsckuhtkal) 
pa železo, ktero se podelava v Mauterndorf-n . 
iepleni in medni kremen (Kies) dežele salcburške se v Mil h l-

b a ch-u in Mit ts eh l a g-u podeluje in napravlja za kupčijo. 


Odloček IV 

Vojvodstvo gtajarsko. 

§. 152. Predel naturstva. 

Vojvodstvo štajarsko, kterega poverŠina iznaša 39 0 

kvadratnih milj, iz večega je podolje vzhodno planinskeg a 
gorovja. 

Naloga . Ktere kronovine mu delajo meje? Med kteriini poldniki 
in soravniki leži ? K kteremu druzemu podolji] planin še spada ? 

kajarska pa tirolska dežela, obe skoraj pod istimi stopinjam i 
širine, obsegate izmed vseh druzih kronovin edini vse troje glavno 
pogorje planin ; toda Štajarska se loči od Tirolske poglavitno s tem , 
da vsa od enega kraja do druzega spada v porečje donavsko in torej 
pod eno edino morje, Tirolska pa visi k trem morjem ; tudi je kajarsko 
na vsi svoji vzhodni meji odperio ali piano in samo griči ali te koče 
vode zaznamujejo, kod gre meja . Na kajarskem ni tako visocih 
krajev, kakor so na Tirolskem, pa tudi tako nizkih ne ; slemena 
štajarskih gorá niso skoraj nikjer pokrite z Iedovjem, njih podnožj e 
ni nikjer opasano z večno zelenimi listniki . 

§. 153. Najviši in najniži kraji . 

Dve najviši mesti te dežele (nad 9000 1) ležite obe na 

severozahodu, ločeni samo z Anižko dolino, na potezi deželne 
meje. 

Eno izmed nju je ob enem najviši verh severnih -apnenih pla


nin, namreč Dachstein 9490' na meji proti Salcburškemu in Gornj i 
Avstrii, z majhenim lednikom, ki se mu pravi Mertvi hlapec oder 
todte Krteeht),, drugo pa je visoki Goling 9045' v poglavnem pogorj u 
srednjega pasa, ondi Ture imenovanem, na meji Salcburškega proti 
okrajini Lungau . 

V notranji deželi se vzdiguje le malo verhov nad 7000' , 
ne eden ne dosega 8000 1 . Najjuiniše mesto štajarske de



11 2 

žele, kjer se Sotla izliva v Savo, leži tudi med vsemi naj niže 
(500i). 
Naloga. Kolika je tedaj razlika visokosti? V ktero oblik o 
ali versto poveršja se šteje najniže? v ktero najviše mesto . v ktero 
notranja dežela? 

§. 154. Srednji pas planin. 

Srednji planinski pas napolnuje s svojimi pogo i in 
razrastki -veéi del dežele in mu daje posebno podobo . 
Glavno pogorje, v kterem leži éerminjska (Rotenmanska ) 

Tura, končuje se sicer že z Brezensko goro (Fresenbery) blizo vtoka 

reke Lesnice (Liesing) v Muro, toda stransko pogorje, ktero je n a 

več mestih pretergano z globocimi sedli in ki pregraja tje do krog a 
Speikkoyel Muro od Drave, vleče se odtod k severovzhodu, prestop a 
za Visoko planino pri mestu Bruk Muro in dosega z goro Wechsel 
blizo Ogerskega mejo Dolnje Avstrije . Razrastek, ki se od krog a 
Speikkogel spušča na jug, loči še dalje Muro od Drave, prestopa n a 
zadnje Dravo in se končava s Pohorjem pred Optujskim poljem . 

Med Pohorjem in goro Weehse i zvano je vsa deŽela 
v velikem loku napolnjena z razrastki in panogam i 
stranskega pogorja. 

Kamenina je raznoverstna : glavne pogorja so do skrajni h 

količin iz bliščnika, niže obraščene gore in obdelovani griči prot i 
vzhodu pa so tretjetvorne kamenine, kakor so voljne Slovenske 

gorice (windisehen BiicheO med Lipniškim in Ptujskim poljem . 

Odtod k severovzhodu blizo ogerske meje se vzdigajo posamič nekteri 
kroglasti holmi-vulkanske kamenine, n. pr. griči Gleiehenberge. 

§. 155. Severne apnene planine. 

Severno pogorje apnenih planin dela od gore Daeh stein 
na dalje severno deželno mejo. 

Vse njih gorovja, naštete pri Gornji in Dolnji Avstrii, ločij o 
po nekoliko s svojimi verhovi in grebeni omenjeni dve deželi o d 
a' tajarske. 

Pa tudi proti jugu v deželi sami nahaja se več po 
svoji visočini in robasti podobi imenitnih gorovij, štetih k 
severnemu planinskemu pogorju, ki se na vzhod znižujejo . 


113 

Verki : Visoke Vrata (Haehthor) v Admontskem gorovju ima 
še 7212', verh Hoehschwab v gorovju po njem imenovanem 7176' , 
Wildltautp na Piči (Veitseh) pa že samo 6246' . 

§. 156. Južne apnene planine. 

Južno apneno pogorje prestopa s Skutnim-Verhom v 
deželo na trojni meji Koroškega, Kranjskega in Štajarskega 
in oklepa virje Savine kakor mejno gorovje, kterega 
najviši verh na Štajarskem je Ojstrica. 

Kmalu se ulega prehajaje na nizke, močno zavite vlake, kterih 
slemena so preprežene s cestami in nosijo daleč okrog vidn e 
cérkve in kapele. K zahodu od verha Boča, ki ima še 3096', prehaj a 
najviši vlak z Makolskimi gorami (Matzelyebirge) na Hervasko *) 

§. 157. Vode. 

Izmed štajarskih vodá izlivajo se na ravnost v Donavo 
: Truna , Aniža, Raba, Drava in Sava **) . 

Truna se po svoji lastnii loči od druzih kajarskih 
rek ter se šteje k jezérnati krajini Sahkatntnergnt imenovani, 
ker izvira iz jezer : Altaussee, Grundelsee in Oedensee 
skoraj edinih v vsi dežele, ki so spomina vredne . 

Anali teče iz Salcburškega gredoč v Gornjo Avstrij o 
skozi Stajarsko vsega 13 milj ; prihajaje v to deželo in od


hajaje iz nje se vije med soteskami, na srednjem teku p a 
se vali po precej široki tu pa tam podmokli dolini . 

Združena blizo meje s Salco nosi Aniža ladije . 

Drava nosi ladije na vsem svojem 16 milj in 1/2 dol-
gem teku po deželi štajarski; Sava je 9 milj in 1/2 južna 
mejnica in povsod reka vozna. 

Samo tri male reke planinske : Salca, Murica in Savina 
izvirajo, teko in dotekajo v ti deželi . 

*) Zapiši vse te višine v svoj razkazek ! 
**) Kje izvirajo te reke ? 
Kr. pop. cesarst. avst. 



Saka se izliva v Anižo, Marica v Muro, Savina v Savo ; edina 
Savina nosi 7 milj in 1/2 na dolgost plavice ; po unih dveh plavijo 
samo derva . 

Glavna reka dežele štajarske je Mura . Njena je najdaljša 
in po prehodu ljudi in blaga najznamenitiša štajarska 
dolina . 

Po Štajarskem teče Mura 44 milj ; pri Judenburgu začenj a 
nositi ladije in na nje bregovih leže tri rodovitne dolinske ravnine , 
namreč : Dobovo polje (Eiehsfeld) pri Judenburgu, Graško polje in 
Lipniško polje. Ce ravno se izteka v Dravo, vendar jo gre šteti za 
poglavitno reko dežele štajarske . 

§. 158. Podnebje. Rastlinje in živali . 

Podnebje je v različnih krajih dežele različno kako r 
je svet viši ali niži. V planinskih krajih gornjega átajarj a 
ostro in merzlotno, biva v planjavah ob dolnji Muri in ob 
Dravi mehko in toplo . Ondi se žanje oves še le mesc a 

oktobra, tukaj rodé vina polne ognja in dozreva debelača 
ali koruza . 
Rastlinstvo je po različnih predelih dosti razločno, 
toda povsod gosto in mnogotero. 

Zivali so sploh takošne, kakoršne imajo planinske de žele. 
Samo na vzhodu se nahajajo nektere ravnini lastn e 
verste . 

§. 159 . Prebivavci. 

Štajarsko ima 1,056.000 stanovavcov *). Stanovavci 
ti žive po 20 mestih, 96 tergih in 3 .420 vaseh. 
Število ljttdstva posamnih mest je tako neenako, da ima pr . 

eno mesto, namreč poglavitno deželno mesto Gradec, nad 63 .000 prebivaveov, 
ko izmed druzih 19 ne dosega ne eno še nikar 7 .000 . 

Med prebivavci ste primerama dve tretjini nemškega 
in ena tretjina o priliki slovanskega naroda . 

*) Koliko je ozirno število ljudstva? 


115 

Slovanje prebivajo na južni tretjini dežele štajarske in s o 
plemena slovenskega . 

§. 160. Vera. 

Stanovavci so malo ne vsi katoliške vere in stoje po d 
dvema škofoma, pod Sekovskim, ki v Gradcu stoluje, in po d 

Marburškim škofom, Čigar škofija obsega slovenske kraj e 
štajarskega ; nasproti pa so kraji, na kterih Nemci prebi 


vajo, v Sekovsko škofijo šteti . 

Razun katoličanov živi še kakih 5 do 6.000 protestantov, d o 
malega samih luterancov, na severnozahodni strani dežele štajarske . 

§. 161 . Pridelki. 

Poglavni pridelki štajarske dežele so : železo, sol, 
premog, vino in goveja živina. Ce se tudi 920/0 sveta mora 
šteti med plodno zemljo, vendar je toliki del tega sveta za 


raščen z gozdi, še veči pa pokrit s pašniki, da prideluje de


žela premalo žita za svojo potrebo . 

Na severnih straneh dežele po gorah je oves iz veČega edin i 
sadež *). Ajdino ali jejdo pa turšico, ki se ji pravi tudi koruza, sejejo 
na jugu pogostoma . 

§. 162. Poti in ceste. 

Kar se tiče vodnih poti v deželi štajarski, more s e 
edina Sava rabiti tudi za vožnjo proti vodi gor ; vse druge 
reke so le za vožnjo z vodo doli ; po nobeni vodi, kar jih j e 
v ti deželi, ne vozijo doslej med deželnimi mejami s paro brodi 
; namesti tega pa pelje glavna kupčijska cesta med Ter stolu 
in Dunajem po vsem vojvodstvu, kakor je dolgo, 
dvojni potezi, kakor parovozna železnica in kakor stara 
velika cesta, in vozi se po njej sosebno prevozno blago. 
Od parovozne železnice se v postaji „Prao'erhof” imenovani 

*) Kaj je pač krivo temu ? 


.11 6 

odceplja ena roka, ki derži na Ptuj do ogerske meje in s e 

končava v Veliki Kaniži . 

Razhajajo se ceste v Celovec iz Marburga in iz Bruka ; v Li


nec in v Salchurg iz Ljubna, perva čez Eisenerz, druga čez Čerminje 
(Rottenman); na Ogersko iz Gradca ; na Hervaško iz Marburga 
ob Dravi čez Ptuj. 

§. 163. Šole. 

Štajarska dežela ima 671 ljudskih, med temi 15 glavnih 
šol. Od vsacih 100 za šolo pripravnih otrok hodi 80 v 
šolo *). Niže realne šole, ki so združene z glavnimi šolami, 
so v Gradcu, Bruku, Marburgu in Celju ; viša realna šola, 

tehnično učilišče, Joanej, in vseučilišče se nahajajo v 

Gradcu . Viši gimnaziji so v Gradcu, Marburgu in Celju . 

§. 164. Ime in gerb. 

Deželno ime prihaja od reke Štire na Gornjem Avstrijaltskem, 
na kteri je stal grad traungavskili mejnih grofov, 
nekdanjih vladarjev tudi nad najveéim delom današnjeg a 
Štajarskega. Gerb je na zelenem polju po koncu stoje č 
srebern bars (leopard), ki mu iz vseh odpertin ali zeva l 
šviga ognjeni platnen . 

§. 165. Razdelitev. 

Štajarsko (Štajer) je upravljano po mestoderštvu, 
kterega sedež je v Gradcu, in se deli na okraje (kantone) . 
Znana po deželi je pa tudi razdelitev na : Gornji, Dolnji in 
Srednji Štajer. Gornje Stajarsko obsega porečja Trunsko 
in Auižko in pa Mursko tje do Rtltelstein-ske soteske 
; Dolnje Stajarsko pa porečje Dravsko in Savsko. 
Med obema leži srednji del Stajarske dežele, ki ima v seb i 

*) Primeri to s kronovinami popred popisanimi 


11 7 

ostali kos Murskega po e a in pa virje reke Rabe in njenih 
dotokov. 

§. 166. Srednje Štajarsko. 

V velikosti se ti trije deli deželni ne ločijo mot,n o 
drug od drugega, toliko različnejši pa so po številu ljudstva. 
Srednje Stajarsko, razen poglavnega deželnega me sta, 
ima dve petini vsega ljudstva štajarske dežele; vzrok 
temu je voljnejša in obdelovanju ugodnejša podoba tal. 
Svet namreč ni tako skalovit, kakor so apnene planine Gor njega 
in Dolnjega S' tajarskega, niti je tako silno visok, kakor 
so gornje štajarske Ture. Med pridelki sta premog 
in žito na pervem mestu . 

§. 167 . Poglavno deželno mesto Gradec . 

Gradec, tudi Nemški Gradec (nem . Graz), s 

63.000 prebivavci, stoji v sredi tega predela na obeh bregovih 
reke Mure, pod gradskim gričem, v rodovitni dolini , 
ki jo ostopajo prelepi z gozdom obraščeni hribje . 
Gradec ima vseučilišče, v ktero močno hodijo kakor sinov i 
domači , tako tudi učenci iz sosednjih ilirskih kronovin . 

Leta 1811 je podaril nadvojvoda Ivan svoje velikolepne priro


dopisne in tehnologične zbirke štajarski deželi, in s tem je bila po stavljena 
podslomba tehnični visoki šoli, ktera sedaj pod imeno m 

Joanneum sluje vsi deželi na hvalo in kakor poglavnega mesta nje nega 
najveéa znamenitost . Inženirji ali zemljemérci, mojstri zidarji, 
kmetovavci in razni obertniki prejemajo v nji svojo popoln o 

izuČbo . 

Obertnost je v Gradcu zelo mnogotera ; nekaj papirja, 
kar ga potrebuje glavno mesto, dobiva iz dveh k mestu 
štetih fabrik . Nekoliko znamenito je tudi izdelovanj e 
sukna in bukovice (locen, nevaljanega sukna) . 

Drugi preded hiše avstrijanske, cesar Ferdinand II ., leži s 

svojo rodovino pokopan v Gradcu in sicer v mavzoleju nalašč za to 
sozidanem . 


118 
§, 168. Drugi kraji. 


Na jugozahodni strani Srednjega '

Štajerja stoji I v n 
ca (Eibiswald), Mizo ktere ste kaj bogati jami na premog. 
Imenujete se Zeleni Travnik (Wien) in Jagernik (Jdgering) 
in dajate Mizo 200 .000 centov premoga . Tudi pri Vo j čl) er gu 
so znameniti rudniki na premog, nahaja se pa ondod še nezgorljiva 
ilovica, ki se ravno tam podeliije na opeke nezgorljive . 

Na severnem delu Srednjega Štajerja stojite opati i 
Runa (Rein) in Borova (Vorau), ustanovljeni obe v 12 . 
stoletju, una za cistercijane, ta za redovne kanonike, obe 

na strani v samotnih dolinicah, ločeni od posvetnega hruma. 
Porečje Rabe se ponaša z gradovi. 

Najznamenitiši izmed teh so : grad Riegersburg, ki stoji 
na posamnem bazaltskem krogu, glasovit nekaj po svoji nezmern i 
velikosti, nekaj pa zato, ker je ohranjen v dobrem stanu ; po te m 
ob Bistrici obližnja dedinska gradova slavnih štajarskih rodovi n 
Herbersteinske in Stubenberške . 

V porečju Rabe stoji tudi staro mestce .F'iir$tenfeld 

v kterem je velika c. kr. tobakarna. 
Potem Gleickenberg z zdravo vodo, ktero obiskujejo bolniki 

od blizo in od daleč . 

Na jugu Srednjega S ajerja stoji ondi, kjer je nekdaj bilo rimsko 
Flavinm solvense, terg L i pni c a (Leibnitz), imeniten za to, ke r 
so se ondod izkopale že marsiktere spomina vredne starine . 

§. 169. Gornje Staj arsko. 

Gornji Štajer, ki obsega gorat svet visoke lege , 

oklepajo samo na polnočni strani gole pečine, drugod g a 

zališajo voljne zelene slemena in z lesjem obraščene stu


denčnate brežine, ki nimajo posebne določno izražen e 

oblike in kjer se na cele milje ne pokazuje kamenje izpo d 
rušine. Njega hladnemu, vlažnemu podnebju in ondešnim iz 
skrilovja izvirajočim studenénicam pripisujejo nadlogo kretinizma, 
kteremu so ljudje podverženi na mnozih ondotni h 
krajih. Sol in železo sta mu poglavitna pridelka . 


Sol se dobiva iz gore Sandling pri Avse- u, železo pa 
sosebno iz Rudne gore (Erzberg), kteri na podnožju stoji terg 
Eisenerz, in pa iz Fordernberških rudnikov . 

Solina v Avse-u daje čez 200 .000 centov po večen), kuhane al i 
varjene soli . V Rudni gori kopljejo železo že od osinega stoletja ; 
izračunilo se je, da hrani v svojem krilu čez 900 miljonov centov 
železne rude. Samo iz Rudne gore pridelujejo rudniki nekaj cesarski, 
nekaj pa zasebni ali privatni, med kterimi ima velik delež 
nadvojvoda Ivan, vsako leto okoli pol miljona centov sirovega 
železa . 

§. 170. Posamni kraji. 

Mesto Bruk na Muri stoji ondi, kjer se Marica 'zliva 
v Muro in kjer se cesti na Koroško in na Salcburško 
razhajate od južne železnice, torej se odlikuje Bruk z 
razpošiljavsko ali Špedicij no kupčijo. 

V gornjem porečju Murice je nekdanja cistercijanska opatij a 
Neuburg, ustanovljena v letu 1327, s prelepo gotiško cérkvijo , 
kjer je pokopan ustanovnik opatije , vojvoda Oton Veseli ; v obližju 
se nahaja velika c. k. fabrika za železnino . 

Admont v Aniški dolini in g ent a m p e r t na Taji, potoku, 
ki teče v Muro, ste benediktinski opatii iz 11. stoletja . 

V dolini reke Salce ne daleč od meje Dolnje Avstrije je najimenitniša 
Božja pot k Materi Božji, kakoršne v vsem cesarstvu ni , 
namreč Marija Colj, na ktero je cesarska rodovina od nekdanji h 
časov natvezena s posebno pobožnostjo. V Ljubnu (Leoben) se nahaja 
c. k. rudarska šola,jri Judenburgu gradišče Liechtenstein , 
nekdanje prebivališče poebne verste tega sedaj knežkega plemena , 
ktera je pa že vsa odmerla. Najznamenitejši železni plavži so v 
C e l t v e g- u s 700 delavci in nacejajo šine za železne ceste . 

§. 171. Do-lnje Štajarsko. 

Dolnji Štajer je gosto naseljen ; samo na severozahodni 
strani ima velike gore in v nižini ob Dravi se m u 
razprostira najveéa ravan dežele, široko Ptujsko polje . 
Vinske gorice in zdravilne vode so mu lastnija . 


Kar Štajarska dežela vina rodi, do malega je vse iz Dolnjeg a 

;tajerja . Na več kakor 50 .000 oralih vinskega sveta se dobiv a 
okoli 400.000 veder . Najboljše vina so L j u t o m é r sk e (Lotmerške), 
Radgonske in Pekerske. Pri Pekrah (Piekeru), blizo 

Marburga, ima nadvojvoda Ivan velik vinograd z imenom Ivanja go 


rica (Jokarutisberw), v ravnanju vina zares ugledno gospodarstvo. 

Laško (Tk'/fer) in D o b e r n a (Neuki-ms) imate toplice , Rogate c 

(Rokitsek) pa slatino ali kiselnico, ktere se na leto razpošilj a 

3-400.000 sklenic. Pri Laškem ste jami na premog v Hrastnik u 

in Dolu, ki dajete na leto blizo 200 .000 centov premoga . 

§. 172. Posamni kraji. 

Najimenitnejši kraj je mesto Marburg na Dravi, z 

blinjim gradom Windenau, ki je last pradavnega tudi n a 

Tirolskem udomljenega grofovskega rodu Brandis-ov . Mno


gi gozdi te kresije dajejo steklamicam potrebno kurjavo . 

Najznamenitiše steklarnice ali glažute so v B e n edikt tli al-u 

(Lobniške glažute) in L an g e r s w a ld-u (Vivatove stare glažute) 

pri Marburgu . 

Na jug stojite mesti Ptuj ali Op tuj (Peti«) in Celj e 
(Ciin), obe starorimski mesti. V Celju je Sv. Maksimiljan kakor 
mueeli'ik smert storil . 

OHoček V. 

Vojvodstvo koroško . 

§. 173. Lega. 

Vojvodstvo koroško, s poveršino 180 kvadratnih milj , 
ima kaj proste naturne razmere ; zalega namreč gornje Podravje 
razen Dravskega virja, ki se šteje v Tirolsko, in 
leži med grebeni glavnega planinskega pogorja in južnih 


12 1 

apnenih planin, obseg* od onih južno, od teh pa severno 
podolje *) . 

V posamnem pa je treba to sploh popisano lego Koroškeg a 
ali Gorotana tu pa tam nekoliko popraviti ; kajti grebeni imenovani h 

dveh planinskih red ne ostajajo povsod na mejni čerti in zavolj tega 
se nekteri potoki odtekajo k severu v Muro, drugi pa na južno stran 
v Taljment in v Savo . 

§. 174. Najviši in najniži kraj . 

Najviše v vsi deželi se vzdiguje na najskrajnišem severozahodu 
verh gore imenovane Veliki Glokner, bliz o 
tirolske in salcburŠke meje, 12.000' ; najniži kraj pa j e 
Sv. Magdalena ob Dravi na štajarski meji . 

Lice ali gladina Drave reke je ondi še 1000' nad morjem, pri 

Gorajem Dravburgu ne daleč od tirolske meje pa ima 1918' visokosti . 

§. 175. Pervotne planine. 

Pervotne planine spuščajo proti ikravi več panog, k i 
ograjajo doline rek : Gornje Bele (MW), Jezernice (I.,iser), 
Kerke (Curk) in Labodnice (Lavant) . 

Tista panoga, ki od Glokner-ja naprej loči porečje Izelsko n a 
Tirolskem od porečja Belskega na Koroškem, pelje od Drave k jug u 
dalje in se vzdiguje na jugovzhodu od Saksenburga z goro Illasteknok 
6314' visoko . 

Od tirolsko-beneške meje pa moli v deželo Zilsko pogorje 
in dela precej daleč koroškemu Poziiju meje prot i 
Benečii. 

Tisti razrastki srednjega pogorja, ki v sredi koroške dežele 
narejajo jako prijetno okrajino nizkih gozdozelenih hribov in holmcov 
in vmes dajejo prostor večiin jezerom in dolinskim planjavam , 
ostajajo na severni strani reke Drave. Gorski redi pa, ki se vlečete 
na obeh straneh Labodnice, znani pod imenom Svinjske planin e 
(Saualpe, 6557') za zahodno in pod imenom Golovca (Koralpe, 6759') 
za vzhodno redo, segate tudi na desni breg Drave reke. 

*) Odloči lego do sosednjih kronovin! zeinljopisno dolgost i n 
širokost! Na kterem delu dežele se svet znižuje? 


122 

§. 176. Južne apnene planine. 

Glavno pogorje južnih apnenih planin stopa na severovzhodni 
strani Tolmeéa ali Tumeča (Tolmezzo) v t o 
deželo in ji dela odtod naprej južno mejo, po večera celo z 
rezino grebenov. Najviši njihni verh na Koroškem, Grintovec 
8086', je prav blizo mesta, kjer se stikajo meje Ko roškega, 
Kranjskega in Stajarskega . 

Južne apnene planine, ob beneški meji imenovane karnsk e 
planine, ob kranjski meji pa Karavanke, imajo na severno stran 
sterm nagih s kratkimi oporami in so podobne velikanski steni . Me d 

obema vlakoma je več prehodov: Zabniško sedlo, Predel, presto p 
pri Beli. Peči in Koren ali Koran. Predgorje karnskih planin loč i 
Pozilje od Podravja in se končuje Belaku na vzhod z Dobrače m 
(6814') ; najviši verh tega predgorja je Lesovški verh (8497') na severu 
od klikava (Luugau) . 

§. 177. Vode. 

Poglavitna reka koroške dežele je Drava, ki prihaj a 
va-njo pol milje pred Gornjim Dravburgom ter jo po 19 milj i n 
'/.t dolgem teku zapušča pol milje za Dolnjim Dravburgorn . 

Na zadnji pol milji dela mejo proti Štajarskemu. Drava pad a 
po srednji primeri za 28' vsako miljo, njena širokost se menja me d 
480 in 120', nje globokost pa med 12 in 3' . Znametiši dotoci, ki s e 
izlivajo va-njo z levega brega, so bili že imenovani pri pervotni h 
planinah ; na desnem bregu privzema Drava razun Zile ("GaiO ve č 
potokov, med kteriini ste Kapelska Bela in Meža (Mies) vredni 
spomina . 

Imenitniše jezera so : Belo, Milstatsko, Osojansk o 
(Ossiachersee) in Celovško ali Verbsko jezero, vse te jezera 
so mnogo daljše kakor širje ; razun Osojanskega se 
prostirajo vse druge precej ‘ štrle s poglavitno dolino dežele 
gorotanske . 

§. 178. Podnebje. Rastlinstvo in živalstvo. 

Gornja koroška dežela ima po svoji visoki legi rodo 
podnebje, Dolnje Koroško pa vse mehkejše . Najtoplejši pre



12 3 

del je na jug odperta in sicer zaslonjena Labodska dolbla, 
v kteri se za tega del tudi žlahtnile sadje dobro obnaša ; 
po severozahodnih visocih dolinah nasproti pa komej dozo reva 
oves . 

Koroško je na vsako stran dežela planinska ter im a 
po vsem takoštio rastlinstvo in živalstvo, s kakoršnim s e 
sploh odlikuje planinski svet. 

§. 179. Stanovavci. 

Koroško ima 332.000 prebivavcov *). Žive po 1 1 
mestih, 27 tergih in 2856 vaseh . Obéin je 282 . 

Samo en kraj, namreč poglavno mesto dežele, Celovec, im a 
čez 13.000 duš; izmed vseli drugih krajev ne dosega ne eden števila 
od 6000 . 

Tretjina prebivavcov primerama se šteje med Slovence, 
drugi pa so Nemci . 
Slovenci prebivajo od prilike po južnovzhodni éeterti . Nemci 
jim pravijo : Winden ali Windiscke. 

Raznn kakih 17 .000 protestantov avgsbnrške spoznave 
(ki so do malega vsi Nerud in žive na Gornjem Ko roškem), 
so prebivavci katoliške vere in stóje pod Kerškim 
škofom, ki stoluje v Celovcu . 

§. 180. Zadeve zastran narodnega gospodarstv a 
imenitne. 

Bogastvo v Lelezu enači deželo koroško s Stajarskim, 
obilnost zelenih travnikov po vencem gorovju jo enači z ve čino 
druzih planinskih dežel. Ce preudarimo velikost sveta 
z gozdi pokritega, ki zalega 70 kvadratnih milj, stoji Ko roško 
v primeri do poveršja vse dežele samo za Erdeljem, 
Tirolskim in za Bukovino, ali pervo mesto v vsem cesarstv u 
mu gre zavolj bogastva v svincu, kterega daje dvakrat to


*) Koliko jih hodi na 1 miljo? Zakaj tako malo? 


124 

liko in več kakor mnogo veča in v drugem tako rudnat a 
česka dežela. V nobeni drugi kronovini ne živi po primeri 
do skupnega števila toliko prebivavcov od rudarstva in o d 
izdelovanja ko‘ in, kakor na Koroškem . Med kopanirlami ali 
rudarskimi pridelki manjka sosebno soli . Se se pogreša dvoj e 
znamenje obertnih dežel, namreč železne ceste in prediv'
lice za bombaž. 

Koroško prideluje vsega okoli 70 .000 centov svinca in sice r 

največ v Plajbergu ; druge iinenitniše svinčene rude so v Rabelnu, n a 
Obiru in na Peci, tedaj vse edino v južnih apnenih planinah ; razun 
teh nahajajo se na Koroškem samo neznatne svinčene jame . 

Glavna gora za železo je Hitenberška rudna gora, v kteri s 
treh strani kopljejo; gora ta leži na zahodni strani tiste panog e 
osrednjih planili, ki pregraja Kerko od Labodnice . Po vsem Koroškem 
dela 16 plavžev, rudo spravlja na dan 1000 rudokopov . Z oglje m 

delajo tako varčno, da se po sedanji napravi cent železa staplja s 

10.5 kubičnih čevljev oglja. Dobiva se 7-800.000 centov sirovega 
železa, od tega se že na Koroškem podeluje 650.000 centov, me d 
temi 81 .000 centov za jeklo . Veči del železa, podelanega v železne 
šibice (prote) in v šine za železnice , se izvaža, samo 30 .000 centov 
ga ostaja v deželi . V Prevalju, Lipici, Freudenbergu in Puchscheiden-
u so najznamenitiše izdelovavnice za železo . Samo na Dolnjem 
Koroškem se koplje premog ; najimenitniša jama je v Leši pri Prevalju, 
ki daje čez 600 .000 centov premoga na leto . 
§. 181. Kmetijstvo. 

Med sto deli sveta je 88 plodnih . Prideluje se najve č 
trave in derv ; žita rodi dežela premalo za svojo potrebo ; 

sejejo pa sosebno rež. 
'Majhene žitne poljane, niso vrede imena ravnin , so : Turje 
(Lurnfeld) v gornjem Podravju, Grobniško polje (Krappfeld) na dveh 
dotocih reke Kerke, Labodska in pa Minska dolina . Iztok Verbskeg a 

jezera napravlja ravno, po venem že obdelovano močvirje ali mahovje, 
kteremu na severni meji stoji Celovec . Vina in svile na Ko 


roškem v velikem ne pridelujejo . 


§. 182. Ceste. 

Za prehod ljudi in blaga po deželi koroški služite sosebno 
dve cesti, ki se križate v Celovcu . Ena pelje skoz i 
deželo od severa na jug, druga pa jo preteka od zahoda na 
vzhod od meje do meje. 

Od te zadnjič omenjene se odkrajate dve stranski cesti, en a 
na Friulsko, druga na Salcburško, Po Verbskem jezeru se vozi parobrod, 
ki polajšuje prevožnjo ljudi med Belakom ln Celovcom . 
Drava, ki na Koroškem nima ne enega voznega dotoka, nosi p o 
vsem teku skozi to deželo pletna in plavice, to da samo z vodo doli . 

§. 183. Kupčijstvo. 

Drava odpeljuje iz dežele sosebno derva, les, svinec 
železo, vsega skup 280 .000 centov. 
4e se prodajajo iz dežele : konji za težko vožnjo in za kočij e 
tudi za ježo, sosebno na Laško, goveja živina za pitanje na Laško , 
Tirolsko, v Terst, za pleme pa na Avstrijansko pod Anižo, krompirjevo 
žganje zlasti v Terst in Lombardijo, deteljno seme na Nemško 
in v Ameriko, svinec, železo in sukna na vse strani, ravno tak o 
svinčena beloba, svinčena gladéina, kose, drat (žica), žeblji, jeklenina 
in remenarska roba, nekaj tega blaga tudi za prekomorsko 
kupčijo . 

Odkar se je začela vožnja po južni železnici, ostal o 
je še komaj ime prevozne kupčije *) . Dovozna kupčija vež e 
deželo koroško z Dunajem, odkodar dobiva obertnijske izdelke, 
z Marburgom, ki jo zaklada z vinom, s Siskom, k i 
ji pošilja žita, in pa s Terstom, iz kterega prejema preko morsko 
ali kolonialno blago **). 

§. 184. Šole. 

Izmed 284 ljudskih šol je šest glavnih šol . Od vsacih 
100 za šolo pripravnih otrok hodi 73 v šolo . V Celovcu j e 

*) Kaj je pač temu krivo ? 

**) Na ktere strani derže ceste, ki vežejo Koroško s temi mesti? 


viši gimnazij iti pa posebna ali samostalna viša realna šola . 
V Belaku je niža realna šola, združena z ondešno glavno 
šolo, v Sv. Pavlu je nisi gimnazij . 

§. 185. Ime in gerb. 

Ime te dežele se prikazuje pervič v 8 . stoletju in glas i 
v latinskih pismi!' tistega časa Carantanum . 

Tadanji vojvodski grad se je zval Carantana in njegov spomi n 

se je ohranil v gradišču Kernskega grada, ktero je Mizo mesta, kje r 
je nekdaj stala Carantana . 

kit deželnega gerba je navpik razdeljen na dve polovici. 
Leva stran ima sreberno prečnico v rdečem, desn a 
pa v zlatem polju tri Černe gredoče leve, ki so drug na d 
drugim . 

§. 186. Poglavitno deželno mesto Celovec. 

Poglavitno mesto koroške dežele Celovec (Klagenfurt) 
ima 13 .000 prebivavcov. Ondi ima sedež deželni glavar, 
izpostavljen svetovavec štajarskega mestoderštva, po d 
kterim so koroške okrajne gosposke . Izmed 5 koroških 
fabrik svinčene belobe, ki izdelujejo na leto okoli 30 .00 0 

centov, je najveéa v tem mestu . 
Neuner-jeva reinenarija je zelo imenitna ; obsega vse k temu 
potrebne posamne obertnije in izdeluje blago na veliko tudi za pre


komorsko kupčijo. Zgodovinski muzej nabira starine, deželni muzej 
pa prirodnine in obertnijske izdelke . Najznamenitiše poslopje j e 
stanovska ali deželska hiša z lepimi salami, ki so opisane z gerbovi 
koroških stanovskih rodovin . 

§. 187 . Kraji dolnje koroške dežele. 

Na severni strani Celovca leži Gospo - sv etsko polje 
(Zollfeld, Salfeld) z ostanki starorimskega mesta i n 
vojvodskim stolom, t. j. kamnitim sedežem, na kterem je 


12 7 

ga dni koroški vojvoda, sprejevši prisego zvestobe v 
K ernske m gradu, po navadi delil fevde . 
V KI oatru ali V iktrinju (Viktring) Mizo Celovca je glaso 


vi a fabrika, v kteri se dela izverstno lično sukno ; v bližnjem Me dgoreku 
(Magereyy) je velikansk mlin, ki na leto premilja okol i 

12.000 centov pšenice banatske. Ob cesti, ki pelje na Kranjsko, 
stoji v podnožju Karavank vas Borovlje (Periodi) z združenim 
cehom 275 puškarskih mojstrov ; ta združba ima po posamnih delih, 
iz kterih je sostavijena puška, več razdelkov, tako, da noben mojster 
ne sme cele puške narediti . Delajo po večera samo za cesarsko 
vojsko. Proti jugu odtod se prevaljuje cesta čez pravo rezino 
skalnatih Karavank v porečje Savsko, t. j. čez prestermi Ljub e l 
ali L eb el. 

V obližju je na Glani nekdanje glavno mesto koroške dežel e 
Št . Vid, in dalje k severu so Breze (Friesaelt) ,, z več starimi cerkve nimi 
poslopji, med kterhni se odlikuje kapela kakor rotunda v romanski 
zidavi . 

§. 188. Kraji gornje koroške dežéle. 

Najimenitniši kraj je Belak ( Mach) , staro mesto 
prijetne lege na Dravi , z lepo gotiško farno cerkvijo iz 15 . 
stoletja, v kteri so postavljeni mnogi nadgrobni spomink i 
koroških plemenitih rodov. 

V Zilski dolini proti jugu od Sv. Miho rj a se vzdiguje gora, 
znana pod hnenom Gartenkogel; po brežinah te gore, Sekoviški i n 
Voški planini, raste pomina vredna cvetlica, od ktere doslej še ni iz 


pričano, da bi se nahajala še kje na svetu, in ki se najdniku, zaslužnemu 
avstrijanskemu prirodoznancu Frančišku Ksaverju baron u 
Vulfenskemu, na čast imenuje koroška Vulfenija . V Gornje-Belski 
dolini stoji na višini čez 4000' Sveta Kerv (Heiligenblut), povso d 

znana postaja tistim. ki hodijo na velikansko goro veliki Glokner . 
Med mnozimi lepimi slapovi doline Gornje-Belske je najlepših eden 

tako imenovani Deviški skočnik, kjer se Irak čez steno iz kačnik a 
kamena na lok prevaljuje 400' globoko . 


128 


§. 189. Opatije in stari gradovi. 

Koroško ima dokaj starih gradov in opatij . 
Izmed nekdanjih opatij, ki so bile v Kerki (Gurk), Š ent An 
d reiu, 1)oberli Vesi (Eberndor/), Šent-Pavlu, Osojah, 
Kloštru ali Viktrinju, Milstatu in Aent-Jurju ob jezeru 

(Šentjurskem), so še ohranjene samo tri, namreč pervi dve kakor 
zbora kanonikov Kerške in Labodske škofije, in pa opatija v Šent P 
avl u v Labodski dolini, od leta 1809 izročena mnihom Sv . Bene dikta 
iz stare Habsburške opatije pri Sv. Blažu v éernem gozdu 
(Schwarzwald) in od te dobe mesto, kjer počivajo kosti mnozi h 
prednikov naše cesarske hiše . Med mnozimi zidinami in podertinam i 
starih gradov vredne so spominka : D i e t r i c h st e i n, blizo Osojanskega 
jezera, dedinski grad knezov in grofov tega imena, M o sbur g 
ali Blatni Grad, dvor karolinškega cesarja Arnulfa, ki je popred bi l 
vojvoda koroški, in grad O s t r o vic a, ki se sme s štajarskim gra dom 
,Iliegersburg‘4 poganjati za predslvo. 

Oloček VI 

Pokneiena grofija tirolska in predarelska. 

§. 190. Lega in velikost. 

Tirolska in predarelska dežela je zahodna, k trojnemu 
morju viseča mejna višava našega cesarstva, napolnjena s 
planinskimi gorami, kolikor je dolga in široka . Poveršina 
njena iznaša 526 kvadratnih milj . 

§. 191 . Pervotne planine in sosebno pogorj e 

Rhaeakon . 

Pervotne planine, prihajaje od zahoda, stopajo v dezelo 
s trojnim pogorjem ; severno pogorje loči reko Ren od 


12 9 

Ine, srednje ločibo od Adiže, južno pa Adižo od Ade. Pervo 
med imenovanimi tremi pogorji, Rhaetikon, ki ni drst zeg a 
kakor nadaljevani Septimer, dela od Jamtalskega Lednika 
do verha Grúbelekopf znanega mejo med Tirolskim in 

Predarelskim in se končava že unkraj Landeka z erto m 
Thiel 7733'. 

Najviši mérjeni veršac tega pogorja je Albuinova glava (Al


bldnkopf) 10.230' . 

§. 192. Brensko, pogorje. 

Srednje pogorje, nadalje deržeča Bernina in ob ene m 
glavno pogorje retskih planin, druzega ni kakor reda zedinjenih 
gramad ali gorim . Reda ta se ulega tje do Rešenskega 
Predela (Reschenscheideck) ob jezerih, iz kterih izara 
Adiža (4700—4600% pa se vzpenja na novo do kra


jine večnega snega in prehaja deželo tirolsko proti vzhod u 
po vsi njeni širjavi ; 1)a ti potezi je vsemu svetu znani planinski 
prehod Brena (4425t), eden nnjnižih voznih .presedoN 
ali zasek vseh planinskih gorá . 

Ert Wildspitze 11 .911' Mizo zahodne in sulcbaški Venediger 
11.313' na vzhodni meji dežele tirolske sta najviša mérjena verha 
pogorja Hrenskega . 

Glavni njegov grebeta je skoraj povsod zagernjen 

z ledniki, ki vsi skup zavzemajo več kakor dvajset kvadratnih 
milj. Iznad njih kupé kvišku mnogi verhovi 9 
in 12.000' visokosti . 

Največa takošna gorina je na zahodu koren ali vozel ledni kov, 
tako imenovani Oetzthal-ski koren, zalegaje do malega 7 kvadratnih 
milj, iznad kterega ert Wildspitze v nebo moli, in s kterega 

se kakor s središča razhajajo doline žarkom podobne . dostavljen j e 
iz 229 posamnih lednikov, izmed kterih je Gepački tednik najdaljš i 
(namreč 35.748'). V podnožju te gorine velikanske dosegajo doline 
z Žitnimi njivami in zimskimi stanovališči še nad 5000 (Lanytmtfers 
5920', Plangeross 52649, in še celo nad 6000 `(Fend 60459 čevlje v 
visokosti, kar se mora pripisovati najpred in sosebno teinu, da j e 
ondotni svet v celih gramadah ali gorinah vzdignjen . 

Kr. pop. cesarst . avst . 9 


Pogorju Brenskemu se pravi od Erta treh gospodov (D' Mer .renspitze) 
naprej pogorje noriških planin in zlasti pogorje Tur *) . 

Od srednjega pogorja pervotnih planin se odločuje premnog o 
stranskih potezov, ki napolnujejo tako znamenit del dežele tirolske . 

Kaj imenitno je nizko sedlo Topelskega ali Toblaškega polj a 
(3688% kteremu se pritikajo južne apnene planine . In k jugovzhodu 
od Topelskega polja gre veja pervotnih planin na desni strani Sekstenske 
doline tje do sedla Križne gore (52859, s kterim dosega 

beneško mejo, in od tod naprej loči Tirolsko od Benečije, dokler z 

verhom Chna Val grande celo ne zapusti Tirolskega. Pravi se m u 
Pozilsko pogorje . 

§. 193. Pogorje Ortlersko. 

Pogorje Ortlersko je panoga srednjega vlaka planinskega, 
ki se je še unkraj meje na vidu Ade odkrojila o d 
njega. Panoga ta prestopa v deželo s tistim korenom lednikov, 
na kterem se vzdiguje Ortler 12 .390', najviši verh v 
vsem cesarstvu. 

To pogorje dela od ondod proti jugu z versto ledenih gor 
mejo proti' Lombardi ;, ima na gori klorate Adamello nad virjem Sarke 
še 11 .252' višine in spušča z glavnega herbta, ki ostaja vedno n a 
lombardski meji, več stranskih panog proti porečjema Adiže in Pada . 

§. 194. Južne apnene planine. 

Južne apnene planine delajo poldansko mejo Tirol


skega, pa se precej daleč razraščajo tudi po deželi sam . 
Začenjajo se na zahodu z goro Monte Boazol (na desne m 
bregu reke Cltiese) , in se končujejo na vzhodu z goro Poperkofel 
blizo sedla Sekstenske Križne gore . Adiža jih 
loči v dvojno poglavno gorovje, reke Chiese, Sarka in 
BrenIa pa jih razkrajajo v nektere stranske gorovja . 

Največe in ob enem najviše gorovje spada, kolikor visi n a 
jug, v porečje Plave ; v njem se prostira tudi edini tednik južnih 

*) Ktere porečja in poinorja loči to pogorje? Ktere kronovine 
razmejuje na vzhodu? 


131. 
apnenih planin na Tirolskem, namreč Vedretla Marmolata, ki se z 

enim svojih verhov vzdiguje do 10.322'; dalje dolomitni koren 
Schleerna (8085% ki toliko sluje po svoji podobi in po bogate m 
rastlinstvu . Mestoma je apnenik z ~zimi kameninami z verha po krit 
ali pa predert . Med poveršne takošne lege, ki pogrinjajo apne


nik, šteje se peščenik, ki navadno obroblja skalne grebene apneni h 
planin ; med kamenje, ki apnenik prebija ali predira, pa spada mnogo 
razraščena por-tirna okrajina ob Adiži, ktere najviša gora je Lau


uenspitze (8146% kakor tudi granitni koren nad Trento z verhom Cima 
d'Asta (8864') . 

§. 195. Severne apnene planine. 

Severne apnene planine se ¦leéejo skoz Predarelsk o 

zadevajo na višini „Arel” gore v pogorje Rhaetikon. Re


ke Lika, Izara in Ina jih ločijo na štiri posebne gorovja, ki 
se malo po malo padaje v bavarsko visoko planoto iztekajo , 
proti jugu na notranjo stran Tirolskega pa se večidel prevaljujejo 
stermo z golimi stenami. 

Gorovje med Liko in Izaro dosega z goro Welterstein najznamenitišo 
visokost. Verh Wettersehrofen na bavarski meji namreč j e 
visok 9064', bližnji pa že onstran meje stoječi ert Zu,qspitze cel o 

9339' . 

§. 196. Najviši in najniži kraji. 

Najviši kraji leže na mejah dežele *), ravno tako so 
ob mejah tudi najniži kraji **) . 
Lice ali gladina lne ima ondi, kjer odhaja iz dežele tirolske , 
1411'visokosti, gladina konstanskega jezera pa ima 1227', Borghett o 
ob Adiži 365', gladina gardskega jezera 210' . 

Najniii kraji, tako rekoč zanožine ravnega sveta, k i 
segajo med 'gore, vjemajo se z dolinami rek : Ine, Rena, 
Adiže in Sarke. 

*) Dokaži to po zemljovidu ! 

**) Kje se pač niorajo iskati? 

9* 


Namreč : Poinska dolina navzgor do izliva Ece (okoli 2000 % 
Porenska dolina, kolikor sega v to deželo (izliv Ile 1450'), Poadišk a 
dolina do izteka Pasere (izliv Pasere 1250'), dolina reke Sarke navzgor 
do Arka (okoli 250') 4') . 

§. 197. Morja, proti kte rirn visi Tirolsko. 

Tirolska dežela je v posamnih delih nagnjena k troj


nemu morju, ali ti -trije deli so močno razliéne velikosti. 
Najmanj dežele visi k Severnemu ali Nemškemu morju . 

Ren namreč je 3 milje in pol mejna reka in največi del Predarelskega 
je njegovo porečje . Ila teče v Ren, Bregenška Aha s e 
izliva v Konstansko jezero, ktero Ren presekava s tekom svojim . 

Že veči del dežele tirolske je nagnjen k éernemu 
morju, kteremu Donava pripeljuje vodo Bere, Like (Leda), 
Izare, Ine in Drave. 

Ina teče skozi ves severni. Tirol in poteguje v se sila mnog o 
planinskih potokov. Največ, izmed njih in najmočnejši, ji dohajajo i z 
poprečnih dolin osrednjega pogorja, zlasti iz Katinske, Piške, Eške , 
Vipske, Cilske in Briksenske doline. Dolgost njenega teka po Tirolskem 
iznaša 26 milj. Na severni meji imajo svoje virje Bera, Lika 
in Izara. Drava ima svoj izvir in nekaj gornjega teka, namre č 
osem milj v dolgosti, na zahodni strani južnega Tirola . Va-njo se 
izliva pri Lieneu Izela in zunaj deželne meje Zna (Gnit) . 

Največ; predel te kronovine, namreč porečje Kjeza, 
Sarke, Adiže, Brente in Plave, visi k morju Jadranskemu. 

Po Kjezu (Ckiese), ki se izteka v jezero Lago d'Lho, in p o 
Sarki, ki se izliva v Gardsko jezero, je skrajni jugozahodni del Ti


rolskega pripet k porečju Pada . Adiža je poglavna reka v deželi p o 
svojem 28 milj in V4 dolgem teku in po svojem prostranem porečju . 

Eisak, Noee in Avisio so nje najznamenitiši dotoei . Na jugovzhodni 
meji dero bujice v Brento in Piavo . 

*) Zapiši vse te čisla na svojo tablico višin! 


133 


§. 198 . Jezera. 

Jezera Konstanško ali Bodamsko, Gardsko in hlersk o 
(Lago d'ldro) se dotikajo samo mestoma deželne mej e 
Izmed veeih jezer, ki se razlivajo poleg severnih apneni h 
planin, ste na Tirolskem samo Plansko in Achenthalsko jezero. 
V juznih apnenih planinah ste spomina vredni : jezero 
Toblinsko in Kaldonaško . 

Lino leži na skrajni meji zimozelenih listoveov, to pa je izvir no 
jezero Brente reke . 

§. 199. Podnebje, rastlinje in živalstvo. 

Podnebje je različno na obeli straneh glavnega po gorja 
in različno po visokosti lege tega ali urnega kraja. 
Dokler je severni nagib oster in merzel, prišteva se že 
južno podolje toplejšemu pasu Evrope . Najmehkejše i n 
najprijetniše podnebje ima okolica Meranska ; zato pa začenjajo 
tudi v zadnjih letih bolniki sem zahajati in zlasti tu 
prezimovati. Glas narmerzlejših krajev imate Eška in Bustriška 
dolina (Oetzthal, PusterthaO. 

Inski dolini nadleguje cesto jug seiroceo, ondod imenova n 
',gorki veter, ki prihaja od poldanske strani in mnogokrat hudo vihari. 
Okoli Inspruka najsilneje pritiska, uzarja ali godnja res polj


ščino, pa staplja tudi lednike tako nanagloma, da hudourniki s te m 
napeti in namnoženi napravljajo veliko škodo . 

Tudi rastlinstvo je razločno na obeli straneh pogla


vitnega pogorja . 

Na severnih brežinah sega dolnji gorski predel do 2500' . Lasten 
temu predelu je oreh, ki se pa okoli Kitzbiihel- a vzpenja d o 
2700' . Gornji gorski predel dosega do 4000' . Njemu pripada naj


veči in najobilniši del gozdstva . Med drevjem je poglavitna bukev . 

*) Na Merili straneh? 


134 

Nekako ob sredi tega predela začenjajo zastajati lirasti, bresti, lipe in 
leščevje in z njimi vred tudi sadno drevje, namreč črešnja, nekolik o 
pozneje pa jablan in hruška . Pas bockovja ali hvojevja sega d o 
5500', tod se po navadi več ne nahajajo listovei ; med bockovje m 
premagujejo smreka, jelka, bor, mecesen in limba ali sibirski ceder . 
Proti gornji meji tega pasa jame se drevje malo po malo keréiti v 
dračje in germovje in na mnozih mestih so planinske trate že spodrinile 
temni gozd . Močne zdravilne rastline in velikolepne planinske 
cvetlice se začenjajo kazati . Spodnji planinski pas se odlikuje 
sosebno z germiei in planinskimi rožami . — Južni bok kaž e 
v bistvenem ravno tiste predele, samo da imajo vsi viša lego . P o 
dolnjih krajih drevesnega pasa nahajamo razen oreha tudi kostanj 
in še niže se prikazujejo pervi zimozeleni ustniki . 

Med živali planinam lastne gredo navadni svišč al i 
curek, planinski zajec hi divokoza . 

§. 200. Prebivavci . 

Tirolsko s Predarelskim ima 851 .000 stanova% eov ) . 

Samo po ožinah, ki gredo za vodami, mogoče je ljudem prebivati. 
Kjer pa dežela niže pada, ondi je tudi gosteje naseljena . 

Po vsi deželi je 22 mest, 33 tergov in 1522 vasi . 
Število posamnih sel ali malih sosesk in samotnih hiš je mnogo 
vene od števila vasi, sosebno po nemških krajih . Samo dve me


sti, namreč lnspruk in Trident, imate več kakor 14 .000 prebivavcov. 
Sicer ga ni kraja, ki bi imel do 9000 prebivavcov . 

.201 . Narodnost. 

Ljudstvo je po vesini nemško . 

Lahi (okoli 0 . 4) prebivajo v porečju Kjeza, Sarke, Brente , 
Plave in pa na Adiškem porečju tje do skalne tesnine, ki nad izteko m 
reke Noče pri Kadinu odločuje južno mejo tako imenovane Adišk e 
okrajine (Etsehland) . L adini (okoli 8000) stanujejo ob Grodenskem in 
Gadskem-potoku na jugovzhodnem Tirolskem . Samo v Hohenems-n 

na Predarelskem je ena judovska občina . 

*) Koliko je ozirno stevilo ljudst‘ a? zakaj tako malo ? 


15 


§. 202. V e r a. 
mazan Judov (okoli 500) in nekaj malo protestantov 
(okoli 100) i si so prebivavci katoliške vere in stoje v duhovski 
zadevi pod škofoma Tridentinskim in Briksenski m 
in pod Salcburškim velikim škofom . 
Tridentinski škof ima pod sabo južno Tirolsko skoraj do vitj a 
Adiže in do Klavž v Eisaški dolini, Salcburški veliki škof severovzhodni 
kot tirolske dežele do Cilere ; ostanek spada v Briksensko 
škofijo. V Feldkirch-u ima svoj sedež briksenski general-vikar , 

čigar oblast se razširja nad vso predarelsko okrajino . 

§.203. Kmetijstvo. 
Tirol u in na Predarelskem je samo 640/0sveta plodnih . 
se prideluje mnogo manj, kakor ga potrebava dežela . 
Rež je po severnih, turšica pa na južnih krajih poglavitn o 
zmije. Vino pridelujejo po velikem v južnem Tirolu d o 
Merana in Briksena, v primeri k drugim sadežem največ 
okoli Bocena ali Bolzana . 
Vsega se dobiva čez 800 .000 veder . 

Na laškem južnem Tirolskem je svila poglavitni pridelek. 
Ondi stojita do malega dva miljona murv in ravno dno Adišk e 
doline kaže, ako se pogleda od zgori, podobo gostega ustnika . V vs i 
deželi se prideluje po 32.000 centov plet ali kokonov. Skoraj 
ravno toliko se jih v deželi sami podeluje v 559 filandah. Pri tem 
ima opravilo 13 .000 delavcov, ki narejajo čez 265,000 funtov sirov e 
svile . 

Na Tirolskem je več kakor štirikrat toliko travnateg a 
sveta, kolikor orane zemlje in nad polovico vsega plodnega 
zemljišča pokrivajo gozdi . 

To razmérje velja po vsi deželi brez bistvenega razločka, ke r 
povsod premagujejo velike gore, ki ne dopuščajo druge obdelave . 

Ravnanje gozdov in živine je torej po vsi deželi ime niten 
del kmetijstva . 


136 

Z gozdnarstvom se najbolj pečajo na jugovzhodu, z rejo živi ne 
pa na obeh severnih oglih tirolske dežele, namreč v Bregenškem 
gozdu in v deležu Salcburške škofije . 

§.204. Rudarstvo. 

Kar se tiče kovin ali metalov, dežela je tirolska pre d 
uboga kakor pa bogata. 

Res je, da kopljejo malo ne vse kovine, ali nikjer se dobiče k 
v primeri k drugim deželam ne more imenovati velik . 

Ima pa dežela tirolska bogato solno goro nad 
Halom. 
Iz slanice ali slane vode, ki se v imenovano mesto napeljuj e 
iz gore, izvarjajo na leto okoli 240.000 centov soli. 

Rudarski obertnosti (izdelovanju kovin) je močno n a 
kvar to, da se v deželi ne nahaja skoraj nič premoga. 

Edine imenitniše jame na premog so pri Hilringu v dolnji In-

ski dolini, pa tudi ne dajejo več kakor satno kacih 112 .000 cento v 
na leto. 

§. 205. Fabrik e . 

Fabriška obertnost je znamenita na severnem Tirol


skem, pa še mnogo znamenitiša po Predarelsketn, in peča 
se zlasti s podelovanjem bombaža. 

V severnem Tjrolu je 5, na Predarelskem 16 fabrik, ki sku p 

dajejo več kakor 3000 delavcom kruh in ktere izdelujejo svako let o 
cez 3 miljone funtov bombaževine . Na južnem Tirolskem premaguje 
izdelovanje svilenega blaga . 

§. 206 . 7elezne ceste in vodne poti. 

Pomoéki za prehod ljudi in blaga niso takošni, kakoršnih 
je treba dan današnji . Brenska poteza železne 
ceste je do zdaj od juga samo do Boceiia in od severa samo 
do Inspruka dodelana, in ladije parnice jezera Konstanškega 
kakor tudi Gardskega se dotikajo samo meje in ne 


13 7 

nahajajo potov v notranjo deželo. Ina nosi od Roppen-a 

plavice, od Hala ladije, Adiža nosi od Burgstala plavice , 
od Brancola naprej pa ladije, Brenta nosi perve plavice š e 
le pol ure pred odhodom iz dežele pri Tezze+ 

Ina in Adiža začenjate nositi plavice malo ne prav na tisti h 
mestih, kjer se Eca in Pasera izlivate va-nji . 

§. 207. Ceste po suhem . 

Ena poglavna velika cesta pelje skoz severno stran 
dežele po vsi njeni širjavi od salcburške meje tje do Konstanškega 
jezera, druga glavna cesta pa se vleče po sred i 
te dežele od juga proti severu. V Inspruku se križate obe 
cesti. 

Obe ti cesti prestopate dvakrat planine . Teme ali najviše 
mesto perve ceste je na gori Arel (Arlberg) 5374', teme druge ceste 
pa na Brenu 4425' . Od Brenske ceste se odkrajajo sledeče ceste, 
namreč od Rovereda v Vičenco in Rivo, od Tridenta v Basan i n 
Judikarijo, od Bocena v Landek k Arelski cesti, od Briksena če z 
Topelsko polje (Toblaeherfeld) v Belak ; od Arelske ceste pa se od ločujejo 
ceste na Bavarsko čez Kufstein, Achenthal in Rovte, po te m 
cesta od Feldkircha v Kur+ Razun teh pelje od Bocensko-Landeške 
ceste stranska cesta v Lombardijo prek 8804 čevljev visocega Stilfskega 
sedla, najviša izmed vseh umetno delanih cest ne le v naše m 
cesarstvu temuČ tudi v vsi Evropi, in zadnjič derži od Briksensko -
Belaške cesta stranska cesta v Benečijo čez Ampezzo . 

§. 208. K u p ~ i j a. 

Med poglavne redi, ki se izvažajo iz dežele, štejej o 
se : vino, svila, goveja živina, les in derva, sol in bombaževina. 
Dopeljujejo se pa va-njo sosebno : žito, prekomor


, 
sko (kolonialno) blago in razni obertnijski izdelki . 
Dežela tirolska svojim prebivavcom ne daje živeža dovelj ; za 

to odhaja leto za letom čez 30.000 doraslih moikih za nekaj časa i z 
domovine v sosednje dežele, sosebno pa v laško nižavo : tu delajo i n 
hranijo, da prineso domu kaj gotovine, s ktero prezimijo sebe i n 
svoje . Na Švabsko se pošilja mnogo dečkov; da služijo tam kakor 


pastirji . Kupčijske in obertnijske zbornice so v ltnspruku, Feldkirchu, 
Bocenu in Roveredu. 

§. 209. Š o l e. 

Dežela tirolska ima 1849 ljudskih šol, med temi 1 6 
poplavnih šol. Na 100 otrok, ki so v letih za šolo, prihaja 
103, ki šole obiskavajo . 

Ne samo takošni otroci, ki so po postavi dorasli za šolo, ho


dijo va-njo, marveč pošiljajo se v šolo tudi mnogi izmed otrok, ki s o 
zunaj teh postavnih let ; s tein se pojasnuje gori povedano razmérje , 
kakoršno se ne nahaja ne v Avstrii ne morebiti nikjer drugej . 

Nice realne šole, zdruzene z glavnimi šolami, so v 
Ali, Boeenu, Bregenei, Briksenu, Dornbirnu, hnstu, Švaeu , 
Rivi, Roveredu in Tridentu . Posebna niža realna šola je v 
lnspruku, in niži gimnazij v Balu. Viši gimnaziji so v Boeenu, 
Briksenu, Feldkirehu, hispruku, 1Ierauu, Tridentu i n 
Roveredu . 

§. 210. Ime in gerb. 

Retska gorska terdnjava, ktera se je pri Rimljani h 
znala Terielis, in ktera je, imenovana poznej Tirol, postala 

dom mogočne vladarske rodovine, dala je deželi ime . Predarelsko 
(Forarlberg) pomeni deželo pred goro Arel (nem . 
Arlberg, lat. Arula), ktera jo loči od Tirolskega . 

Gerb poknežene grofije tirolske je enoglav, po konc u 

stoječ rdeč orel v srebernem polju, s kronano glavo, ki je 
obernjena na desno in okoli in okoli obdana s tankolisth n 
lovorjevirn vencorn ; noge so orlu razkoračene, kremplji odperti 
in peroti razteg-njeni, kteri imate na sredi vsaka p o 
eno sreberno deteljno steblo s trojnim peresom . S tirolsko 
deželo zedinjeni knežii tridentinska in briksenska imat e 

sledeči gerb, namreč Trident v srebernern polju kronaneg a 
černega orla s srebernima deteljnima stebloma na perotih, 
Briksen pa v rdečem polju gredoče jagnje srebeme barve, 


139 

z obsterfjo (svetinjo) okoli glave ; jagnje to se ozira nazaj 
z levo prednjo nogo nosi bandero sreberne barve, n a 

kteri je namalan rdeči križ. Predarelsko nima skupnega 
gerba, ternuč veliki cesarski gerb obsega gerbove posamnih 
predarelskih grofij, namreč : Hohenemške, Feldkirške, 
Bregenške hi Sonenberške. 

§.211 . Razdelitev . 
Kronovina tirolska in predarelska obsega prav za 

prav dve posebni deželi, namreč pokneženo grofijo tirolsk o 
in deželo predarelsko, ki ste skup ena upravna okolija, stoječa 
pod mestoderštvom v hispruku in razdeljena na okra


. Po naturi pa je ta okolija še razdeljena na : Predarelsko, 
severni Tirol, nemški južni Tirol in laški (taljanski ) 
južni Tirol. Gora Arel dela mejo med Predarelskirn in s e 
vernim Tirolskim ; Drensko pogorje loči severni Tirol od 
nemškega južnega Tirola ; soteska pod Salernom, kjer s e 
dolomitne kleči Schleern-a in Memlele ulegajo do i elike ceste, 
pa loči nemški južni Tirol od laškega, kteri se splo h 
imenuje Laški Tirol (Wtil'schtirol). 

§. 212. Severno T *i rolsk o . 

Severno Tirolsko se z rudarstvom odlikuje od druzi h 
deželnih delov ; s Predarelskim pa ga enači obilna množin a 
kravjega mleka in vsega, kar se napravlja iz mleka . 

V krajih okoli Kitzbiihel-a, Kufsteina, v Cilski do lini 
(Cillerthal) in okoli D uks a, ki irnaio sploh planine z naj


lepšo travo, rede več kakor 43 .000 krav, ktere dajejo na leto okol i 
42 miljonov bokalov mleka . 1[z mleka se ne dela toliko sira, kolikor 
pa masla, Mero se ondod použiva čez nemoč, in ki se še razprodaj a 
bodi v deželi, bodi iz dežele . 

Pri Gelu kopljejo zlato, pri Brikslegu srebro, med ali kuper, 
gladeino in pri Kitz bii hel-u med, pri Pillersee-u, Kiefer-
u in Jenbacli-u železo, pri Bieberwie r-u svinec, kalamin o 
in cink, pri N a s s e r r -u svinec. Razun obeh poslednjih tu orne



njenih so vsi drugi rudniki cesarski, kakor so tudi cesarske soline 
in jame na premog, ki smo jih že gori v misel vzeli ; leže pa ti rudniki 
na vzhodni strani severnega Tirola, v dolnji Inski dolini ali pa v 
obli žiljih dolinah. Rudnik Silb e r l e i t e n-ski pri Bieberwier-u i n 
F e i g e n s tel n-ski pri Nasserreitu spadata v gornjo Insko dolino . 

Najznamenitiše železne rude so v Jenbachu, kjer se dobiva čez 

150.000 centov sirovega železa. 
Spomina vredna je obertnost, ki se peča s narej o 
bombaževega blaga, ladij, kovane ali metalne in rožene robe, 
ola in neprave ali namestne kave . 

Pet fabrik s 63 .000 vreteni dela bombaževino ; vse te fabrike 
so v In s p r uku ali v njegovem obližju in pa v T elfsu, tedaj v ti-
stem kraju dežele, kjer daje zemlja manj pridelkov. Ob Ini je 26 
ladijodelnic (ondi po nemško Sehopperstátten imenovanih), kjer se 

vsako leto nareja čez 600 ladij, na kterih iz dežele odpeljujejo sol , 
mavec, cementno apno, les, derva in sir . Gre pa iz dežele mnogo 
ladij praznih ali malo ne praznih, ki so tedaj same za se izvozn o 
blago. Fabriki v gv acu in S t a n su, ki izdelujete blago iz Brat a 
pleteno (leonsko blago), ste imele v zadnjih letih mnogo dela napravljaje 
drat za telegrafe. V Achenrainu podeluje fabrika za 
žolto med ali mesink okoli 3000 centov kupra in cinka skup, A b s a m sk 
a gumbarnica pa 4000 centov volovskih rog . 

Po vzhodnem delu severnega Tirola se použiva mnog o 
ola (piva) ; 50 olarnic zaklada ves ta predel z olorn. Po 
ubožniši zahodni strani, kjer na osrednjem pogorju leden e 

polja, na apnenem pogorju gole pečine puščajo silno mal o 
plodnih tal in kjer podnebje ostro žitom ne dá roditi, krompir 
je namestnik kruha, žganjica krompirjeva pa namestnica 
slastnega in tečnega ola. 

Kdar ondod ne urodi krompir, mora se strad odvračati s posebnimi 
pomoeki ; zlasti pa v Polieju (Lecktkal), kjer dereea Lika 
pustoši in zasiplje dolino z apnenim brebirjein . 

Kava (kofé) se pije že v vsaki koči, toda skoraj povsod j o 
mešajo z drobom iz praženih smokev in iz tega biva očitno, kako mo rejo 
tri fabrike za namestno kavo v Inspruku, in pa fabriki v Wiltenu 
in Halu podelavati na leto 14 .000 centov smokev . 


§, 213. Poo'lavno deželno mesto lnspruk. 

Glavno mesto vse dezele je I ns pruk z 14 .000 prebivavci. 
Mesto prijazne podobe stoji na obeh bregovih In e 
ne daleč od izliva Sile, ki priteka z Brena. Veter scirocco , 

ki vstaja pogostoma, dela rnu podnebje gorkejše, kako r 
bi bilo po legi, in za tega del ga obdajajo na dolu njive s 
turšico obsejane. 

Dvorna cérkev ima jako znamenite spominke iz časa, ko je 
cvetla doba umetnosti pod imenom ,,renaissance « (preporod) zna na. 
Spominki ti lepšajo mavzolej cesarja Maksimiljana Pervega , 
zlasti sluje tu 24 mramornih tabel , veči del Kolin-ovih rok , ki 
kažejo v zbuknjenih podobah dela cesarjeve (1566) in pa 28 veli kanskih 
bronastih postav Liffier-jevega in Godl-onega del a 
(1513-1535), podobe prededov cesarja Maksimiljana in druzih kerščanskih 
vitezov . Pobožni junak Andrej Hofer, viši poveljnik Tizolcov 
v letu 1809 , počiva v ti cérkvi. Ferdinandeum je muzej 
deželnih prirodnih in umetelnih izdelkov z dotično zbirko buke v 
in pisem . Ta muzej je po svojem bogastvu in po prhnérni razstavi 
vseh reči vreden imena izgledne ali vzorne naprave . Vseučilišč e 
fina bogoslovni, pravoslovni in filozofi jski fakultet. 

§.214. Opat . ' 

V gornji Inski dolini stoji od leta 1272 cistercijansk a 
opatija S t am sk a, ktero je Elizabeta, v drugem zakonu z 
Majnhardom tirolskim omozena cesarska vdova in mat i 
poslednjega Hohenstaufa, ustanovila v zadušbino svojemu 
nesrečnemu sinu ; tudi se v ti opatii nahajajo grobi več, 

nekdanjih tirolskih vladarjev ; v W i l t e n u je starodavna 
opatija enacega imena, današnjega dne v posesti premoli stranskih 
kanonikov, ktere poéetek sega v temno pravlišk o 
dobo velikanov in zmijev ; v dolnji Inski dolini je pri Š vaen 
benediktinska opatija Fiecht-ska iz dvanajstega sloletja 
. 


§. 215. Kraji, posebnega spomina vredni. 

Na gori lsel pri Inspruku so bile v letu 1809 12 . 
dne aprila, 29. maja in 13. avgusta kervave bitne, v kterih 

so se Tirolci srečno obnašali za cesarja Frančiška, ter so 
potrebili sovražnika iz dežele. Pon tlaški most čez ln o 
na cesti od Landeka v Bocen je spomina vreden, ker so tirolski 
strelci leta 1703 ondi pokončali kerdelo so‘ražnikov, 
v letu 1809 pa zajeli enako kerdelo ; Mar Linja ste na 
blizo lnspruka je imenitna za to, ker je ondi, kakor s e 
pripoveduje, cesar Maksimiljan L, njega dni streljaje divokoze, 
bil zašel v največ() smertno nevarnost, iz ktere je p a 
bil srečno otet. 

§. 216. Nemško južno Tirolsko. 
Vzhodna stran tega predela se zave Bustriška dolin a 
in to ime ima od enega kraja do druzega, kakor je dolga , 

če tudi spada nekaj v Dravsko, nekaj pa, namreč po Bienici, 
v Adiško porečje . 

V okrajih Sil ian-skem in Welsberškem, po tem v Buehe„
ns t einu in A mpezzu se mnogo kupčuje z dervi na Beneško 
. 

Obe drugi glavni dolini ste Eisaška dolina, ktera se štej e 
vsa v ta del Tirola in pa Adiška dolina, ki se va-nj šteje z 
Vinégavo in tako imenovano Adiško deželo (t . j . Adiško do lino 
od slapov potoka Tele, ki se izliva v Adižo, do Salu 
r n s k e zagate med skalovjem) . 

K porečju Eisaka spada ladinska visoka dolina Gradenske ga 
potoka , ktere prebivavci se žive večidel z izrezljevanjem lesenih 
podob in druzega drobnega blaga, ivarsikteri je tudi naseljen 
v zunanji deželi, kjer kupčuje s tacim blagom . 

Na Eisaku samem stoji Brik se n, sedanji sedež škofa, 
ki je do 10. stoletja stoloval v skalnem gradu Srhen , 
kjer sedaj prebivajo nune benediktinke . 


Kakor posebnost južnega nemškega Tirola, ktera m u 
daje predstvo ne samo v deželi in v cesarstvu, ampak tud i 
pred vsem zmérnotoplim pasom zemlje, šteje se izverstn o 
sadje za na mizo,in sosebno je beli rožmarinar tacega duha , 
take podobe, barve in žlahtne zlasti, da mu ga ni enaeega . 

Najboljše verste roimarinarji roda samo pri Meranu in Eocenu 
in sila mnogo se jih poprodaja iz dežele . 

§. 217. Boren in Mera n . 

Kupčijsko mesto Boren ali Bolzan Mizo kraja, kje r 
se Eisak izteka v Adižo, ima zalo gotiško farno cérkev z 
zvonikom predertega dela ; mesto Meran na reki Paseri p a 
je imenitno po svojem rahlem podnebju, radi česar prihaj a 

va-nj mnogo bolnikov, iskat si zdravja . 

§. 218. Stari gradovi v Adižki krajini. 

Ni ga morda po vsi Evropi kraja, kjer bi bilo tolik o 
starih vitežkih gradov in plemenitaŠkih dvorov in tako blizo 
drug poleg drugega, kakor jih vidimo v gornjem Poadižju 
okoli Bocena in Merana. 

Najimenitniše izmed teh gradišč so : T irol nad Meranom , 
dedina starih grofov enacega imena, lastnina svetlega vladarja, k i 
je to ime privzel tudi v svoj cesarski naslov , potem gradišči : 
Visoki Eppan in S i g m u n d s k r o n (nekdaj Formigar), obe bliz o 
Eocena , ki ste s svojimi jako lepilni gradinami prav okras zel o 
prijetnega kraja, pervo dedinski grad grofov Eppan-skih, ki so i e 
zdavno odmeril, drugo nekdaj stanovališee grofov Firmian-skifi . 

§, 219. Opatije. 

V Vinšgavi stoji benediktinska opatija M a r i a b er g 
(Šmania gora), pri Briksenu opatija redovnih kanoniko v 
Neustift, pri Bocenu opatija Gries nekdaj redovnih ka


nonikov, v kteri so našli pribežališče švajcarski henediktini, 
pregnani iz Mura (Muri) . 


§. 220. Passeier. 

Za Meranom leži dolina Passeier, po hudournikih in 
udorih mnogo pokonéevana, toda z druzimi tirolskimi do linami 
vred dom junaških in umreti za domovino pripravljenih 
mož. V nji se je rodil med druzimi Andrej Hofer. 

§. 221 . Laško južno Tirolsko (Laški Tirol). 

Laški južni Tirol zalega južni ert tirolske dežele i n 

sega s porečjem vode _Nove in Arisio daleč gori v nje 
srednji predel. Loči se od druzih krajev ne samo po jeziku 
in narodnosti prebivavcov, ampak tudi s tem, da se ond i 
prideluje sosebno mnogo svile . 

§. 222. Mesto Trident. 

Najimenitnejše mesto tega delaje stari Trident (nemški 
Trient, laški Trento), za Longobardov sedež vojvoda , 
pozneje sedež duhovnega kneza nemškega cesarstva . Podoba 
hiš in življenje razodeva v vsem laško mesto . Mesto 
Trident ima hiše kaj na gostem in stoji oklenjeno z ozidje m 
v podobi serca na Adiži. 

Občni cérkveni zbor, ki je v tem mesta bil in kteri se imenuje 
po njem, bode mu ohranil spomin, dokler bo sveta in veka . Glavnemu 
tergu aii pianišču mesta Tridenta je vreden okras stolna cerkev, 
lep ostanek iz poslednjega pasa romanske zidave . 

§. 223. Drugi kraji. 

Dalje na jug stoji Rovered (Roveredo) na iztoku 
Lena v Adižo, glavni kraj svilarske obertnosti . 
Fabrika za tobak v Sarku Mizo Rovereda je znamenita 
obertnijska naprava . 
Dolnja dolina reke Sarke je imenitna po obilnem satju 
oljk ali maslin in zavolj mestec Arka in Rive ; Flim



145 

ska dolina pa se odlikuje z bogastvom v dervih . Biva stoji 

na severnem kraju Gardskega jezera, in je tedaj skladališč e 
za kupčijo med jugozahodnim Tirolskim in Lombardijo . 
Gora Nottska (Nonsberg) je porečje reke Nece, polno 
starih gradov. Ondi sa nahajate gradišči Thun in Spor, o d 
kterih izhaja ime slavnih rodovin grofov Thun-skih in grofov 
Spaur-skih . 

'V stranski dolini Nonske gore, imenovani Val di Rabbi, stoj i 
Rabbi, najboljša in najbolj obiskovana zdravilna voda na Tirolskem , 
namreč izverstna slatina ali kisla voda . 

§. 224. Predarelsko. 

Predarelsko (deLela pred goro Ari, lat . A r u l a imenovano) 
je imenitno zlasti, ker se Renski in liski dolin i 
izdeluje izverstno bombaLevo blago in ker ima po Bregenškem 
logu znamenite sirarije . Zraven živine, ki jo dobr o 
ravnajo, sluti se ondod brez fabrik po posamnih hišah le p 

dkiar z vezenjem (štikanjem) in s pletenjem čipk ali špic . 
Okoli Feldkirha raste sicer vino, ali upijanelji‘ a pijača , 
ki jo ondod sploh rabijo, je jabclkovec in hruševec, ktereg a 
se na leto napravlja do 100.000 veder. Mastnega ali tako 
imenovanega švaj carskega sira se tiare :a po teh krajih 18.000 
centov vsako leto . 

Mesto Bregenca (Brege») na Konstanškem jezeru ni daleČ o d 
gore Gebhardske, na kteri se je rodil sv. Gebhard in raz ktere se 
uživa najlepši razgled na Konstanško jezero, na njegovo obrežje i n 
na bližnje švajcarske gore . 

Kr. pop. cesarst. avst. 10 


Odloček VII 

Lombardsko-beneško kraljestvo . 

§. 225. Naturni predel. 

Lombardsko-beneško kraljestvo, s poveršino 436 
kvadratnih milj, je mejna dežela našega cesarstva na jugo zahodu 
in obsega kos gornjelaške nižave in planin, ki j o 
obstopajo od severa . 

§. 226. Planine. 

Med pervotn i planinami se deleži ta kronovin po gorja 
Pozilskega, med južnimi apnenimi planinami pa lombardskih, 
beneških in karnskih planin . 

§. 227 . Pozilsko pogorje. 

Pogorje Zilsko, južna veja pervotnih planin, prihaj a 
v to deželo z goro Croce (Križno goro) na severni strani 
Avronca, dosega svoj konec na severi' od Tolmeéa (Tole. 
mezzo), in dela na vsi ti daljavi mejo iz pervega proti Tirolskemu 
in dalje na vzhod proti Koroškemu. 

Med njegovimi vedli ne dosega needen 9000' . 

§. 228. Lombardske planine. 

Lombardske planine so med vzhodnim bregom Gard . 
skega jezera in reke Adiže versta gorovja, ki se imenuje 
Monte Baldo . Najviši nje verh Zonte Maggioreje 6957 visok . 

*) Pod ktero dolgostjo in irokostjo leži? Kterih kronovin se 
dotikajo meje njegove? 


Tam ležé kraji, ki so se prištevali od nekdaj najlepšhn 
krajem na zemlji. Ob Gardskem jezeru si podajate bi 

djal roko ljubkost in veličanska zvišanost, in dokler n a 
znožju gore Baklo dozreva oliva in se lovorika po letu i n 
po zimi zelena leskeče s pérjem zamoklim, stermé nad njimi 
v najprijetnišeni nasprotju drevja goli planinski rogovi. 

§. 229. Beneške planine. 

Beneške planine segajo od Adiže tje do Zilskega po. 
gorja in do karnskih planin . 

Pozilsko pogorje loči iz začetka te planine od karnskih plani n 
na jugu od Sappade pa se zopet sprijemajo in razvodje med Piavo 
in Taljmentom kakor tudi Livenco je ob enem meja med beneškimi 
in karnskimi planinami . Kolikor stoje na tleh te kronovine, ima Kadorsko 
gorovje najviši mérjeni ert, z imenom Honte Antelao,, 10.297'. 

Proti ravnini padajo v podobi pragov ali odstavko v 
kraške lastnije s koritastimi dolicami in ponikvami, v kter e 
se gubijo potoci . 

Takošen je zlasti kraj okoli Aziaga na severozahodu od Hasana 
in okoli Jlosco del Consiglio in .Montello, na severni strani Treviža . 

§. 230. Karnske planine. 

Vzhodni gorati ogel te kronovine zavzemajo planin e 
karnske. 

Te planine oklepajo v dvojnem loku z golim in razdertim robovjem 
Friulsko od Aviana do Starega Mesta ali Cevdata in se odli . 
kujejo s stermim padom svojih vodá . Najviši mérjeni verhovi so gor a 
Terza grande pri Sappadi in gora Čridola nad izvirkom Taljmenta , 
oba 8171', potem éanina (Mante Canin) na meji proti Goriškemu (8620') . 

§. 231. Predgorja beneških planin. 

Predgorja beneških planin so vulkanske tvoriiie bliz o 
Viéence in Padove . Nektere izmed njih stoje celo posami č 
na ravnini . 

10* 


K tem posamnim predgorjem se štejejo berda Coni Berki n a 
južni strani Ntieenee in pa Coni Euganei na jugozahodu od Padove . 
Najviši hrib Evganejskih berd je Monte Venda (okoli 1800') . 

§. 232. Nižava . 

Lombardsko-beneška ravnina tisi l jadranskemu 
mor:, u. Od zaho a k vzhodu pada prav zlagoma. 

Od severa na jug pa ravnina visi mnogo močneje . To 
se zlasti more reči od friulskega deleža, na vzhodni stran i 
Taljrnenta. Ob morju se pa vleče tudi ondi proga zemlje l e 
za kaki čevelj viša od morja, ki obsega tu močvirje, ta m 
prave lagune . 

§. 233. Reka Pad. 

Reka Pad (Po) deli gornjelaško ravnino na severn o 
in južno ravnino. Samo majhen kos južne ravni na jugu od 
Mantove spada v naše cesarstvo, in v to krono‘ino. Pad 
prihaja v cesarstvo avstrijansko pri Borgoforte in mu dela 
mejo od Quabelle naprej . Izpod Quatrelle jame se krojiti 
in narejati veliko Padsko delto . Gla‘ na reka pa ostaja deržavna 
ureja, dokler se ne razdeli; odtod naprej teče mej a 
poleg rokava zvanega Po di Goro . Izmed dotokov desnega 
brega vredna je spomina samo Seeehia., ki prihaja z Apeninov. 
Na levem bregu se izliva ‘ anj-Mincio . 

Minčio, nadaljevana tirolska Sarka, izhaja iz Gardskega jezera, 
napravlja na ravni močvirnato jezérje Mantovsko in se pridrlizuje 
Padu pri Governolu po doveršenem 7 milj in pol dolgem teku . 

§. 234. Adiža in Brenta. 

Adiža (nemški Etsch, laški Adige) prestopa v to kro


novino pri Pori, teče po nji 26 milj in se izliva, ne pomnožena 
z nikaeim znamenitim dotokom, pri Fosonu v morje 
.=adransko. 


Brenta in ira na Tirolskem in stopa ‘ deželo pri Primolanu, 
na ravan pa pri Basanu . 
Nekdaj je tekla tako, (la je žugala spremeniti Benetke v terdninsko 
ali suhozemeljsko mesto . Ta nevarnost se je odvernila z ve


ličanskimi, v raznih dobah početimi vodniini deli. Brenta se izliva v 
lagune pri mestu Chioggia imenovanem. Stara nje struga je sedaj 
Brentski kanal, ki ima pri Fuzini svoje ustje tudi v laguno . 

§. 235. Pla‘ a in Taljment, 

Plava (Piave) izvira na gori Parallii ob meji proti Ko roškemu, 
jemlje v se sila mnogo bujic ali hudournikov , 
stopa na ravan pri Nérvezi in po teku 25 milj dolgem se iz liva 
pri Cortellazzo v morje jadransko. Po kanalu z imenom 
Taglio nuovo di Piave je bila odpeljana iz svoje struge . 

Taljrnent (Tagliamento) izvira na gori &idola na 
redi, ki pregraja karnske in beneške planine, poteguje v se 
nešteto množino prodnatih bujic iz mnozih stranskih dolin 
Karnije, ktere, globeljem in tokavam podobne, se sploh n e 
zovejo Valli (doline), marveč Canali (vododerine, grape) i n 
Forni (peči), in dosega ravnino pri Štanjelu (San _Daniele). 

Ondi se mu struga neznano razširja (do 16001) o 
suhem vremenu dobiva podobo širocega z brebirjem posuega 
polja, po kterem se vijugajo nekteri trakovi vode . 
Pri Ines tu Casone se spušča v morje jadransko po teku 2 5 
milj dolgem . 

§. 236. Nižava, premrežena z vodarni. 

Razun teh pogla‘itnih rek kronovine, ki vse prihajajo 
s planin, in med kterimi Plava in Taljment pripadata 
-do celega kronovini lombardsko-beneški, nahaja se v nji še 

premnogo rečic in potokov, ki ali imajo svoj začetek n a 
podnožju planin, kakor Bacchiglione in Livenca, ali še le n a 
ravni privirajo iz tal . Rečice te spletajo poleg Pada in o b 
morju prečudno omrežje vodnih žil, ki toliko rodovifi on



150 

dešne kraje in toliko polajšuje prehod blaga.. — Prišteva 

se za to nižina ondotna najbolje obdelovanim, najgostej e 

naseljenim in najblagovitišim krajem na zemlji in po vs i 

pravici se imenuje Evropht veri-. 

Nektere teh vodnih žil vežejo posainne reke in služijo ka


kor kanali . 

§. 237. Jezera. 

Razun mnozih planinskih jezer visoke lege je najznamenitejše 
jezero Gardsko, kterega severni ert je na Tirolskem 
in po kterega gladini meja našega cesarstva podolgoma 
derzl . 

Jezera Mantovske so postale nekoliko tudi iz tega, ker je reki 

Mineio bila umetno razširjena struga, da bi se ondešna terdnjav a 

ložeje branila . 

§. 238. Močvirje in lagun e . 

Nektere reke napravljajo pri svojem ustju močarin e 

ob morju, sosebno Pad, Adiža in Plava. Razun teh se nahajajo 
v nižavi med Adižo in Padom na jugovzhod od Legnago 
in na severni strani Mase velike mlakuže, ki so znan e 
pod imenom Halli grandi Veronesi . 

Lagune se začenjajo na severni strani Brandola . Od 
morja jih ločijo sipine in bregovi (Lidi). 
Najveéa laguna je Beneška, za njo prihaja lat, 

o-un a 
okoli Caorle, in za to laguna Maranska . 

Lagune in inočarine zalegajo skup poveršino od 40 do 45 kvadratnih 
milj *) . 

§, 239. Podnebje. Rastlinstvo in živalstvo . 

V kraljestvu lombardsko-beneškem je treba dobr o 

razločevati, kacega so podnebja velike gore, kacega pred


*) V kterem razmerju je to do vkupnega poveršja vse kronovine? 


15 1 

gorice in ravnine . Na planinah pojemlje gorkota, kakor raste 
visoeina. 

Tukaj prehaja Človek, gredoč nad se od podvozj a 
gore do njenega verha, ravno toliko raznih podnebij, kako r 
da bi prehodil vso Evropo od planin do Severnega nosa 

(Nordcap). Na predgorjih je podnebje spreminijivo . Na ravnini 
toplota čutno popušča od vzhoda na zahod . 

Rastlinstvo je mnogotero in bogato, to da različno v 
različnih pasih. 

Predgorja so nekoliko deležne pasa zimozelenih listovcov . 
Smokva prezimuje nepokrita . ~d (gradni), klokočke, mirte, oljke , 
granatove jablane in pažulki (pinije) dajejo krajem južno podobo . Tudi 
se pokazuje sled navadnega kakca in lopatikaste drevesne agave . Po 
ravni je roka človeška spodrinila do malega vse satnoraščno rastlinje . 

V kraljestvu lombardsko-beneškem se strinja živalstvo sred nje 
in pa južne Evrope . 

Med posebne živali se štejejo : polži preklanci, tarantula , 

navadni škorpijon, svilni inotulj, pomaranČna škerlatinka ali červec , 
laška kresnica (svetičica), gerška želva, več, verst modrasov strupenih, 
— geko, električna riba, lepa mertvašica, legat, kobilar, vran a 
zelenka ; redke so divje dojivke ; najbolj pogostoma se nahajajo miši , 
ježevec (dikobraz), geneta . 

§. 240. Stanovavci. 

Kraljestvo lombardsko-beneško šteje 2,444.000 prebivavcov, 
med temi 28 .000 Slovencov, 13 .000 Nemeov ir~ 

6.000 Judov ; vsi drugi so Lahi . 
Furlani, rod laškega plemena, so naseljeni po največem del u 
karnskih planin in na ravnini pod njimi ležeči k zahodu tje do Me-
dune in Livence. Slovenci stanujejo po mejnih gorah proti Goriškemu . 
Nemci imajo nekoliko občin na beneških in karnskih planinah in n a 
Pozilskem pogorju . V beneških planinah je bilo nekdaj 13 in 7 popolnoma 
nemških občin, ktere so pa današnjega dne skoraj do dobreg a 
potaljančene . Nemška občina Sappada leži na meji Toblaškega pogorja, 
nemški občini Sauriška in Timavska pa ste v karnskih planinah. 
Razun teh žive Nemci satnotero po večih mestih, sosebno v 


Benetkah, Veroni in Mantovi. Judje žive pomešani z druzim ljudstvom 
po mestih, zlasti pa v Padovi, Benetkah in Mantovi . 

§. 241. Vera. 

Razen Judov so skoraj vsi prebivavci te kron uvin e 

katoličani *) . 

Naseljeno kmečko ljudstvo je brez izjeme vse katoliško , 
samo kupčija in obertnije pripeljujejo v deželo nekoliko protestantov 
in starovércov ; starovéreov, ki so ali Gerki ali pa Serbi, nahaj a 
se največ v Benetkah . 

Katoličanje so pod patriarhom Beneškim, naslovni m 
velikim škofom Videmskim in pod 'škofi Mantovskim, Ve ronskim, 
Vieenškim, Belunsko-Felterskim, TreviŠkim, Padovanskim, 
éenedskim, Konkordijskim, Ch,ieoi-jskim i n 

Jaderskim. 

§. 242. Razdelitev ljudstva. 

Ta kronovina ima po lepo obdelanih ravninah gosto , 

toda v večih krajih skup ziveee, po visokih gorah pa prav 
redko ljudstvo **) . 

Prebivavci loinbardsk.o-beneški žive v 32 mestih, 164 tergi h 
in 2620 vaseh . Enajst mest in dva terga štejejo po več kako r 

10.000 stanovavcov, 2 mesti (Padova in Verona) imate čez 50 .000 , 
eno mesto (namreč Benetke) pa ima čez 100 .000 duš. 
. 243. ,Obdelovani svet. 

Od vsega poveršja je 79 0/0 plodnih . 

Njivski ali orani svet je večidel zasajen tudi s tersjem i n 
murvami, tako da je ravan te kronovine, kodar se po takem obdelava, 
če človek z visocega mesta pogleda na-njo, zelo podobna gostemu 
listniku, posred kterega se tu pa tam prostirajo rafti i n 
travniki . 

*) V kteri kronovini smo že našli ravno to ? 
Koliko stanovnikov hodi na 1 Ej ni.? 



§. 244 . Sirovi pridelki rudstva. 

Rudarstvo je majheno . Zlahtnih kovin ni celo nič . 
Dobivane kopanine in plavžarske (topilnične) reči so : me d 
ali koper, svinec, gladčina in rjavi premog-. 

Zelezo kopljejo po gorati strani Lombarffije, rjavi premog do 


bivajo v V«Idagno, koper v Agordu, svinec in giadČino pa v Avron zu 
na Benečanskem. Južne apnene planine pri Veroni hranijo v sebi 
dokaj mramora . 

§. 24l. Sirovi r astlinski pridelki. 

Turšica in pšenica ste glavni pridelek orane zemlje , 
zraven se na ravnini seje še tudi rajž. Od kupeijskih rastlin, 
ki jih tu ravnajo, gre v misel vzeti zlasti konopljo in 
'abak. 

Pridelek vina je v dobrih letih velik . 

Toda vina te dežele so le bolj nizke sorte in večidel ne prihajajo 
v zunanjo kupčijo, marveč, se doma použivajo . 

Ves pridelek olja iz oliv, orehov, lanenega semena in ogeršice 
ni kaj velik. Jako imenitna je reja murvnih dreves po vsi kronovini 
razen visocih gorá. Gozdnarstvo ni na visoki stopnji, da s i 
je po gorah prav mnogo sveta pokritega z gozdom . 

Kar se na ravni potrebuje dere, dajejo jih večidel to pole, 
ki so nasajene pogostoma na poljih in po travnikih, i n 
pa tertni obrezki hi prisekunci . 

§. 246. Sirovi pridelki Živalstva. 

Po zahodnem delu ravnine rede živino, ki deželo sosebno 
bogati . 

Vrednost sirovega masla in sira, kar se ga tukaj nareja v 

enem letu, utegne doseči 3 miljone forintov ali goldinarjev . 

Še veča je množina in vrednost pridelovanih svilni h 
mešičkov (galet, kokonov) . V tem presega lombardsko beneško 
kraljestvo vse druge kronovine našega cesarstva . 


§.247.Obertliosi. 

Poglavitno obertnijsko blago te kronovine je sirov a 
svila, ktere letna vrednost iznaša kakih 18 miljonov forintov 
. 

Primorju te kronovine lastno je tesanje ladij in p a 
ver% arstvo; to da ne eno ne drugo ni kaj imenitno in ladije, 
kar se jih nareja ondi, eéidel so male ribarske bark e 
za obrežno vožnjo . 

§. 248. Kupčij ske poti , s osebno železnice i n 
druge ceste na suhem. 

Ta kronovina je premrežena z izvesrstnimi potmi na 

suhem in po vodi in v tem močno presega vse druge dežele 
našega cesarstva . 

Kar se tiče železnih cest, so dodelane doslej : l . železnica 
od Benetk skoz Padovo, Vičenco, Verono v Peskjero; 
2. od mesta Mestre skoz Treviž in Pordenon v Kasarno 
(C~asarsa); 3. železnica od Verone v Mantovo; 4. od Verone 
poleg Adiže gori do tirolske meje in čez njo mimo 
Rovereda in Tridenta v Bocen. Vse te železne ceste so 
parovozne . 

V letu 1849 je hodilo na eno kvadratno miljo več kakor 5 
milj cest. Velika laška cesta gre od Potabla (Ponteba) na meji 
proti Koroškemu do Peskjere k meji proti kraljestvu sardinjskemu 
in veže Videm, Koneljan, Treviž, Mestre, Padovo, Vičenco in Verono. 
Ali odkar so se napravile železnice, cesta ta ni več tako ime nitna 
. 

Glavne ceste, ki peljejo v planine in Čez nje, gredoč od zahoda 
proti vzhodu, so : cesta skoz Volarnjsko sotesko (klavže) proti 
Brenu, cesta od Vičence skoz Valarso v Rovered, cesta od Basan a 
po dolu Valsuyana v Trident, tako imenovana Strada d' Allemagna z a 
najkrajšo zvezo med Benetkami in lnsprukom, cesta od Koneljan a 
čez Cortina d'Ampezzo do Bustriške glavne ceste, zadnjič že v mise l 
vzeta Potabelska velika cesta . 


155 


§.249. Vodne poti. 

Vodnim potem, po kterih se vozijo ladije, prišteva s e 
razim morja dokaj rek, kanalov in jezér. 
Morsko obrežje je 33 milj dolgo in ima dve na cesarske stro


ške vzderževani pristanišči (deržavni ali cesarski pristanišči) ; Benetke 
in Cltiogyia . Razun obeh teh pristanišč sta večini ladijam pristopna 
še samo Porto di Levante, ustje kanala Manco in Adigetto, i n 
pa Po delta Donzella . Druge pristanišča so ali do dobrega zamuljene 
ali pa pristopne samo malim obrežnim barkam . 

To prihaja od mnozih rek, kterih nanesini ob ustju se morj e 
umika dalj in dalj, kjer nature v nje delanju ne ovirajo velikanske 
stavbe, kakoršne so izpeljane zavolj Benetk. Na vsem svojem teku 
skoz to kronovino ali ob njenih mejah nosi ladije Adiža . Samo 
na neko daljo nosijo ladije Mineio ,, Seeehi«., Bakiljon, Brenta, Si-
la, Plava, Livenca , po tein Meduna , Lemen , Taljment , Stela i n 
Korn (Corno) . Najpoglavniši ladijonosni kanali so : kanal Manco in 
Naviglio Adigetto, ki zedinjena dobivata ime Po di Levante, in Naviglio 
di Brenta (stara Brenta), ki veže Brento po najkrajši potez i 
z laguno . 

Lagune zavolj plitvih mest niso povsod vozne ; vodo za ladije 
dobro kažejo zabiti koli . 
Po Gardskem jezeru se vozijo ladije parnice . 

V Benetke prihaja na leto okoli 4200, v pristanišče Chioggi a 
okoli 600 ladij in primerama ravno toliko jih odhaja + To' da ladije, 
ki odhajajo iz Benetk, bivajo po tretjini prazne . Vrednost blaga 
dovažanega na leto v obe ti pristanišči iznaša blizo 22 iniljonov , 
vrednost izvažanega blaga pa 8 iniljonov forintov . 

Beneško pristanišče je svobodno in njegova okolic a 
se sprostira v podobi loka krog mesta. Brez tega je vsa 
kronovina privzeta v občno avstrijansko colno okolijo . 

§. 250. Kupčija ali tergov i na. 

Kupčijo ima ta kronovina prav živo, kakor v notranj i 
deželi sami, kjer si gore in poljane zamenjajo derva za ži-
to, tako tudi z druzimi kronovinami, ktere iz nje dobivajo 


156 

sosebno svilo in rajž ter ‘ a-njo prodajajo sol, bombaževino 
in druge obertnijske izdelke. Med poglavitno blag-o, ktero 
se izvaža v zunanje dežele, štejejo se svila in svilenina, 
sir, rajž in stekleni biseri, iz tujih dežel pa dovaža kupčij a 
žito, prekomorsko robo in obertnijske izdelke . 

S posrednjo ali prevozno kupeijo se pečajo zlasti Benetke i n 
nekaj blaga v Levant (dežele ob gerškem morju in pa turške dežel e 
ob srednjem morju) in iz Levanta pošiljanega hodi še današnjega dn e 
prek Benetk po Benečanskem na Nemško . 

Kupeijske in obertnijske zbornice so v Benetkah, Veroni , 

Vidmu, Belunu, Vičenci, -Padovi, Trevižu in Mantovi . 

§. 251. Š o l e . 

Med 1705 ljudskimi šolami je 39 poglavnih šol . Od 
vsacih 100 za šolo pripravnih otrok hodi 32 va-njo . Pri teh 
številih pa Mantovska pokrajina ni privzeta . Dvojnorazredne 
niže realne šole, ki so v zvezi s poglavnimi šolami, nahajamo 
v poglavnem mestu vsake pokrajine ali provintije . 
Viša realna šola je v Benetkah . Mesta Belim, Ceneda , 
Feltre, Padova, VMem, Treviž, Benetke, Verona in Vieene a 
imajo vsaka po en popolni viši gimnazij ; v Padovi je viši 
gimnazij s 7, v Benetkah pa s 6 razredi ; v Basanu, Benetkah 
in Veroni je po en n3ži gimnazij . Še je mnogo po veeem 
škofjih uéilnih naprav, v kterih se mladina pripravlj a 
za bogoslovne šole . 

§. 252. I m e i n ge r 

Ime Lombardija izvira ,od nemškega naroda Longobardo‘, 
kteri so se ob preseljevanju narodov (568) bili 
nastanili po gornje-taljanski nižavi; ime Benetk pa prihaja 
od Venetov, ljudstva, ktero je prebivalo v enem delu da


našnje Benečije, še preden so bili Rimljanje spravili to de želo 
pod svojo oblast . Gerb lombardsko-beneškega kra . 
ljestva je ščit podolgoma razplaten v dve poli, kterih ena 


15 7 

jesreberiia, drilga pa višnjeva ali modra ; Da desni polovici, 
srebernem polju, derži višnjeva, podolgoma na šest 

zavojev vijoča se kača dete naturne podobe in polti v Lrel u 
tako, da se otroku vidijo glava in raztegnjene roke ; na levi 
polovici, na višnjevem polju, leti krilati zlati lev sveteg a 
Marka ; na glavi ima obstert in v sprednjih nog-ah derZi odperte 
bukve z besedami . ,,Pax tihi Marce Ev.,, Podoba 
desne strani pomeni Lombardijo, podoba leve strani pa Benečijo. 
Okrajšana beseda Ev. pomeni Evangelista. Gerl) 
friulskega vojvodstva, ki je današnjega dne pokrajina kronovine 
beneške, je kronan zlat orel v višnjevem polju . 

§. 253. Razde i' t e -v. 

Kraljestvo lombardsko-beneško je pod mestoderzcorn, 
ki stoluje v Benetkah in je razdeljena na pokrajin e 
ali provincije, ki imajo vsaka po enega pokrajinskega de 


legata kakor glavo politične uprave . 

§. 254. Pokrajina Beneška. 

Beneška pokrajina, z 48 kvadratnimi miljami i n 

298.000 stanovaici, je trak ravnine od Brente do Taljmenta 
s prednjimi lagunami vred. Ribkvo, vertnarstvo, vino in 
svilarstvo, obertriost in kupčija ji dajejo obilen zaslužek 
. 

§.255. Beneško mesto. 

Poglavitno mesto so Benetke (serb. Mletci, talj . 
Venezia, nem . Venedig), eno izmed narlepših in »rime


nitniših mest, čemur ni enacega na vsem svetu. Benetke 

štejejo čez 108.000 stanovavcov, in so sozidane na 138 

manjših in večih otocih, ki mole iz lagun . 

Sostavljene so iz treh poglavnih kupov, ki jih ločita kanal 
dala Giudecca in veliki kanal (Can(tl grande). Cez Canal grande 
pelje most Malto . 


Posamne male oto 'če pregrajajo ozki kanali ali pre


livi in vejejo premnogi mostovi. Kar so drugim mestom 

kočije, to so Benetkam gondule, majheni jaderno smukajo


či pokriti čolni brez podseka . 

Iz početka pribežališče pred divjimi trumami ob preseljevanju 
narodov, postale so Benetke malo po malo kupéijsko 
mesto samo za se, ktero je bilo dolgo časa močnejše 
in bogatejše mimo vseh druzih kupéijskih mest zahodn e 
strani. Umetnosti, sosebno zidarstvo in malarstvo, so se 
povzdignile v Benetkah na tako stopnjo popolnosti, da s e 
človek mora čuditi. 

Ker je spominkov tolika obilica, ne moremo tu v misel vzet i 
kakor samo nektere izmed najizverstniših . 

Leta 827 so bile kosti sv . evangelista Marka prenesene iz 
Aleksandrije v Benetke . Ta dogodek je dal priliko, da se je zidala 
velikanska, v bizantinski šegi izpeljana stolna cérkev, pri kteri mo


ra človek ostermeti kakor nad prečudnim in izbranim velikolepjem 
zunanje podobe, tako tudi nad notrino, neizrečeno bogato in lepo z 
mozaikami okinéano. Nad velikimi vratami stoji kakor trofej od 
Carigrada, kterega je bil dožd ali vojvoda Henrik Dandolo (1204) 
vzel, četvero vpreženih velikanskih, iz brona litih starinskih kon j 
gerškega dela, na kterih se še nahaja sled nekdanjega pozlačenja . 
Pod velikim oltarjem počiva telo svetnika varha Beneškega mesta , 
komur na čast je bila postavljena ta cérkev, in čigar znamenje, kri lati 
lev, je postalo tudi gerb Beneški . 

Razun velike cérkve sv. Marka so najitnenitniše cérkve : 

S. Giovanni e Paolo in S . Maria uloriosa de Frari v gotiški, Madonita 
dei miraeoli v lombardski, Redentore in ~onim delta Salnte 
pa v novi zidavi. 
V vsem skup je 108 službi Božji izročenih katoliških cérkeá . 
Cérkev S . Giovanni e Paolo je znotraj vsa polna mramornih spominkov 
od doždov. Pred njo stoji podoba beneškega vojskovod a 
Colleoni na konju iz rok medolivca Leopardo. 

Terg ali planišče sv. Marka s krilom Piazetta hnenovanim j e 
znamenje, pod kterim so Benetke znane po vsem svetu. Razim 
cérkve sv. Marka opasujejo to planišče tri velikolepne poslopja, ki 
se derže eno dru gega. To so palače prokuracij z novo palačo, ki j i 
veže na pravokotje . Poleg pritličja stoje visoki obloéniki (arkade) . 


N9 

Na Piazzetti, najlepšem pristajališču na svetu, stoji grad ali palač a 
ttoidov, nekdanja stolica Beneških voljenih vojvodov. 

Benetke so polne spomina vrednih palač . Prav mnogo izme d 
njih krasi bregove kanala Velicega ( Canal gr(mde). Palače te imajo sko rej 
same mramorne čela in izhajajo iz različnih vekov . Najstarše 
so izpeljane v mavritanski zidavi ; za temi nastopajo goliške, starinske 
in mešane zidavne šege. Za pffinér naj se omenijo tu : mavritanski 
Fondaeo dei Turehi, gotiški Palazzo dueale (vojvodski grad ) 
in Palazzo Ginstinian Palazzo Vendramin Calergi v lastoviti me-
šani, namreč, iz gotiških in starinskih oblik zloženi zidavi mojstro v 
Lombardi in njihne šole (Stile lombardeseo) . 

Benetke imajo kaj veliko število imenitnih naprav . Najznamenitiše 
cesarske naprave so : pomorstveni arsenal, ki obsega mnog e 
prostrane poslopja iz raznih vekov ; pred velikimi vrati stojita dv a 
starinska leva mramorna gerškega dela ; dalje akademija lepih umet


nosti z dragoceno zbirko malarij večidel starejše in novejše beneške 
šole, c. kr. politični glavni arhiv s starimi beneškimi deriavnimi 
pismi (šteje 12 miljonov zvezkov pisem), knjižnica sv . Marka s 
starimi rokopisi prav velike cene in z zbirko penezov in starin, zadnjič 
beneška naprava za znanstva in umetnosti . 

Posebnost beneške obertnosti so gmize ali steklen i 
biseri, ki se delajo na bližnjem lagunskem otoku Muranu , 
obrazne šeme, kterih se še vedno nareja okoli 100 .000 n a 

leto, in ki se tudi razpošiljajo daleč po svetu, zadnjič liani, 
sililo gibčni zlati lamel, imenovani Manini (Toro, ki že od 
nekdaj slujejo. 

Razun tega blaga se še izdelujejo v Benetkah zlasti : cuke r 

prečiščenec, skrob (štirka), pudra ali moka za lase, vinski kamen , 
testenine, nasoljeno meso, tobak, usnje, voščene sveče, svinčn a 
beloba, asfalt (zemeljska smola), natisne reči, steklo, zvonovi, lak , 
konopnina i t. d. 

Naturna sovražnika ste Benetkam Brenta pa morje . 

Z nezmernimi potroški je Brenta dobila novo strugo in zunanja 
stran sipin je opasana in priterjena z ozidjem iz rezanega isterskega 
mramora. Obe ti branili se vzderžujete vedno v dobrem sta


nu. Južni konec ozidja, ki oklepa sipine (illurazzi), ima mogočni 
napis: Aere Veneto ausu Romano eontra mare (Z beneškimi dnarji , 
z rimsko derznostjo proti morju) . Da bi toki morski, ki prihajajo 


160 
od severa, ne zasuli s prodom vhoda Malamoeeo, brani ga veli


kansk, leta 1840 začet in v malo letih z najboljšim uspehom dodelan 
jez . 

Omenjenim trojnim grajam-, s kteritni človek svoje Čudo, Benetke, 
zmagavno brani pred silo naturno, vreden je po vsi pravic i 
da se primeri leta 1841 začeti in 1815 dokončani most čez laguno , 
po kterem pelje železnica iz mesta na suho. 

§.256. Drugi kraji . 
V Beneški laguni je otok Torcello, imeniten po svoj i 

prestari romanski cérkvi iz začetka enajstega stoletja in 

pa otok San Lazaro, glasovit zavolj samostana armenski h 
mnihov (rnehiarisfov) . 

Mehitaristi imajo ondi tiskarnico in šole, in razširjajo odto d 
zahodno omiko na Armence . 

Chioggia (izgovori : Kjodža) stoji blizo južnega 
konca te pokrajine na otoku, kterega veže most s terdn o 
zemljo, in ima nad26 .000 prebivavcov, ki se pečajo ečide l 
z ribštvom in z delanjem verni, mrež in bark za obrežn o 
vožnjo . 

Nekdanja žitna tergovnica, v kteti se današnjega dneva pro


dajajo ribe in zelenje, počiva na 64 stebrih in je od leta 1322 . Portogruaro 
na severni strani pokrajine je skladališče za kupčijo med 
Friulskim in mestom Beneškim in stolica škofa Konkordijskega . 

§ . 257. Pokrajina Videmska. 
Pokrajina Videmska, s 114 kvadratnimi miljami i n 

426.000 stanovavei, je najveea beneška pokrajina. Ravna 
stran se imenuje F r i u l s k o ali Furlansko, gorata pa 
K arnij a. Friulska dežela je kaj gosto naseljena in rodi 
obilo svile, vina in turšiee ; Karnija pa je prav na redke m 
naseljena in možki si morajo, sosebno kakor dervarji i n 
dalji, v zunanjih krajih nekaj časa v letu živeža služiti . 


161 


§. 258. Posamni kraji. 

Poglavitno mesto je Videm (Udit"e), ki šteje 25 .000 
prebivavcov. Z ondešnega grajskega turna se prelepo vi-
di po velikem kosu Friulskega in na karnske gore . Naj


imenitniši kraj v Karnii je T o Im e č ali Tumieé (Tolmezzo), 
ki ima dokaj strugarjev in tkavcov (karnevcov) . 

Palma ali Palmanuova je terdnjava, O s o u k (Osoppo) pa terden 
grad ali terdnjaviea . Campoformio je glasovit zavolj miru sklenjenega 
v letu 1797, po kterem so prišle pod Avstrijo Benetke in kar 
je bilo Beneškega na Laškem, v Istri in Dalmaeii. C e vda t ali 
Staro Mesto (Cividale), mestee na podnožju karnskih planin, im a 
starinstveno zbirko . 

§. 259. Pokrajina Belunska . 

Beltinska pokrajina, s 56 kvadratnimi miljami in 

153.000 prebivavci, po Meri se sploh steguje gornji tek 
Plave, leži vsa v gorah in je zavolj tega med beneškim i 
pokrajinami najredkeje naseljena . 
Ta pokrajina sega najdalj proti severu in ima najviše gorsk e 
verhe . 

V vseh teh zadevah se enači'. Sondrijski pokrajini 
Lombardije. Toda kamenina , ki se poglavitno dobiva 
na eni in na drugi, tu apnenih, tam pa pervotni ka men, 
jima daje celo razločno zunanjo podobo . Po viših 
krajih se pečajo sosebno z rejo živine in s sadjem, po nižih 
krajih pa pridelujejo tudi nekaj svile in vina. Rudo 

kopljejo v Agordu in Auronzu . 

Glavno mesto je Belun (Bellu o na Piavi, ki ima 
6000 prebivavcov. 
Ondešno škofjo stolno eérkev je postavil mojster Palladio. 
Pieve di Cadore, glavni kraj Kadorske krajine, je domovje Tician a 
(rojenega 1477) . 
Kr. pop. eesarst. avst . 11 


§. 260. Pokrajina Tre viška. 

Pokrajina Treviška , z 42 kvadratnimi miljami i n 

298.000 prebivavci, ima v sebi nekaj ravnine in nekaj ober i. 
dja, ktero se od Livence reke jame zlagama vzdigovati. 
Prideluje izverstno svilo, turško in vino . Glavno mesto je 
Tr eviž (Treviso) na milu ; ima 22.000 stanovavcov. 
Obertnost prideluje sosebno sukno in lično beloperstno poso


do (fajans). Possagno, ves na prijetnem oberdju, na desni stran i 
Plave v znožju planin, je rojstni kraj podobarja Canova. Hrani zbirko 
njegovih v mavcu posnetih del. Na levi strani Plave, Mizo potoka 
z imenom Lierza, stoji stari terg Collalto, dedina grofovskega rodu 
enacega imena . 

§. 261. P okraj ina Vimen ška. 

Viéenška pokrajina, ki ima blizo 49 kvadratnih milj 
in 318 .000 prebivavcov, obsega velike gore, gričke in ravnino 
ob Bakiljonu in ob Brenti in daje obilo kmetijskih pridelkov, 
sosebno živine za zakol, povertnine, svile in vina. 
Glavno mesto je Vi če n ca (Vkenza) na znožju holmov 
Colli Berki, sred krajev najlepše obdelovanih, s 33 .000 
prebivavci. 

Tukaj se je rodil zidarski mojster Palladio in je rojstn o 
mesto olepšal s svojimi deli v dobi, ko je cvetla tista zidavna šega, 
ki si je prizadevala zopet obuditi_ starinsko umetnost in se je za to 
zvala Benaissanee (preporod) . On je postavil obločnike na občinski 
hiši (P«Iazzo dellcc Bagione), palače Ckierieati ,, Volpi, Tiene, olimpsko 
gledišče, in v bližnji okolici Vina Botonda. V dolini Valdagno, 
Mizo tirolske meje, je Beeoaro,najbolj obiskovane toplice v ti krono! 
vini ; na Brenti stoji Basan (Bassano), mesto starinske podobe, ki 
šteje 12 .000 prebivavcov. 

§. 262. Pokrajina Veronska. 

Veronska pokrajina, z blizo 50 kvadratnimi miljami 
poveraine in 314.000 prebivavci, je del porečja Adiže in 


163 

~lnčija, in se derži Lombardije, kteri je podobna nekaj po 
jezeru Gardskem, nekaj pa za% olj tega, ker se na južn 
strani ravnine seje mnogo raju. Zito, vino, svila, raji in 
sadje so njeni poglavitni', pridelki . 

Izmed manjših kmetijskih pridelkov je spomina vredn a 

tako imenovana vijolična korenika (prav za prav koren florentinske 
sabljice), ki se močno seje in po vsem svetu prodaja. 
-Mnogo pridelav* tudi rojeve moke (nemški Sehnuwk, popačeno i z 
Sumach, laški Sommaeo), t . j . somletih suhih peresc rojevine, k i 
prerašča kakor samosevka tople brežine . Rabi se ta moka za strojilo 
kakor hrastovo lubje, s kterim ondi tudi kupčujejo . 

§. 263. Posa nni kraji. 

Glav no mesto je Veron a, z nemškim, sedaj zastaranim 
imenom Bern, odkodar se kralju vzhodnih Gotov Teodoriku 
po nemško pravi tudi Dietrieh von Bern, silno ime nitna 
terdnjava na Adiži, z 59.000 prebivavci, med kterimi 

je mnogo kupčev avcov, mizarjev ali skrinjarjev, čevljarjev , 

strojarjev in svilar ev . 
Perva imenitnost mesta Veronskega, kteri se podobna nahaj a 
še -samo ena v vsem cesarstvu (v P ulj u), je Arena, starorimski amfiteater, 
, ki je od znotri še dobro ohranjen ; v njem je prostora z a 

22.000 ljudi. bled mnozimi starimi cérkvami ste sosebno glasovit i 
eérkev Sv. Zenona in cérkev Sv. Anastazije. Nadgrobje Sealiger-o v 
stoji pod milim nebom in je bogato ozališan spominek iz srednjeg a 
veka, ki na poseben način druži ljubkost z velikolepjem, lahkoto z 
obilnim lepotilom in kteri s svojo ubrano lepoto ()Čem močno ugaja . 
Dalje k jugu stoji na Adiži terdnjava Legnago . Mizo nje so rajžišč a 
in velike moévarine, zastran kterih so se zadnje leta krepko jeli pri zadevati, 
kako bi jih posušili . 

§. 264. Pokrajina Padovanska. 

Pokrajina Podovanska, s 37 kvadratnimi miljami in 

308 .000 stanovavci, ima v sebi Evganejske griče z ravnin o 
ki se okoli njih razprostira od Adiže do unstran Brente, i n 
sega z enim oglom tje do lagun. V ti pokrajini vlada mehko 
11* 


164 

podnebje, polja se obilno namakajo z vodo, zemlja je rodu . 

vitna, zrak pa čist in zdrav, za to se prišteva ona najsrecnejšim 
krajem našega cesarstva. 

§. 265. Posamni kraji. 

Glavno mesto Padova, s 53.000 prebivavci, je mesto 
jako prostrano in starinsko , ktero je po svojem že leta 

1222 ustanovljenem vseučilišču zadobilo velik glas . 

Grob svetega Antona Padovanskega v veliki cérkvi enaceg a 
imena je olepšan z mramornimi ploskorezbami Sansovinovih rok . 

Velikolepno in mogočno cérkev sv . Justine je Palladio začel let a 

1530. Malov na sirovem zidu (al freseo) ima Padova mnogo cene 

velike, zlasti je Giotto tako malal cérkvico ali ' Arena . Mestna hiša al i 

zbornica je Iastovito poslopje , v 12 . stoletju začeto. Od velikanske 

sale, ki jo napolnuje brez malega vso in ktere stegnjena streha velj a 

po svetu za znamenje Padove, imenuje se zbornica zgol il Salone. 

Na Evganejskih berdih so toplice Abano,, .Monte Or. 

tone in Battaglia. 

Vredni spomina ste vasica Arqna, kjer je Petrarka najrajši bival 
in kjer tudi počiva v grobu (- 1374), in mesto Este, od kterega 
je tretjorodna versta hiše Avstrijanske, kakor dednica imena in kakor 
stranski odrastek prestarega žlahtnega plemena, vzela pristavek 
: Estenski . 

§. 266. Pokrajina Roviška. 

Pokrajina Roviška, z 19 kvadratnimi miljami in 174 .00 0 
prebivavci, je najmanjša, pa najgosteje naseljena pokrajina 
kronovine beneške. Tudi je najbolj na jugu hi ob enem tne d 

vsemi najniža, kajti ona zalega tolsto mečavo med ustje m 
Adiže in Pada, kjer se turšice, 'pšenice, vina, konoplje in 
svile obilo prideluje in kjer ravnanje ži‘ine, kupčija hi brodarstvo 
dajejo prebivavcom delo in zaslužek. 

Pokrajina ta ima edina med vsemi ne samo morje, temuč tud i 
dve najveei vozni reki kronovine na svoji zemlji ali ob nji . Pravi se 

jl tudi il Poiesine. 


16 5 

Glavno mesto je Rovigo ,, ki šteje blizo 10.000 prebivavcov, 
na kanalu Naviglio A digetto imenovanem, mestc e 
starinske podobe, stolica škofa jadranskega . 

Pomenito je prestaro mesto nekdaj s pristaniščem, Jadra 

(AdrhO z 12.000 prebivavci, ki stoji niže na Belem kanalu (čanal 
Manco) ; to mesto je dalo ime morju jadranskemu *). 

§. 267 Pokrajina Mantovska. 

Pokrajina Mantovska, ki šteje 21 k‘adratnih milj i n 
151,000 duš, leži na jugovzhodnem. oglu kronovine in cesarstva 
ob reki Mincjo in ob Padu. Po nižinah se seje 
mnogo rajna. 

Poglavitni kraj je terdnjava Manto a z 27 .000 stanovavci, 
ktero opasuje Mineio, reka razširjena v podobi 
jezera. Med terdnjavami te kronovine je Mantova najznamenitejša 
. 

Tu so dolgo časa gospodovali vojvodi Mantovski rodovin e 

Gonzaga ; oni so tudi olepšali mesto z umetnimi deli . Najhnenitniš i 
so mali na mokro (al fresco) Julja Romana v letnem gradu del Te in 
v vojvodskem, sedaj cesarskem gradu v notranjem mestu. Na zahodnem 
koncu gornjega Mantovskega jezera je cerkev Mrcdonnca 
dene Grazie. Na iztoku reke Mineio iz jezera Gardskega stoji terdnjava 
Peschiera . Na desnem bregu je G o n z a g a, dedina nekdanj e 
vladarske rodovine tega imena . Sveti Alojzij Gonzaga (umeri v 

Rimu 1581), kterega zlasti mladenči zelo časte, je izhajal iz po stranske 
verste tega rodu, od markgrofov Kastiljonskih . 

*) Spiši vse mesta, ktere imajo nad 10 .000 prebivavcov! Kter e 
izmed njih so na ravni? ktere na podnožju velicih gor? kter e 
prav na gori? Primeri njih število s številom mest v popred 
opisanih kronovinah! 


Poglavje ITI. 

Iraške dežele. 

O11oČek VIII 

Vojvodstvo kranjsko. 

§. 268. Lega. 

Kranjsko je višava med Karavankami ali Grintovci hi 
Kolpsko dolino. Vsa dežela, ki ima 173 kvadratnih milj 
poveršine, visi od severozahoda k jugovzhodu, od Triglava 
(9036') na meji goriške mejne grofije tje do vasi 
Jesenic, pri kteri Sava prestopa na hervaško kraljestvo 
(okoli 500) *). 

§. 269. Podoba tal. 

Kranjsko je od kraja do kraja višava . Na severu. in 
severozahodu dežele se spuščajo razrastki južnega pasa 
apnenih planffi ; onstran ldriške in Sorske doline pa se začenja 
kraška planota, klep, kteri planine veže z gorami 
ilirskega polotoka. 

Apnene planine vidimo v treh po naturstvu in lastnii 

različnih sklepih, ki so : l. Triglav s svojim gorovjem, in 

2. pogorje Karavank, kterim se 3 . na vzhodu pridružuje 
gorovje Kamniških planin . Needen teh sklepov ni edino in 
*) Kterih kronovin se derži Kranjsko? Pod ktero dolgostjo in 
širokostjo leži? 


ves v kranjski deŽeli, marveč vsi trije segajo nekoliko tud i 
v sosedne kronovine *) . 

Triglavsko gorovje je obdano krog in krog z globokimi debri , 
in ima sterm greben 00009 z golimi skalnimi verhi (9000—9036 9 

in pred tem grebenom je prosterta na vzhod gojzdnata ploščina , 
ktera se po odstavkih ali pragih (4500'-2500 ,) proti jugovzhodu 
znižuje in se končava z nizkimi hribci . 

Karavanke ali Grintovci kažejo iz pervega čuda mnogo prehodov 
ali sedel (kakor so : Zabniški, Rateški, Terbiški prehod , 
Predel in Koren), pa se naglo povzdigujejo v stermo in golo, t u 
pa tam z globokimi presedi (kakor Ljubelj, in Jezerski Verh) pretisnjeno 
pogorje, pred kterim se na jug in jugovzhod razkladajo 
majhene gorske ploščine . 

Kamniške planine dosegajo z G r i n toveo m 8086' nadmorske 
višine. Proti Savi se končujejo z nizkimi zaraščenimi hribi (36009 . 

Kar se tiče Krasa, sega na Kranjsko njegov vzhodni 
razdelek ali visoki Kras. Ta razdelek ima v sebi več gorskih 
ploščin (Hrušico, Nanos, Pivko in Planino), sklenjenih 
proti jugozahodu z visokim robom, kteri se v kranjski de želi 
končuje s Snežnikom (5332'). Vzhodni ali notranji nagib 
visocega Krasa obsega tudi mnogo ploščin, iznad kterih 
se veé med seboj nesternjenih višin vzdiguje do 3000' . 
Skrajno vzhodno stran te dežele zalegajo posamne verste 
gričev, iznad kterih se Gorjanci (uskoško pogorje) 
vznašajo do 3000' visokosti. 

Lastnija kraškega sveta se razodeva po smodil skalnatih 
slemenih, po koritastih globinah in lijaku podobnih rupah, 
dalje s podzemeljskimi jamami in prepadnjami in pa z 
vodami, ki se tu ponikajo pod zemljo tam zopet na da n 
prihajajo . 

Takošne podobe svet tudi dalje ne samo v Primorju, 
ampak tildi na Hervaškem in Dalmatinskem. Imenuje se 
sploh kr a šk a tvorina (formacija) . 

*) Kteri kronovini pripada vsak posebej . 


§. 270. Gorensko. 

Severni del kranjske dežele, ki obsega gornje Posavje , 
imenuje se Gorensko . Veliko gorovje apnenih planin m u 
oklepa ves severni in zahodni rob, in po sredini se mu pro . 
stira daljna planjad a, v kteri stoji glavno deželno mest o 
Ljubljana. 

§. 271. Dolensko. 

Dolensko, jugovzhodna stran te dežele, ima v seb i 
sredogorje med Savo in Kolpo, ktero so Kerka in mnogi 

druzi potoci močno razderli, in kaže proti zahodu tudi', kraško 
lastnijo . Samo ogel ob iztoku Ferke je ravno polje . 

§. 272. Notranjsko. 

Notranjsko zalega ves visoki Kras, ki ni druzega, ka


kor več s hvojevjem in listovjem obraščenih širokih skalnih 
ploščin. Te ploščine so brez pravih dolin, imajo p a 

mnogo kotlanj in rup. 

Vode se iztekajo tod v votline in požiravnike, pa se po daljše m 
ali krajšem podzemeljskem teku prikazujejo zopet na dan ; kdar se 
narastejo, votline vse vode ne morejo pogoltniti in narejajo se je


zera, ki se pa večidel znalo po malo zopet usekajo . 

§. 273. Jame. 

Kolikor je Kranjsko kraške lastnije, prepredena m u 
je notrina z jamami ali špiljami . Imenitniše izmed njih so bile 

v novejši dobi natančneje pregledane in popisane . Po vsem 
svetu sloje tako imenovana Postojnska jama, ki je, bi djal , 

prostrana mreža votlin, z velikolepnimi podobami iz kapnika . 

Najmogočniši predel je tako imenovani Dom Neptunov, 90 ' 
visok in 144' širok oblok iz same skale po sredini se mu pretak a 
šumeča Pivka in nad njo je natura sama sozidala iz terde skale 78 ' 
dolg most . 


139 


§. 274. Reke. 

Kranjsko spada brez malega vse v Savsko porečje *) . 
Samo Idriška, Ipavska in Reška dolbla, ki leže na zahod nem 
podolju visokega, Krasa, vise k jadranskemu morju.**) . 

Reka se tik meje na primorskih tleh za Sv. Kancjanom sicer 
spušča v neko skalno votlino, toda po natančnih preiskavah se j e 
našlo, da pod zemljo dalje teče proti Teržaškemu zalivu, kjer zope t 
na dan prihaja pod imenom Timav . 

Sava Korenska ali. Dolinska se zliva z Bohinjsko Savo 
n tako postaja reka Sava ali velika Sava . ' 

Po tej združbi teče Sava še 18 milj skozi Kranjsko, med temi . 
7 milj kakor mejna reka proti Štajarskemu . 

Dotoci Save ***) so : Sora (eyer), Ljubljanica, Kerka , 
Kolpa, ktera se pa tukaj v misel jemlje samo kakor mejn a 
reka, dalje Teržiška Bistrica, Kokra in pa Kamniška Bistrica . 

NajČudniši med temi dotoci je Ljublanica, prava jamarica, kajt i 
najpred se z imenom Pivka izliva v Postojnsko jamo, po tem prihaj a 
kakor Unec na dan , ali skrivši se zopet pod zemljo privira zadnji č 
pri Verhniki z veliko moČjo kakor Ljubljanica in s tem imenom s e 
niže Ljubljane po kratkem, namreč samo 5 milj in 3/4 dolgem teku 
vali v Savo, pomnožena z jamskima rekama Bistro in Išico . 

§. 275. Jezera. 

Na Savskem virju se nahajajo tri lepe gorske jezera , 

namreč Korensko, Bohinjsko in Blejsko (Bledsko) . 

Korensko jezero je plitvo jezerce na gorski planoti. S skalnimi 
stenami obdano Bohinjsko jezero je 57 m . dolgo in I/4 m . 
široko. Blejsko jezero je merama 3/ m. dolgo in na pol tako široko ; 
to jezero je najlepše, ima v sredi zelen otok na skalni podslombi s 

cerkvijo, kamor hodijo na Božjo pot, in na svojem obrežju čislane 
toplice (Blejske toplice) . 

*) Pod ktero glavno reko in pod ktero morje spada to r 

**) V ktero reko tečete Idrica in Ipava ? 
***) Na kterem bregu? Kje izvirajo ti dotoci ? 



170 

Cérkniško jezero na Notranjskem, pri srednji množin i 
vode 5/4 milj dolgo in nad '/, široko, je najimenitniše izmed 

presihajočih kraških jezer . 

Prav redkoma se posuši do celega ; ima okoli 20 vetih in bre z 
števila manjših v podobi lijaka izvotljenih jarkov (ponikev) in poiiravnikov, 
po kterih voda priteka in odteka*) . 

§. 276. Podnebje, rastlinstvo in živalstvo. 

Kakor ima Kranjsko tri različne predele, tako je raz lično 
tudi podnebje njegovo . Gorensko ima merzlo planinsko 
podnebje, kjer časi celo mesca julija sneg zapade ; Dolensko 
ima ob Merki in tu pa tam tudi ob Kolpi vremenstv o 
vinu ugodno, drugod pa je neprijetno in merzlotno ; po Notranjskem 
vladajo sploh govoreč hudi mrazi, sosebno kda r 
brije viharna burja . 

Izmed gozdov je največ listnatih ; poglavno drevje sta hras t 
in bukev, med njima pa se še nahajajo jesen, jelša, kostanj, brest , 
javor, lipa, gaber, topol ali jagned, jerebika, drobnica (hruška), lesnik a 
(jablan) in verba. Med hvojevjem je največ jelk, borov in mecesnov ; 
med nizko hosto ali germovjem se že dobivajo nektere južne oblik e 
kakor roj ali ruj, klokočka in lovorika . Ločnica poslednjega bockovj a 
(hvojevja) se vzdiguje do 6000', senožeti segajo do 5400', planinsk i 
pašniki do 7200'. Rež, ječmen, oves, krompir, zelje in repa raste 
na Gorenskem še na višini 3300' ; po ravnini se terca in vsakoršno 
sadje dobro obnaša ; turšice sejejo po Notranjskem in Dolenske m 
mnogo verst, druge žita pa sejejo skoraj povsod . Rež dozreva vedi 
del konec junija, po višite krajih pa mesca avgusta ; pšenico žanjej o 
konec julija, ajdo konec septembra ; seno kose sred junija, otavo p a 
sred avgusta, planinske senožeti kose samo enkrat proti koncu avgusta. 
Mnoge rastline toplejših dežel prezimujejo na Dolenskem po d 
milim nebom ; že mesca februarja cveto šebojke, žefran, pljučniki, 
mesca aprila pa Iugoveji cvet (fritillarie 

Živalstvo je takošno, kakor sploh po srednji Evropi . 

Lastni kraškim jamam so m o č ari l ci (človeške ribice), poseben 
rod dvoživk. 

*) V ktere izmed treh deželnih delov leže te jezera? 


§. 277. Stanovavci. 

Kranjska dežela ima 451 .000 s tanovavcov med kte


rimi je čez 400.000 Slovanov in 30.000 Nemcov. Zive v 14 
mestih, 17 tergih in 3195 vaseh . 
Največi del slovanskega ljudstva so Slovenci ; tako imenovan i 
Beli Kranjci, ki prebivajo ob Kolpi in dolnji Kerki, okoli 46 .000 duš , 
bližajo se po opravi in besedi Hervatom ; med njimi živi nekoliko sto 
serbskih prihodnikov, kterim se pravi Uskoci . 
Nemci prebivajo v Kočevju in Kočevski okolici na Dolenskem, 
in pa v Beli Peči na skrajnem severozahodnem kotu Gorenskega. 
Tudi je po ve(,‘ih mestih, zlasti pa v poglavnem mestu, nekaj 
nemških stanovavcov . 

Kranjci so brez malega vsi rimske katoliške vere . 
Knez-škof dežele kranjske stoluje v Ljubljani, — Serbov je 
polovica gerško-zedinjene, polovica pa gerško-nezedinjene cerkve . 
Okoli 300 Nemcov se de leži bodi avgsburške, bodi helvetiške verske 
spoznave. 

Samo eno mesto, namreč poglavitno mesto dežele, 
šteje nad 12.000 prebit avcov; razun tega ga ni kraja, ki bi 
imel do 10.000 duš. 

§. 278. Sirovi pridelki. 

Od vsega poveršja dežele kranjske je 95% plodnih , 

toda več kakor 2/3 izmed njih so gozdi in pašniki, pri kterih 
ne more biti ljudstva gosto naseljenega . 
Za to je Kranjsko, kar se tiče lesa in dere, precej bogato . 
Visoki Kras je po večera gol . 

Sicer se odlikuje dežela kranjska z v elicimi gozdi ali logi, ki 

ji pokrivajo nektere visoke ploščine, kakoršni so Jeloviški gozd n a 
predgorju Triglava, tako tudi Hrušica, po tem gozdi okoli in okoli 
Snežnika pod njega golim krogom . 

Poseben pridelek, po kterem se dežela kranjska lo g i 
od druzih, je živo srebo, ktero se koplje v Mrli . 

*) Koliko jih hodi na l D miljo . 


Okoli 700 delavcov iona ondi svoj zaslužek. Dobivajo na leto 
primerama 2500 centov živega srebra, ki se nekaj satno na seb i 
razprodaja, nekaj pa kakor cenover in veriniljon . 

Druzih kovin ima dežela malo ; samo nekoliko neznatnih 
rudnikov na svinec, cink in železo se nahaja v nji, 
žlahtne kovine se pa celo pogrešajo, ravno tako ni ne slankamena 
(kamnene soli) ne slanih studencov. 

Sirovega železa se na Gorenskem dobiva vsako leto okol i 

70.000 centov . Svinčene jame obetajo dobiček . 
Kar se tiče robe za kurjavo, je ta dežela sitno bogata. 
Razen gozdov ima Kranjsko na vzhodni meji jame na premog, 
pri Ljubljani pa mahovje ali tresečino . 

PreraČunilo se je, da ima Ljubljansko močvirje 330 tniljono v 
centov šote , ktere se že sedaj vsako leto porabi okoli pol miljona . 
Zagorske jame dajejo na leto okoli 350 .000 centov rjavega premoga. 

Ker so zemljišča razdeljene na zelo male kose, za t o 
je reja živine, ki ima samo pri veéih posestih dober uspeh , 
tod na nizki stopnji ; samo drobnice in kuretnine se še precej 
prireja . 

Mnogo prešičev priženo iz Hervaškega, da jih tu spitajo in 
po tein za dobre dnarje prodajo v zunanje kraje, posebno v Terst , 
kamor pošiljajo tudi kuretnino na prodaj . Ker se ajda močno seje , 
obnaša se dobro tudi bč,elarstvo. Kranjski béelarji so pridni te r 
sprevidni in imajo skup okoli 100 .000 panjev . 

Dežela si mora žita iz tujega dovažati ; po viših kra


jih sade krompir, po nižih močno sejejo turšico in ajdo ; v 
Ipavski dolini in na Dolenskem tudi terca rodi. 

Terto ravnajo tu pa tam že med njivami, kakor je navada v 
južnih krajih. Na 19 .400 oralih se prideluje v srednjih letinah 377 .000 
veder vina . 

§. 279. Obertnost in kupčija. 

Fabriška obertnost se v kranjski deželi le začenja 
razvijati . 

V Ljubljani je predivnica in tkavnica bombaževine, blizo Ljubljane 
pa papirnira in dve ollarnici . 


17 3 

Spomina vredna je železna roba, ki jo izdelujejo po cele sel a 
na Gorenskem, ravno tako železolivnica v Dvoru na Dolenskem i n 
solitrarnica Kamniška, tudi delajo po Kranjskem usnje, pisani katun 
(bombaževino) in volneno tkanino, dna za sita, platno, vsakoršn o 

leseno (suho) robo in lončenino . 

Kranjska kupčija se peča sosebno s prevažanjem blaga 
med Terstoin in notranjimi deželami cesarstva . 
Kar se tiče izvozne kupčije, gredo iz dežele sosebno : živo 
srebro, železo, jeklo, les in derva z leseno robo vred ; tudi platno, 
papir, usnje, dna za sita, goveja živina, presiti, kuretnina, med , 
češpe, jezice in deteljno seme ; v deželo pa se dopeljava, razun žita, 
prekomorsko in marsikako obertnijsko blago . — Kupčijska in obertnijska 
zbornica je v Ljubljani . 

§. 280 . Ceste. 

Glavna povodna pot na Kranjskem je Sava, po kter i 
vozijo z vodo doli, kakor tudi proti vodi . Odkar pa gre železnica 
skoz deželo, nehava nje imenitnost . 

Ljubljanica in nje potoka, Išica in Bistra, .nosijo tudi manjš e 
ladije in privažajo nekaj blaga, ki je namenjeno za poglavno mest o 
deželno; ravno tako je vozna Kerka, na kteri se pa malo kdaj vidi ladij a 

Kranjsko deželo vežejo s Koroškim, Hervaškim i n 
Primorjem z vsakim po tri ceste, ki se vse bodi na ravnos t 
ali vsaj posreduje razhajajo od Dunajsko-Teržaške deržavne 
ceste ali se pa ž njo vjemajo, kar zadeva namre č 
zvezo s Primorskim . 

Vse tri ceste, ki strinjajo Kranjsko s Koroškim, izhajajo i z 
Kranja (Krainburg), namreč cesta čez Koren v Belak, čez Ljubelj v 
Celovec in čez Kokro v Kaplo ; trojna zveza s Primorjem pelje če z 
Bistrico v Istro (in dalje v Reko)„, čez Senožeče v Terst in čez Ipavo 
v Gorico, tri ceste na Hervaško derže čez Kerško (mesto) in čez 
Kostanjevico v Zagreb in pa čez Metliko v Karlovec . 

Kranjska kronovina ima samo eno Železno cesto, nam reč 
južno železnico, ktera pelje po Posavju do Ljubljane, i n 
od Ljubljane čez Kras v Terst*) . 

*) Zakaj pač dela toliko zavinkov? 


§. 281. Šole. 

Med 184 ljudskimi' šolami je 7 pogla‘uih šol . Izmed 
100 za šolo doraslih otrok hodi 30 va-njo*) . Samostahm 
niža realna šola s tremi razredi je v Ljubljani ; to mesto in 
pa No‘ o Mesto imate vsako po en viši gimnazij . 

§. 282. Ime in gerb. 

Ime Kranjsko je slov anske korenike in pomeni, kako r 
nekteri mislijo, krajno deželo . Za gerb ima kranjsko vojvodstvo 
v srebernem polju kronanega višnjevega orla, kter i 

nosi na persih luno na dve versti v deset rdečih in srebernih 
ali kup razdeljeno. Gerl) s to krono vino 
zedinjene slog enske meje ali marke (ki je merama jugovzhodni 
predel na obeh straneh Kerkc), je v sreberne m 
polju čem, rdeče obšit klobuk, s kterega od zatri visita 
ds a križem drug prek druzega djana rdeča trakova s čopi . 

§. 283. Poglavno deželno mesto. 

Ljubljana (Laibach), sedež deželnega glavarja, iz postavljenega 
s‘etos avta Teržaškega mestoderštv a, po d 

kterim so okrajne gosposke, ima več kakor 20 .000 prebivavcov. 


To mesto, kakor je vsa podoba, sozidano ondi, kjer je nekdaj 
stala rimska Aemona, zakladajo z vodo rimske rake (vodovod) . Ljubljansko 
mesto ima muzej za prirodnine in umetnijske izdelke, knjiž


nico, več privatnih učilnic, znanstvene, obertnijske in dobrodeln e 
društva . 

§. 284. Dru kraji po deželi. 

Na Lorenskem je najimenitniši kraj Kranj (Krainbttrg), 
na mestu, kjer se Kokra izliva v Savo, mogoéno lep e 
lege, z znamenito tergovino. 

*) Primérjaj to s kronovinami že popisanimi! 


Še so spomina vredni kraji : obertna Loka (Lack) z 2.20 0 
prebivavci, pridni T er ž i č (Neu rnarktO, in p o' kupčii z živino ime nitni 
Ka mnik (Stein) . 

Najznamenitejše mesto na Dolenskem je Novo Mest o 

(NeustadO, imenitno zavolj kupčije z deželnimi pridelki in 

obertnijskim blagom . 

Drugi kraji, ki jih gre tukaj omeniti, so še : Metlika (M č ttring) 
s komturijo križanikov, Kočevje (Gottsehee), po kterem kraju 
z okolico vred se glava knežke verste Turjaškega rodu ali Auersper


gov imenuje vojvoda, in pa Toplice Novomeške, kamor prihaja 
dokaj ljudi zdravit se . 
Najpomenitiši kraj Notranjskega je rudarsko mesto 
Idrij a, ki irna 3800 prebivavcov . 

Še gre tu v misel vzeti : Postojno (Adelsberg), znano p o 
vsem svetu zavolj bližnje jame, in pa Vipavo ali lp a v o (Wippack), 
terg v dolinski ravni, ki že spominja na laško deželo . 

Od1oČck IX . 

Primorj e 

ki ima v sebi pokneženo grofijo goriško in gradiško, 
mejno grofijo istersko, in mesto teržaško z njegovi m 
obližjem . 

§. 285. Lega. 

Primorje, s poveršino 138 kvadratnih milj, je zahodn i 
nagib Kraševine proti morju jadranskemu. Najveéo višino, 
verh Triglava (9036), ima Primorje vkup s Kranjskim . Vsa 
njegova poveršina je do malega gorata ; ravne so tla sam o 
ob ustju rek brežnic : Soče, Rižane, Dragonje in Mirne al i 
Kvieta (Quieto) in ondi, kjer se Boljunšica izteka v jezer o 
Čepiško. To da samo ob Soči so te ravnice nekoliko veče 


176 

po njih se Primorje deleži friulske ravni, ki se šteje k 
gornjolaški nižavi *) . 

§. 286. Posamni deli. 

Primorje se razhaja na pet razdelkov, ki so ponaturn o 

ločeni drug od druzega, namreč: 1. na planinski predel na 
severni strani, 2. na nižavo ob Soči, 3. na Kraševino na 
vzhodu, 4. na isterski polotok in 5 . na otoke . 

§. 287. Planinski predel. 

Planinski predel je kos južnih apnenih planin in ob sega 
na zahodni strani Soče redo verhov, ki se ne vzdigujejo 
mnogo nad lesje (Canina 6980'), na vzhodni strani p a 
zahodni greben korena Triglavskega. 

Razun poglavnega veršaca se vznaša tu še več znamenitih vi-

sočin, kakor Mangert (8100') in Kern z ledeno glavo (7100') . 

§. 288. Nižava. 

Nižava ob Soči je 5 milj dolga in 3 milje široka, im a 
preobilo vode in se ponaša z rodovitnimi polji, po kteri h 
raste turška, vinska tema in murva . 

Morsko obrežje dela ob Soči lagune in je planih ta l 
brez mesta ugodnega za pristanišče . 

§. 289 . Kraševina. 

Kraševina, kolikor je ima ta dežela, obsega od viso


cega Krasa ploščino Ternovskega gozda (2500 1), in ves 
nizki (ali pravi) Kras (16001) s Čičarijo vred (1900') . 

Obe zadnjie omenjeni visoki planoti ste na jugozahodu ome


jeni z gorskim potezoin, ki se od konca vleče tikoma ob morske m 

*) Ktere kronovine mu delajo mejo? Pod ktero dolgostjo in širokostjo 
leži Primorje? Kteremu delu cesarstva se prišteva ? 
Ktero mesto mu gre med kronovinami glede na velikost? 


17 7 

bregu, po tem éiČarijo z visokim robom opasuje in se na terdi zem


lji končava z goro Učko (4400') . 

Ta višava je po večera brezvodna, valoflto neravna puščava 
ali griža na apneniku brez pravih dolin, na kteri se kadunjaste al i 
lijakaste rupe versté z grebenastimi berdi . V širših dolih se nahajajo 
najraje vasi s pičlim njivskim svetom, ali pa hrastovi gozdi ; po 
bokih grebenov, kteri se vzdigujejo iznad planote, raste bukovje . 
Podzemeljski svet je na vse strani preprežen z votlinami . 

Gorski grebeni se stezajo podolgoma v plastik od severozahoda 
k jugovzhodu in se v to mer više in više vznašajo . Tod je doma 

tisti veter, ki se z viharno silo spušča od vzhodnoseverovzhoda do 
severovzhoda čez pečevje in je pod imenom bu rj e znan kakor posebnost 
ondeš'nega podnebja . 

§. 290. Istra. 

lsterski polotok je dežela, ki se po odstavkih ali stopnjah 
s kraške višave ulega proti morju, iz pervega stermo , 
na to pa zlagoma in če dalje in ožŠa prihajaje . Pred 
jugovzhodnim robom mu IeŽe nekteri mali kupci skalnati h 
otokov (sosebno gre tu omeniti brijonske otoke) . 

Doline se v podobi mahala raztekajo s sred višave proti morju ' 
kterega pa ne dosegajo vse ; kajti nektere pregrajajo nakopičene leg e 
kraškega skalovja z neštetimi votlinami, v kterih se pozgubljajo in 
presihajo vode . 

§. 291. Otoci kvarnarski. 

V otocih kvamarskih se nadaljuje kraški svet ; zlasti 
pa se kaŽe po legi in kamenini, da otoka Cres in Losinj 
nista druzega kakor, bi djal, podaljšek tičke gore, ki ga 
podmorski presed loči od Istre . Širokejši in nisi Kerk (Veglianadaljuje, 
kakor se dá misliti, kraške ploščine . 

Cres (Cherso) in pa Losinj, ki se Cresa skorej derii, z Osorom 
(Ossero, 1840"), goro daleč po morju vidno, po kteri se ravnajo 
brodniki, sta ozki herbet iznad morja stermeeega velikanskega skalovja. 
Kjer je herbet ta najširši, ima globok upad podobe kraške, v 
kt+erem leži jezero vransko . Kerk nasproti je '


dragastO berdje, po no 
tranjem'z več globinami hl,.z nekterimi, seve da kratkimi dolinami. 

Kr. pop. eesarst . avst. 12 


178 

Okoli teh vel, otokov leže mnogi manjši, ki so d o 
a sama skala., tu gola, tam z germovjem obraŠéena. 
Spomina vredno izjemo pa dela otok Sušak (Sansego) pred 

Losinjem, skorej 300' visok peščen otok, ki je prav močno s tersjem 
obsajen in gosto naseljen *) , 

§. 292. Podnebje. Rastlinje in živalstvo. 

Podnebje ob gornji So in po Krasu je še zmér ostro ; 

ali ob dolnji Soči, na morskem obrežju in po otocih vž e 
vlada podnebje južne Evrope . 
Vže v Gorici se začenja spomlad s koncom februarja, pa je l e 
kratka; za njo nastopa preci letna vročina in terpi tje do Vseh Svetih 
; mesca novembra in do sred decembra je jesen . Ob novem let u 
nastaja prava zima z zmérnim mrazom, pogostoma brez ~ga snega 
in ledu. M) morju ohlajajo morski vetrovi letno vročino in za to v 
Terf;tu po navadi niso hude pripeke, ampak le nagli spreinini toplote . 
Sredpja letna toplota iznaša v Terstu 11 .50 R., v Gorici (270') 10 .5 0, 
v Rovinju 11 .80 , po otocih 12 0. Najniža toplota pada v Terstu do -


3.9 0. Dežja je na leto v Gorici 63", v Terstu 50". Istra ima prime rama 
malo dežja (11—12") pravi deževni čas je tukaj v jeseni. 
Strašna nadloga teh krajev sta b u r j a pa jtig, imenovan 
Scirecee ali Gre«) L evante . 

Rastlinje je po velikih gorah ob zgornji Soči bolj planinsko, 
po nižih in bolj na jug ležečih krajih pa se naha 


jajo že rastlhw, kakoršne ima južna Evropa . 
ée se človek s Krasa poda nadol k jadranskemu morju, vidi , 
kako se spreminja vsa podoba dežele ; na mesto žitnih polj prihajajo 
po Istri veliki oljčni logi ; kodar sejejo žito, ondi je po njivah zasajeno 
drevje, ki daje žitu potrebno senco, in po kterem se ovija vinska 
terca . Jugozahodne primorske nižine imajo že v popolni raz snovi 
vedno zeleno germovje hrastja, mirt, lovorik, terebint, mastika, 
rož cistej in bodečega slaka (sassaparilje), kakoršno se nahaj a 

*) V kterem morskem zalivu leže vsi ti ostrovi? S kterimi pre


livi so ločeni drug od druzega in pa od terdne zemlje? Kter i 

teh otokov je največi? kteri najdaljši? 


179 

ob srednjem morju IVloévirnato dolino za Porto Bose pokriva laška 
terstika (-Arundo Donax), prava velikanka med evropejskimi travami. 

Tudi živali se nahajajo po Istri že takoŠne, s kakoršnimi 
se ponaša južna Evropa. 

§. 293. Prebivavci . 
Primorje ima 520 .00 stanovavcov *), 27 mest, 15 tergov 
in 969 vasi **) . 

Dve mesti imate po več kakor 10.000 stanovavcov. 

Med stanovavci ste skoraj dve tretjini slovanskega, 
skoraj ena tretjina pa je laškega plemena ; še je 10.000 
Nerncov, 4000 Judov in 1500 Rumunov . 

Lahi (Taljanci) stanujejo na nekem kosu nižave ob reki Soči 
in pa po večih mestih in tergih kraj morja od beneške meje tje d o 
južnega erta dežele Istre, kakor tudi v mestu Ke-rku kvarnarski h 
otocih ; Nemci žive z druzimi narodi, sosebno z Lahi, v Ters1u in 

Gorici, po tein bolj ali manj poslovenjeni v kmečkih občinah, imeno vanih 
: Nemški Ravt (Deutsehruth) in Steržišče na kranjski mej i 
proti Bohinju ; Rmnunje prebivajo v nekterih krajih zahodno od gor e 
Učke okoli jezera Cepiškega ; vse druge primorske kraje so posedl i 
Slovani. Nekaj Lahov na Goriškem in Gradiškem spada ined Fur-
lane; Slovani do verh sedla ined Terstom in Reko in od njega doli 
poleg Dragonje tje do njenega izliva v morje se prištevajo Slovencom 
, kar jih je pa od te čerte na jug, so Serbi ali Hervatje . Meje 
teh narodov veljajo samo, če se vzamejo 'na debelo . Posamni kraj i 
imajo pogostima ljudstvo razne narodnosti in kolikor veče je mesto , 
in kolikor živejša je kupčija v njem , iz toliko več raznih narodo v 
mu je ljudstvo sostavljeno. Judje žive v Terstu, Gorici in Gradišči . 

§. 294. 


Vera. 
Primorsko ljudstvo je do malega vse katoliško in stoj i 
v vérski zade‘i pod velikim škofom Goriškim in pod škofi : 
Teržaško-Kopersk*m, Poreško-Puljskim in Kerškim . 

*) Koliko jih prihaja na eno kvadratno miljo ? 

**) Na koliko kvadratnih milj hodi po eno mesto, po en terg? Ko


liko vasi prihaja na eno kvadratno [lilijo? Primeri to z dru


zimi kronovinami! 

12* 


Pod Kerškim škofom je kvarnarsko otočje, pod Goriški m 
nadškofom pa grofija Goriška in Gradiška ; ostalo Primorje je razdeljeno 
med dva druga ravna omenjena škofa tako, da so pod Poreško-
Puljskim škofom jugozahodni pomorski kraji isterskega polo toka. 
V Terstu živi nekoliko sto nezedinjenih Gerkov, ki so nekaj 
Serbi, nekaj pa pravi Gerki ; mala gerško-nezedinjena občina Serhov 
je naseljena v Peroju pri Pulju nedaleč od morskega brega . Živ i 
pa še v Terstu okoli 1000 protestantov, ki se razun malo Anglikancov 
derže po enaeem številu avgsburške in helvetiške spoznave . 

§. 295. Pridelki. 

V Primorju je 94% sveta plodnih ), pa vendar je večidel 
deželanov prisiljen živiti se s pomorsko vožnjo, ker tl a 
same na sebi bezvodne in v suhi letni dobi redko kdaj po močene 
z dežjem so žitom močno neugodne tako, da germi 
ali pa ovčji pašniki zavzemajo večino plodnega sveta . 

Zivo pa se ločijo od sveta tukaj popisanega redki tisti kraji , 
ki jih preteka kaka vodica, kakor tudi oljkove boste na samih obronkih 
morskega brega in po otocih . 

Poglavitna poljščina ste turška in pšenica, uno sejejo 
bolj ob Soči, to pa bolj po Istri ; to da mnogo več potrebuj e 
dežela, kakor se pridelava v nji . Vina se dobiva nad 700 .000 
veder, večidel težkega, éemega, nederžeéega, ktero s e 
večidel v deželi sami pouiiva. To posebnost ima dežela pri morska, 
da se v nji nahaja malo kovin (metalov). Samo 
Istra ima premog, galun ali kisli kamen, vitrijol in morsk e 
soline. Nasproti pa se ponaša vse Primorsko s preobilni m 
zidnim kamenjem, ktero je z dervi vred že od nekdaj bil o 
poglavitno blago, prevažano po kupčii iz Primorja v Benetke . 

§. 296. Obertnost in kupčija. 

Pomol-ju lastna obertnost je tesanje ladij . 

*) Koliko kvadratnih milj je to? Primeri to s poprejšnjimi kronovinami 
! 


Vsako leto se nareja 40—50 ladij, ki so skup več kakor l 
miljon forintov vredne. 

Na Goriškem in v Terstu so še uektere druge obertijske 
naprave . 
Tako ima Ajdoviina (Heidensekaft) predivnico za bombaž, v 

Gorici je prečlšéavnica za cuker . V Terstu se nahajajo razen ladijo delnic 
tudi fabrike, v kterih se napravlja milo, testovina in suhar al i 
prepeČenec . 

Sploh se more reči, da kupčija premaguje kmetijo , 

e bolj pa obertnije, ker se s ti kronovb)i nahaja eno izmed 
najimenitnejših kupéijskih mest vsega cesarsts a, namre č 
svobodno pristanišče Teržaško . 

Terst opravlja za vse cesarstvo velik del vvozne kupčije, zla sti 
kar se tiče prekomorskega ali kolonialnega blaga, kakor tudi ne kaj 
izvozne kupčije : Terst je pa tudi skladališče premnozega blaga 
zunanjih dežel, ktero se samo do tukaj pripravlja in odtod dalje n a 
ladijah razvaža . 

Kupéijske in obertnijske zbornice so v Terstu, Gorici in 
Rovinj ;! . 

§. 297. Kupčijske poti. 

Imenitniše mesta, ki jih ima ta dežela kraj morja, s o 
med sabo po parobrodih družbe Lloyda avstrijanskega v 
redni zvezi. Zeleznica Ljubljansko-Teržaška stika Primorj e 
z notranjimi deželami našega cesarstva . Soča nosi še le v 
svoji nižini ladije . To lastnost imajo tudi nekteri drugi potoci 
in kanali te nižave . 

Sem gredo kanali : Anfora in NediŽa, ter Aussa . Izmed brežnic 
je Timav vozen od izvira do ustja, Mžana in Dragonja ste po 
eno miljo vozni reki. Kvieto pa 1 in milje . Timav nima čez 500 0 
dolgosti in kakor je podoba , druzega ni kakor že v popisu kranjsk e 
dežele omenjena Reka, ktera se tukaj izpod zemlje zopet na dan vali . 

§. 298. Šole. 

Med 283 ljudskimi šolami je 17 poglas/nih šol. Od 
vsacih 100 otrok, ki so dorasli za šolo, hodi jih 38 


182 

va-n . Terst in Gorica imata r~iži realni šoli s tremi raz redi, 
ki ste zedinjeni s poglavnimi šolami ; v Piranu je takošna 
niža realna šola z dvema razredoma ; v Rovinju hi 

Losinju Malem so navtične (pomorstvene) niže šole. Popolna 
viša gimnazija sta v Teistu in Gorici ; gimnazij še


stih razredov je v popru gimnazij pa v Pazinu. 

§. 299. Imena in gerbovi. 

Ime : Primorje (laš . Litorale nem . K2islenland) se razlaga 
samo po sebi . 

Ta kronovina se šteje k ilirskemu kraljestvu, ki se spominj a 
v naslovu cesarja-avstrijanskega in ktero ima razun Primorja še Ko roško 
in Kranjsko v sebi . Za to se imenuje tudi Primorje ilirsko, i n 

se s tem pristavkom loči zlasti od hervaških pomorskih krajev, t . j . 
od Primorja hervaskega . Ime : Istro ali kakor drugi piŠejo, Istrijo 
so deželi morda dali predrimski naselniki, ki so prišli od dolnjeg a 
Istra. Imeni mest: Gorica in Gradišče ste slovenskih korenik (namreč 
: gora in grad) in ste prešle tudi na grofijo . line Terst je bil o 
znano že nekdanjim Gerkom, ki so to mesto imenovali T e r g e s t e . 
Ne ve se za terilno , odkod izvira . 

Gerb kraljestva ilirskega kaže na višnjevem polj u 
zlato ladijo veslenico stare podobe . Teržaški gerb je polj e 

z zlato in rdečo barvo poprek razdeljeno, ktero '

ima zgori 
éernega dvoglavnega orla s krono, zdoji pa sreberno poprečnico 
in zlato helebardo. Istra irna gredočo zlato koz o 
rdečih rog v višnjevem polju ; gerb goriške kneLije jen a 
pošev proti desni presekan ščit, čigar desna polovica je šestémo 
napošev proti le‘,i s sreberno in rdečo barvo razpro 


gama, leva pa kaže kronanega zlatega, leva v višnjevem' .

11,o


lju ; Gradiška pa ima z zlato i'n višnjevo barvo poprek ra z 

deljen ščit, s srebernim sidernim križem na sredi. 

*) Primeri to s poprejšnimi kronovinami? 


§.300. Razdelitev. 

Kronovino to opravlja m-estoderiec, ki stoluje v Terstu. 
Pod njim so: mesto Ter paško (ki ima svojo mestno 
gosposko ali magistrat), in njegovo obliije, in pa okrajn e 
gosposke cele kronovine . 

§.301 . Teržaško mesto. 

T er st (IŠk. Trieste Triest) mesto ima s svojim 
obmestjem vred 1 . 6 kvadratne milje poveršja in šteje z 
obmestjem 104.000 prebivavcov. V to število so se vzeli 

tudi ondi bivajoči tujci, ki jih Terst ima čez 31.000 duš. 
Samo mornarjev, se more vzeti da je okoli 10.000 glav . 
Mesto se širi v podnožju hribca, na kterem stoji mala terdnjavica, 
ne daleč, od Krasa na zatočju ali pristanišču, iz 

kterega odhaja vsako leto karih 10.000 ladij s tovorom od 
6 do 700.000 ton. Primerama ra‘ no toliko bark prihaja 
va-nj vsako leto. O prihodu v Terst je raz,mérje med obloženimi 
in praznimi ladjami kakor med 9 in l, pri odhod u 
iz njega pa kakor med 7 in 3 . 

Največa in zares velikanska naprava Teriaškega mesta j e 
družba avstrijanskega Lloyda, ustanovljena v letu 1833 na akcije, 
ktere poglavitni namen je vožnja s parniki ali parobrodi . Parobrodarstvo 
Lloyda avstrijanskega se razširja od leta do leta in obseg a 
današnjega (lile jadransko mrje, vse turško Jutrovo, četno morje d o 
Trapézuntá, Sicilijo in reki Pad in Tičin do Velikega jezera . Za poduk 
v brodarstvu in kupéijskih rečeh je napravljena navtična in kupčijska 
akademija, tudi vzderiava ali podpira mestna občina knjižnico, 
Zbirko ali muzej starin in pa zoologieni muzej. Na skrajne m 
ergi zatekla Teraškega je postavljen stolp svetilnik, kteremu nasproti 
se nahaja kvarantinskl lazaret. Ze v prédavnih Časih se je 
bilo kerščanstvo ukoreninilo in je svetlo v Terstu in zgodovina mesta 
tega spričuje od nekterih mučenikov, med druzimi tudi od sv . 
Justa, mestnega in škofijskega pationa . Na p aniščw pod gradom 


184 

stoji škofja cérkev, dvojna bazilika, nekaj iz četertega, nekaj pa i z 
šestega stoletja . 

TerZaško obmestje. 

Teržaško obmestje ima veé vasi, v kterih prebivaj o 
Slovenci. Na Krasu je v kadunji med hrastjem Lipica s 
cesarsko žrebéarijo. 

To žrebčarno je klasični umetnik v malanju konj, Hamilton , 
zmalal na -velikem matu, ki se hrani v c . kr. gradu Belvedere na Dunaju 
. Vas Občina na koncu Krasa je znamenita za to, ker se ond i 
z nekega mesta na veliki cesti popotnemu, kdar se je prepeljal sko z 
kamnito puščavo, pervikrat prikazuje bližnje, to da za 1260' niž e 
morje. 

§. 303 . Poknez ena grofija goriška in gradiška. 

Poknežena grofija goriška in gradiška ima 51 kvadratnih 
milj in šteje 185.000 stano‘avcov *). Poglavno 
mesto Gorica (la. Gorizia, nem . G irz) stoji v rodovitni 
s tersjem, zasajeni ravnici med Krasom in ‘elikim cesarskim 
gozdom Ternovskirn in šteje okoli 11 .000 grebivavcov. 


Na bližnji Kost a njeviei počivajo trupla pregnanega kralj a 
francozkega, Karla X ., njegovega sinu vojvoda Angulemskega in 
edine hčere po nesrečni kraljici Marii Antoaneti, vdove vojvodinj e 
angulemske. Nedaleč od Gorice stoji mestce Gradišče ali Gradiška, 
kterega stari grad se rabi današnjega dne kakor kaznovavnica 
za velike hudodelnike . Oglej (lat . Aquileja, staronem . Aglar) v nižini 
reke Soče oznamuje tisti kraj, kjer je nekdaj stalo eno največi h 
mest starorimskega cesarstva, namreč nekdanja Aquileja . Pač je 
čudna reč, v mali ti in borni vasici viditi veliko stolno cérkev, v nekterih 
delih, ki so še iz 11 . stoletja, zidano na okrogle obloke, in 
pa na samem stoječi zvonik, dva ostanka iz tiste dobe, ko so še ond i 
patrijarhi imeli svoj sedež . Od Ogleja na jug se začenja laguna , 

*) Koliko je ozirno število ljudstva? 


kteri na skrajnem koncu stoji Grad (Grdeno), mestec, čigar prebivavci 
žive večidel od ribštva . 

Goriška okolica je mala, pa kaže v obdelovaj u 

zemlje, v podnebju in podobi tal toliko različnost, da ji vse 
cesarstvo v tem nima enaeega kraja. 

Med Gradom in Triglavom, med Devinskim gradom, kjer s e 

proti morju končuje Kras, in vasjo Viškom, kodar pelje cesta v beneško 
terdnjavo Palmo, čredijo se med sabo morsko obrežje in pinije, 
lagune in njive z rajžem obsejane, Kras z viharno burjo in nižava, 
na kteri rodi turšiea in vinska terta, gorski logi z gradeno m 
in pa velike gore ssneženhni polji *) . 

§. 304. s terska mejna grofija. 

Mejna grofija isterska ima 85 k t adratnih milj in 

230.000 stanovavcov **), izmed kterih živi nad 32.000 n a 
otocih kvarnarskih. Spomina ‘ redno je mesto Pazi n 
(lšk. Pisino, nem. Illitterburg), tako imenovan od staro davnega 
gradu ***) enacega imena, ki je današnjega dn e 
lastnina markezov Mentecuccofi . 
Istra se ponaša na južnem svojem kraju z dvema v 

svoji versti nepresežnima zakladoma, namreč s Puljski m 
vojaškim pristaniščem in pa z rimskimi starinami tudi v 
Pulju. 

Pristanišče vojaško je zaperta, globoka, varna kotlina morska, 
prostorna dovelj za največe brodovje (floto), in vsegdar enak o 
dobra, ker ima skalnato dno in se va-njo ne izliva nikaka tekoč a 
voda. Starine Puljske so : velikausk amfiteater, čigar zunanje zidovje 
je dobro ohranjeno, 366' dolg, 292' širok, 75' visok, s 14 4 
okroglimi obloki v dveh verstah, stoječih druga nad drugo ; po tem 
sprelep, lično zidan in olepšan tempelj Rome in Avgusta, s stolpov 


*) Kako bi to pojasnil iz podobe tal . 
**) Koliko je ozirno število ljudi.? Primeri to z Goriškim in G-radiškim 
! 
***) Na kterem mestu dežele isterske stoji Pazin? 


jem korintskim, in pa nadgrobne vrata', tako imenovana Porta (tW*(iht. 
Sedanji Pulj ali Pola je malo mestec, kteremu so na veliko korist 
naprave, v najnovejši dobi ustanovljene ondi za cesarsko marino . 

Med vsemi isterskimi mesti ima največ Iju-di pornoa 


sko mesto Rovinj (M. Rovigno), do malega z 10.000 prebivavci 
opasano od suhe strani z oljkovim gozdičem . 

Stanovavci so kaj izverstni mornarji . — S keršéanskhni sta


rinami se ponaša Poreč (Pare/no), ima namreč dobro ohranjeno i n 
nekoliko še z nekdanjim orodjem opravljeno stolno cérkev (baziliko) , 
ktero je sozidal škof Evfrazij okoli leta 540. Pri Piranu i n 
Kopru (Capo d''istria) so morske soline, ki dajejo deržavi vsak o 
leto nad 600.000 centov soli . V notranji deželi se razširja ob rek i 
Kvieto Mo tovunsko hrastje, iz kterega dobiva c. kr. marina nekaj 
potrebnega lesa za ladije . Nedaleč od tod je Šent Peter s fabriko 
za vitriolj in galun, ki daje po 800 centov ene kakor tud i 
druge teh rudnin. Blizo ustja rečice Raše so K ar panske rude, ki 
dajejo okoli 75.000 centov premoga na leto . 

Na višavi, še k Istri šteti, ki se more imenovati južn i 
podaljšek Krasa, stanujejo Čiči, kteri imajo današnjega dne 
besedo hervaško in žive nekoliko, bi djal, kakor koéevavci 
(nomadi), kajti po zimi se preseljujejo s svojimi ovcami n a 
jugozahodno obrežje isterskega polotoka in ostajajo ond i 
po šumicah zimozelenih tje do spomladi. Na kvarnarskih 
otocih je spomina vreden Mali Losi nj (Lussin piccolo), 

ki ima silo mnogo ladjarjev in pa izverstno pristanišče, kamor 
prihaja dokaj ladij . 


18 7 


OdIoček X 

Kraljestvi hervaako in slavonsk o 

(s hervaško-slavonsko vojaško Krajino vred) . 

§. 305. L e g a. 

V eno kronovino zedinjeni kraljestii hervaško in slavonsko 
(brez bor% aško-slavonske Krajine vojaške) ste dv a 
kosa zemlje, ki se samo na enem mestu deržita in ki imata 
skup 307 kvadratnih milj poveršine . Hervaško-slavonsk a 
Krajina vojaška s 339 kvadratnimi miljami poveršja je sostavljena 
iz treh kosov : pervi se vleče na južni strani Hervatije 
in Slavonije ob meji deržavni, drugi se med obem a 
kraljestvoma kakor polotok steguje proti notranjim deželam 
cesarstva, in tretji je majhena, po vsem ločena pokrajina, 
ki leži na jugovzhodnem oglu Kranjskega. Vojaška 
Krajina je s kronovino vred ena dežela. Veei zahodni kos 
te kronovine, civilno ali gradjansko HervaŠko, s 179 k‘ adratnimi 
miljami, in hervaška Krajina z 276 kvadratnim i 
miljami spadata v Kraševino in k jugovzhodnim predgorje m 
planin, manjši vzhodni kos, civilna Slavonija, s 128 kvadratnimi 
miljami in Krajina slavonska s 63 kvadratnimi miljami 
pa se štejeta samo k planinskim predgorjem. Na zahodu 
moči Reški zaliv hervaško primorje, od vzhoda p a 
sega ob Donavi, Dravi in Savi v zanožinah ah dragah ve lika 
ogerska ravnina v Slavonijo in na Hervaško *) . 

s') Kolika je vsa dežela? Ktere kronovine ji delajo meje? po d 

Mero dolgostjo in širokostjo leži? v kteri del cesarstv a 

spada? 


1 88 


§. 306. Predgorja planin. 

Severni rogelj vse kronovhie, zlasti pa kraljestva 
ker-vaškega je Medmurje (herv. Medjumurje, mag. MurakQz), 
t. j. tisti kot, ki se prostira med Muro in Dravo . Va-nj 

se steguje skrajni konec tiste verste gričev, kterhn se na 
Štajarskem pravi Slovenske gorice, in ki niso druzega kakor 
predgorja od ene panoge pervotnih planin . 

Med mestoma, kjer reki Drava in Sava prestopate v 
dezelo hervaško-slavonsko, dotika se je tisti odrastek Kara‘
ank, ki se mu prvi i Makolska gora (Matzelgebirye), i n 

od njega se loči pogorje, ki nepretergoma to da pod raz . 
Dimi imeni', deržeé na jugovzhod, prehaja ne samo Hervaško 
in Slavonsko, ampak tudi tisti delež Krajine vojaške , 
ki leži med njima. Na civilnem Hervaškem se imenuje to 
pogorje v raznih delih Ivančica, Železnica in Kaira, na vo . 
jaškern Rervaškem Rekav in Bilo, v Sla‘onii pa Cerin i 
Verli, Papuk, Beli Verli, Kemdija in Kestenov Verh (Kostanjev 
Verli), in od ondod se znižava na griče po večen] neznatne 
in na ravdice male visokosli, po kterih prehaja v 
sremsko Fruško goro. Vse to pogorje se dedi, to da odmaknjeno 
na nekoliko milj, teka reke Drave, in spušča k 
Savi poprek več razrastkov, ki v hervaški Krajini vojašk i 
in vSlavonii delajo tu pa tam s poglavnim vlakom vštric gredočo 
dvojno versto in napravljajo tako prijetne gorske do line 
med podravsko in posavsko nižavo ; takošne so Gariške 
in Berleniške gore, Požeške in Mitske berda, ki se p o 
valovitem svetu in holmju na desnem bregu Donave pritikajo 
Fruški gori . 

§. 307. Delež Kra ševine. 

Med Savo m morjem jadranskim prihaja Kraško gorovje 
iz Primorja in iz Kranjskega v to deželo in gredoč 


189 

dalje po nji napolnuje jo s svojimi skaloiitimi pragi, korita


stimi dolinicami in jarki, med kterimi se vzdigujejo tu p a 

tam posamni viši verhovi . 

Kakor najviša mérjena verhova civilne Hervatije sta znan a 
Bitoraj pri Fužinah (43009 in Tisovec pri Lokvah (2700') . 

Zlasti v Krajini vojaški dela Kras višavo in nad to 
višavo stermite dve redi gor, ki niste druzega, kakor dalj e 

gredoče višine Krasa visocega in kteri dosegate s posamnitni 
verhovi 4—6000' nadmorske ‘isokosti . 

Primorski versti se pravi Velebit, najimenitnisi nje verh , 
Sveto Berdo, se vzdiguje do 5559' . Notri v deželo samo se vlečej o 
velika in mala Kapela in pa Pleševica . V veliki Kapeli ima Belolazica 
6000' in prištuljeni skalnati krog Klek 5210', v mali Kapeli do sega 
Koreica 4858' in najviši verh gore Pleševice se vzpenja d o 
5160'. Od Kapele na vzhod se ulega ta višava med 'Um) in Kolpo s 
Petrovo in Zrinjsko goro polagoma proti Savi in Izgublja kraško 
iastnijo . Tudi vzhodne brežine visocega Krasa je deležna hekvaškoslavonska 
dežela, kajti Gorjanci napolnujejo tisti mali kosec Krajine 
vojaške, ki leži prav na samem ob rneji Kranjskega. 

.308. Nižava. 

Na Dravi in Savi segate od velike Dona‘ sko-Tišk e 
n zave dve zanožini v to deželo, namreč perva do ustja 
reke Mure, druga pa do Zagreba . 

§. 309. Visenje de Gele. 

Hervaško-slavonska dežela visi proti dvojnem u 
morju, na zahod proti jadranskemu, na vzhod pa proti Černemu. 
Znamenito veči del je nagnjen na vzhod. Vse vode 
tega dela teko po Dravi in Savi v Donavo . 

§. 310. Podravje ali porečje Dravsko. 

Dra‘ a prestopa mejo blizo štajarskega mesta Ormuža 
(.Friedau in od mesta , kjer privzema rek() Muro, meji t-o 


190 

kronovino proti severu, dokler se sama ne izlije v Donavo . 
Razun Mure ji priteka v ti kroxtovini samo nekoliko neznat 


nih rečic od juga, zlasti : reka Bednja na civilnem Hervaškem, 
na kratkem kosu v hervaški krajini Bistra, v Slavo . 
nii pa Karašica. 

Drava je nepravilnega teka, polna otokov in obrežnih močarin. 
Nešteti potoci, kteri, izviraje na razvodju med Savo in Dravo 
izpod gozdnatih grebenov, teko proti severu, po veéem ne prihajaj o 
kakor do podravske doline ter nimajo očitnega izliva v reko Dravo , 
marveč se pozgubljajo v močvirje . 

§. 311 . Posavj e ali porečje Savsko. 

Sava prestopa na Hervatijo civilno pod Brežcami, 

mestcom štajarskim, seka, deržeč na jugovzhod, to dežel o 
poprek 'je do mesta, kjer se reka Kolpa izliva va-njo, odtod 
naprej jo meji proti Hervatii vojaški, dokler ne prejd e 
vsa v vojaško Krajino, ne dotikaje se na daljnem svoje m 
teku proti vzhodu nikjer Slavonije civilne . Na desnem 
bregu jemlje v se : v civilni Hervatii Kolpo, v Krajini Lino, 
na levem bregu pa v Hervatii civilni Krapino, v Krajini p a 
s Casino pomnoženo Lonjo. Ob ustju reke Lonje je oko lica, 
Lonjsko polje imenovana, ki jo rade zalikajo povodni . 
to da nekaj let že si prizadevajo posušiti ta svet, ker bi s e 
po tem utegnil, kakor je vsa podoba, prištevati najrodo-vltnišim 
krajem našega cesarstva . V Krajini vojaški se iztekajo 
v Savo veliki in mali Sirilg in pa Odjav a, ki ji prihaja 
iz Slavonije . 

Najznamenitejši teh dotokov je Kolpa. Na vsem svojem teku 

do malega reka mejna, namreč izpervega derieč k severu proti deželi 
kranjski, po tein na jug proti Krajini vojaški, izvija se v mnozi b 
krivinah skoz pretesne tokave, dokler blizo Karlovca ne doseže nižave, 
odkodar teče dalje v Savo po rodovitnem s prijetnimi griči obdanem 
dolu . Vredniši spomina dotoei Kolpe reke iz Krajine vojaške 
so : Korana, ki izvira iz Plitviških gorskih jezer in slapov na vzhodni 
brežini male Kapele, Glina, ki je na majhenem kosu mejna reka 


19 1 

va, in,Petrinja . — Una zapušča koj po svojem izviru 
ki'onovino in d-eržavo, pa se je poznej dotika vnovič in meji po te m 

ua-e cesarstvo tje do svojega izliva . Donava teče od mesta, kjer se 

Drava spušča va-njo, kakor meja, ktera loči na severu in vzhod u 
Slavonijo od serbske Vojvodine . 

§. 312. Primorje in okolija pravih kraških re k 
in jezer. 

Kar dežele heri aške visi na zahod, to je primorje . 
Aaz,tm nekterih celo neznatnih obrežnih potokov teče v 
~je edina Zermanja in sicer po Dalmacii . 

Med primorskim pogorjem, Kolpo, Korano in gornje m 
tekom Une se prostJra široka okrajina polna jam, kotlanj i n 
koritastih dolinic, kterh vode se izgubljajo v votline ali požiral 
nike, in ob velicih nalivih, umnožene z brezštevilnim i 
studenci, ki se prikažejo nanagloma, delajo povodnji, ker 
požiravniki ne morejo tolike vode popijati kakor le po malem. 
Nikjer drugod ne nahajamo toliko in tako mnogo


verstnih presihajočih jezér, kakoršne so sploh lastne kraškemu 
svetu . 

Največ t,aih kraških rek in potokov teče na zahodni strani 
male Kapele in vsa je podoba, da se te vode izlivajo v morje jadransko, 
ktero je poleg Velebita v kanalu deliti Morlacca vse polno močnih 
sladkih studencov, ki izvirajo iz skalnatega dna . Manj jih je n a 
vzhodni strani male Kapele in ti so menda v zvezi z nekterimi poto


iči, ki teko v Kolpo, Korano in lino . Med vsemi kraškimi rekami 
ste najimenituiši Lika in G-a4a . Lika izvira blizo Medaka, jemlj e 
v se dokaj potokov Liške planote in se v Lipovem polju izpod Kosin a 
izgublja v ponikve, imenovane ondod ponor, ktere, če jih siln o 
deževje zablati, da tolike vode popiti ne morejo, za nekaj časa narejajo 
pregloboko kernico (tomun). tačka izvira nad Lešcami, deli s e 
pri Otočcu na dva rokava, kterih eden se pri Švici, drugi pa pri Berlogu 
zgublja v ponikve ali ponor. Pri S. Jurju (S. Giorgio) na morskem 
bregu kahla iz tal po sežnju široka voda, ktera se 100 korako v 
niže spušča v morje in ki po vsi podobi ni druzega, kakor v morj e 
tekoča GaČka in Lika. Dobra, Mrežnica in Me :vica teko mestom a 
pod zemljo in strinjajo svoje vode v Kolpi . 


192 

Na vzhodnem bregu- ali nagibu male Kapele narejajo Plitvišk e 

jezera pragovit romantično-lep primorski kraj. Jezerc teh je sedem, 
ki svoje vode z viših pragov na niže v mnogoterih slapih prevaljujejo 
. 

§. 313. Podnebje, rastlinstvo in živalstvo. 

Razun višlh hervaŠkih hribov je podnebje povsod 
mehko, vSlavonii mehkejše, pa tudi mokrotnejše in nezdravejše, 
kakor na Hervaškem . 

Po zahodnem delu je rastlinstvo takošno, kakoršn o 
imajo kraški predeli dežele kranjske, na vzhodu pa jemlje 
ono na se lastnijo rastlinstva, s kakoršnim se ponaša velik a 

nižava ob Donavi in Tisi, toda s tem razločkom, da tukaj 
ni stepnih rastlin, nasproti pa se prikazuje blatno (muzno ) 
rastlinje. 

Enake razmere veljajo tudi zastran živalstva. 

§. 314. Prebivavci . 

Civilno Hervaško ima 865.000 prebivavcov, med temi 

je v okroglih čislih 600.000 Her‘atov (kterih beseda s e 
bliža slovenski), 200 000 Serbov, 7000 Nemcov, 500 0 
Mag farjev, 2000 Lahov, 3000 Judov, 2000 Slovakov in Čehov 
in nekaj Gerkov. 

Nemci se nahajajo na Hervaškem samo med meščani, po Slavonii 
jih je pa nekoliko tudi med kmeti naseljenih. Magjarji žive 
zlasti na Slavonskem, kjer so v nekterih selih edini prebivavci . Lah i 
stanujejo sainotero na pomol-ju ; tudi med prebivavci primorskega 
mesta Reke je znamenito število Lahov . 

Krajina vojaška šteje 674.000 prebivavcov. Med temi 

je v okroglih čislih okoli 538.000 Hervatov, 133.100 Serhov, 
200 Rumunov, 300 Magjarjev, 2000 Nemcov in 30 0 
ljudi raznega plemena *) . 

*) Koliko je vse ljudstvo? V kterem razmérju stoje pri tem 


193 

Po jugovzhodnih krajih deželnih tje do ustja reke Kolpe in po 
Varaždinski Krajini stanujejo Hervatje in Serbi skup, po Gradiške m 
in Brodskem regimentu pa do malega sami Hervatje. V mestu Senju, 
ki ima pristanišče, stanuje nad 200 Lahov . 

3'

15. V e r a. 
Prebivavci civilne dežele so, kar se tiče vere, po ve čem 


Stevilo katoličanov iznaša namreč 786.000, razim teh je še 

86.000 gerško-nezedinjenih prebivavcov, 4000 helvetiške spoznave, 
700 zedinjenih Gerkov , 300 protestantov avgsburške spoznave 
in pa zadnjič 3000 Judov. Kar jih je gerško-nezedinjene vere, to s o 
Serbi, protestantje pa so večidel Magjarji . 
Tudi v Krajini vojaški je največ prebivavcov vere katoliške 
; za njimi gredo neiedinjeni Gerki . 

Tukaj je namreč 420.000 katolikov, 5300 zedinjenih Gerkov, 

242.900 starovércov, 700 evangelikov avgsburške in 10 helvetišk e 
spoznave, in pa nekaj malo Judov. 
Katoliéanje so pod velikim škofom Zagrebški m 
škofi Djakovskim, Peéuškim in Modruškim (ki stoluje v 
Senju, mestu Krajine vojaške) . 

Največi del civilne Hervatije, severni del Krajine vojaške i n 
zahodni del Slavonije civilne je v Zagrebško škofijo ; jugovzhodni 
del civilne Slavonije in vzhodni del Krajine spada pod škofijo Djakovsko 
; dekanstvo Valpovsko, ki leži na severovzhodni strani Slavonskega, 
gre pod Pečuh, in primorje z gornjim delom porečj a 
Kolpskega in s Pounjem se šteje pod Modruškega škofa . Razun teh 
stol-uje gerško-zedinjen škof v Križevcih na Hervaškem in gerškonezedinjena 
škofa ali vladika imata svoj sedež eden (Karlovški) na 
Plaškem, drugi v Pakrecu . 

vkupnem ljudstvu posamne narodne plemena eno do druzega 
? 

Kr. pop, cesarst . avst. 13 


194 

§. 316 . Razdeljenje ljudstva med dosamne kraje*). 

Ljudstvo civilnega Hervaškega in civilne Slavonije 
stanuje v 9 mestih, 53 tergih in 2968 vaseh, ljudstvo Krajine 
vojaške pa v 7 mestih, 8 tergih in 1500 vaseh . 

V civilni Hervatii ima šest krajev (med temi so tri mesta ) 
po 10 .000 duš in čez : eno mesto ne dosega število 20 .000 duš. 

§. 317 . Namen Krajine vojaške. 

Krajina vojaška se je ustanovila malo po malo s te m 
namenom, da bi deržavna meja proti Turkom bila vedno p o 
vojaško branjena. Torej merijo vse naredbe in naprave poglavitno 
na to, da bi se ohranilo vsegdar in izurilo dovelj z a 
orožje dobrih ljudi . 

§. 318. Hišne zadruge ali vkupšéine. 

Občine so zložene iz hišnih zadrug, t. j. rodovin 
patriarhalno zedinjenih pod enim gospodarjem in eno gospodinjo, 
ki ju volijo za glasovanje prikladni udje zadevne 
rodovine. Po pravilu je gospodar (gazila, domačin) naj


starši, pripravni in službe prosti mož, in njegova žena je 
gospodinja (gazdarica, domaéica) . Ne samo ležeče posestva, 
poslopja in vsa premikljiva roba hišne zadruge, temuč 
tudi vse, kar si hišna zadruga pridobi z vkupnimi močmi , 

vkupna je lastnina, s ktero se zmagujejo stroški hišnega 
gospodarstva in preživlja vsa rodovina . 

Te odločbe obsegajo v bistvenih rečeh starodavno šego slo vansko 
zastran zemljiške lasti , povzdignjeno na čast postave . 

§. 319. Dolžnost, služiti pod orožjem . 

Vsakega možkega izmed prebivavcov vojaške Krajine, 

ki ima v Krajini kaj ležečega posestva in kteri je za orožje , 

*) Kako gosto je ljudstvo ? 


19 5 

zadeva dolžnost, služiti pod orožjem . Dolžnost ta veleva : 

čuvati in braniti deželno mejo, hraniti notranjo varnost in 
kdar je treba, iti v cesarski službi tudi zunaj dežele na boj . 

§. 320. K ordun . 

Versti stražnic ali éartlakov razstavljenih poleg meje 

deržavne, in sicer iz večega poleg Line in Save, pravi s e 
kordon ali kordon, ki je deželi ob enem tudi zdravst‘ en a 
zapertija, da se va-njo ne zanese kuga . Na kordunu neprestano 
stražijo zdaj eni zdaj drugi graničarji (krajišniki) . 

321 . Vojaške ob cine. 
Te dolžnosti, služiti pod orožjem, in napo' edi, ž i g eti 
v hišni zadrugi, so oproščeni prebil avti mest : Baga, Senja, 
Petrinje, Kostajnice, Belovara, Ivaniča in Broda, kakor tud i 
drugi samezni ljudje, in podverženi so samo občni dolžnosti 
vojaške službe ravno tako, kakor stanovavci druzih kronovin, 
ali nasproti imajo tnalo zemlje v posesti. Občinam teh 
mest se pravi občine vojaške ali komuniteti . 

Stevilo njih ljudstva, ki iznaša blizo 14 .000, ni povedano v 
posamnih naznanilih gledé ljudstva od vsacega regimenta posebej . 

§. 322. Posebnosti zastran narodnega gospodarstva. 


Te posebne razmérja nanašajo, da se kupčija in obertnost 
derži po večera samo vojaških občin (komunitetov) ; 
najveci del prebivavcov Krajine vojaške pa si s kmetijstvom 

n domačim delom napra,lja, česar jim je treba za živež, 
za obleko in stanovanje; to da te potrebe so jim jako proste. 

§. 323. Sirovi pridelki rudstva. 

Rudstva razun zidavnega kamenja daje ta dežel a 

malo reč in še to samo tisti kos Hervaškega, ki visi k čer 13 



196 

nemu morju . Dobiva se pa tu ieplo, prano zlato, železo , 
(kterega daje Krajina na leto 8000 centov) in pa rjav i 
premog . 

Mnogo je rudninskih studencov . Po večen' imajo v seb i 
žeplo in železo, nekteri pa tudi jeklo ; posebnega spomina 
je vredna Lipiška voda, ki ima dokaj jod-natrona v sebi i n 
pa studenec nafte pri Cérniku . 

§. 324. Sirovi pridelki rastlinstva. 

V gradjanski ali civilni okolii je 87% zemlje plodnih ; 

več k'akor polovico tega sveta zavzemajo gozdi . Manjša polovica 
se šteje večidel med njivstvo, kajti travniki in pašniki 
pokrivajo tod po celem samo nekaj čez 4000, vinogradi 
pa okoli 1500 in vertovi okoli 700 oralov v Krajini pa, kje r 
je sploh 7 90/0 poveršja rodovitnih, zlasti po zahodnih goratih 
straneh se razširjajo veliki pašniki. Hervaško rodi premalo 
žita, Slavonii ga pa nekoliko ostaja čez lastno potrebo . V Slavonii 
se seje poglavitno pšenica, po Hervaškem pa turšica . 

Sočivja, zlasti boba, prideluje Slavonija prav zelo, ker sočivje 
je prebivavcom sosebno tistim, ki so vere gerško-nezedinjene , 
poglavitna jed med ostrim postom, ki ga terdijo velik del leta . Kar 
se tiče vina, pridelujejo ga v srednjih letinah čez tri miljone in pol 
veder, ali te vina se po*veeem ne dajo dolgo deržati, čeravno s o 
močne ; popijajo se večidel v deželi . Od kuhe je poglavitno zelje p a 
čebula, od sadja pa slove češpe, iz kterih kuhajo slivovico, in p a 
kostanji, kterih se zlasti po Slavonii nahajajo celi gozdi . Razun pri morja, 
ki je večidel golo, so gozdi, zlasti hrastovi, bukovi in gabrovi, 
v dobrem stanu ; to da na mnozih krajih ne sekajo lesa pravilno , 
ker ni cest, da bi ga iz gozda spravili . 

Vojaška Krajina po gorah, sosebno po Kraševimi, 
ne rodi Žita toliko, kolikor ga potrebuje . Kar je pa nižale, 

če ni pokrita z močvirjem, mora se šteti med rodovitn e 
žitne tla. 

Po gorah, sosebno na zahodni strani, tla niso tako dobre ; tudi 
se ondod prav slabo kmetuje . Poglavitni sadež je turšica (ukuraz) , 
,, 


19 7 

za njo gredo pšenica, oves, rež, ječmen, pira, proso, ajda, bob i n 
krompir. Vinski pridelek se ceni na 300.000 veder. Med sadnim 
drevjem ravnajo v Gradiški in Brodski regimenti sosebno mnogo 
uešp zavolj slivovke. Gozdi dajejo derv in lesa karih 750.000° na 
leto. V gozdih po gorah so poglavitne drevesa : cer, pel«, bukva , 
smreka, jelka in breza, ob Kolpi in Savi je mnogo hrastovja, ki daje 
les za ladije . 

§. 325. Sirovi pridelki žisalstva. 

v 

Ze iz tega, da je tu pa tam malo travnatega sveta , 
more se soditi, da ta dežela nima dosti' Živine ; samo prešičev 
se redi precej, zlasti na Slavonskem, ktero se ponaš a 
z velieimi hrastovimi gozdi . 

Vredno je omeniti tudi veliko množino pur na Hervaškem , 
kakor tudi živo bčelarstvo v obeh kraljestvih, po tem rejo žlahtni h 
španjskih ovac (inerinos), s ktero se pečajo nekteri veči posestniki 
na Hervaškem in Slavonskem . 

Hervaška svila je neznano tenka, ali dobiva se je kaj malo ; 

nekaj več je pridelujejo na Slavonskem . 

V Vojaški Krajini se prireja res obilo Živine, ki je p a 
le niže verste. 
Konji so inajheni, sosebno po gorah; goveja živina je revne 
podobe in rabi se skoraj samo za vožnjo in za pleme ; ovca daje sko


raj samo debelo volno za domačo potrebo in rede jo največ za zakolj . 
Nekaj imenitniša je reja prešičev in pa bčelarstvo ter svilarstvo . 

§. 326. Obertnost . 

Ladijodelnice ob morju in fabrike za moko, za papir , 
kemijsko robo in debelo platno (jadrovino) v Reki in blizu 

nje, po tem steklarnice v Zvečevu županije PoŽeŠke in 
Osredku županije Zagrebške so najimenitniše obertnijsk e 
naprave civilne Hervatije . 

Še je nekaj malo fabrik, v kterih se izdeluje beloperstna roba , 

čisti vinski kamen in pa pripravlja regratova kava. Slavonec provineijalec 
si napravlja sam sukno za svoj guldne (neko suknjo), žena nje gova 
pa tke najličniše platno . 


V Krajini Vojaški je skoraj ni obcrtnosti, ako bi se 

ne štele sem domače dela ženskiEi in pa izdelki 'natega števila 
rokodelcov, ki žive zlasti v vojaških občinah kteri 
zakladajo najbližnjiše kraje s potrebnim blagom . 
Zenske, kar se tiče njih obertnijskih del, tkejo platno in sukno 
in pleto pasce ali porte. Iz razne tkanine delajo pravno in drugo ob . 
teko, zlasti tudi prednike, pogrinjala za po tleh, odeje, mavhe, bisage, 
opasivnice, podnožne prostirače in plašče za dež . Parno ma


r 

šino ima svilarnica v Novi-Gradiški . Se so svilarnice v Belovaru, 
Vinkovcih, Kostajnici, Petrinji in Glini . Tesanje ladij ob Savi v Jasenovcu 
in v Senju je precej znamenito . 

§. 327. Kupčija. 

Velik del ljudstva hervaškega in slavonskega ne rabi 
kolonialnega blaga, niti zna za marsikako drugo gosposko 
potrebo. Vvozna kupčija razun primorskih svobodnih pristanišč 
torej ni kaj imenitna . Iz dežele se prodajejo sosebno: 
žita, doge za sode, žeplo, cunje, vino, slivovica, 
prešiči, suhe češpe. Najkrajša kupčijska pot, ki iz obilne 
žitnice ogerskih velikih nižav pelje proti zahodu h' zlasti k 
morju, gre skoz to kro'lovino. Največ, blaga se prepeljuje 
po Savi do Siska in dalje po Kolpi do Karlovca, kjer se začenja 
pot po suhem, namreč cesta zvara Lz€dovicca, ki se 
končuje v Reki. 

V Karlovcu se je v dobrih letih iztovarjalo po več miljonov 
centov blaga, zlasti žita . Ta prevozna kupčija je bila dolgo časa l e 
neznatna, ker je bilo premalo vozil ali voznih pomoekov, ter se je 
pečala skoraj edin() z žitom in lesom . Odkar je pa jela Donavska parobrodarska 
družba tudi po Savi voziti s parniki, se je tudi ta kupčija 
bolj razširila in povzdignila . 

Znamenit del te prevozne kupčije hodi tudi na Vojaško 
Krajino . 

Najirnenitniše mesto za-njo je Brod . Štiri pristanišča morske 

so v Krajini Vojaški t . j . v Senju, Bagu, sv . Jurju in Jablancu, tod a 
samo Senjsko je nekoliko znamenitiše. Ladij prihaja in odhaja na leto 
okoli 2300, tovora pri uvozu je okoli 25 .000, pri izvozu pa okoli 


199 

40.04 ton. Vvaža se v deželo sosebno sol in žito, iz dežele pa vozijo 
sosebno derva in les, živino, ježice, potašo in kože . Kupčijske 
in obertnijske zbornice so v Zagrebu, Reki in Oseku . 
§. 328. Ceste. 

Vodne poti na terdni zemlji so Donava, po tem sosebno 
za parnike do Oseka Drava in do Siska Sava . Dalj e 

gori vozijo po Dravi in Savi samo z malimi ploščastim i 
ladijami. Kolpa nosi do Siska dolge pa ozke plavice, k i 
jim pravijo ~basi. Ravno tako je tudi n a 

Razen ceste Ludevicea zvane, ki pelje od Karlovca 
v Reko, ceste niso bile dovelj dolge in dobre ; v novejših 

časih pa so_jeli ceste navse strani razširjati, da bi se po pravilo, 
česar manjka, kar se je tudi nekoliko že zgodilo . 
Vojaška Krajina ima brez vse primere več in boljših cest, 
kakor pa sosednje dežele . 

Najboljše in ob enem najimenitniše teh cest so : Jožefova ce


sta od Karlovca do Senja čez veliko Kapelo, cesta dalmatinska če z 
Velebit in Liška v Bag in Zader . 

Omrežje dodelanih železnic, ki se prostira po naše m 
cesarstvu, še ne obsega te kronovine. 

. 329. Šole. 

Gradjanska Hervatija in Slavonija ima 288 ljudski h 
šol, med kterirni je 21 poglavnih šol . 
Od vsacih 100 za šolo doraslih otrok hodi 46 v šolo*) . Popolne 
niže realne šole so v Zagrebu, Varaždinu in Reki . 

V Reki je tudi viša šola pomorska ali navtična . Niža 
gimnazija sta v Karlovcu in Požegi, više gimnazije pa imaj o 
Zagreb, Reka, Varaždin in Osek . 

Vsa Krajina skup ima 799 ljudskih šol, med temi 19 
glavnih šol**) . 

*) Primeri to z druzimi kronovinami ! 
**) Na koliko stanovaveov hodi ena ljudska šolo ? Primeri to z 
druzimi kronovinami ! 


'200 

Od vsacih 100 za šolo pripravnih otrok iz vse Krajine hod 
va-njo 52. Ljudske šole so ali cesarske (erarske), kjer se na deržavn e 

stroške poglavitno omikavajo viži oficirje za krajinske (graničarske ) 
regimente in kjer se v ta namen nauki dele sosebno v nemškem jeziku, 
ali so pa narodne šole, kjer se otroci na občinske stroške podučujejo 
po hervaško. 

Niže realne šola z (Iverne razredoma so v Rakovc u 

blizo Karlovca, v Belovaru in Gospiču, ‘iša gimnazija p a 
sta v Senju in Vinkovcih . 

§. 330. Ime in gerb . 

Imeni Hervaško in Slavonsko ali, Hervatija in 
Slavo n i j a ste slovanski . 
Pervo (Hervaško) je preneseno od slovanskega rodu tega imen a 
(od Hervatov) na deželo, v kteri se je naselil ; drugo ime pa (Slavonija) 
je postalo še le v poznejših stoletjih srednjega veka, ker s e 

je občno ime Slovanov preneslo iz pervega na vso deželo, ki lež i 
med Dravo in Savo, pozneje pa samo na vzhodni kos te dežele . 

Gerb kraljestva hervaškega je ščit s sreberno in rdečo 
barvo na 25 polj v podobi šahovnice razdeljen. Gerb slavonskega 
kraljestva je višnjev ščit, na kterem med dvem a 
srehernima poprek tekoéhna rekama beži na desno kun a 
naturne barve v zelenem polju . Nad zgornjo reko visi zlata 
zvezda. 

§. 331. Razdelitev. 

Kar je gradjanske (civilne) Hervatije in Slavonije , 
stoji pod Zagrebškim mestoderŠtvom . Gla‘ a hervaško-slavonskega 
mestoderštva se imenuje ban, ki je tudi najviš i 
kapetan na Hervaškem in Slavonskem, poglavar in genera l 
poveljnik na Hervaškem in Slavonskem, poglavar (gubernator) 
Reški in predsednik (prezident) banskega stola . 
Upravna okolija tega mestoderštva je razdeljena na pet županij 
; izmed teh so županije : Zagrebška, VaraŽdinska in 


.meška kraljestvo hervaško, županii PoŽeška in. Oseška pa 
ste kraljestvo slavonsko . 
Za hervaško-slavonsko Krajino Vojaško je v Zagreb u 
postavljeno deželno glavno poveljst‘ o . 
Hervaško-slavonska vojaška Krajina je razdeljena n a 
Krajino Karlovško , Varaždinsko in bansko ali banovšk o 

(t. j. krajino banovcov), ki se skup imenujejo Krajina hervaška, 
in pa na krajino slavonsko . Pod Karlovško Krajino 
se štejejo okraji regimenta liškega ,-otoškega, ogulinskeg a 
slunjskega; v Varaždinski krajini sta regimenta Varaždinsko-
Križevški in Varaždinsko-Jurski, in v banovšk i 
Krajini regimenta pervi in drugi banovški. Slavonska Kra


jina ima dva regimenta, namreč Brodski in Gradiški regiment. 
Vsi ti graničarski regimenti kakor hervaški tak o 
tudi slavonski so regimenti pešcov . 

§. 332. Poo.lavno deželno mesto Zagreb. 

Glavno mesto kraljestva hervaškega in ob enem cel e 
kronovine, Zagreb (n . Agram), stoji na ravnost pod mestoderštvom. 
Mesto to ima 16.000 stanovavcov, je sozidano 
nekaj na hribu, nekaj pa v ozkem dolu in na savski 
ravnici, in je sostavljeno iz treh mestnih delov in iz ve č 
predmestij . 

Veliki škof prebiva v poslopju, podobnem kacemu kraljev


skemu gradu, v kterega dvorišču se vzdiguje veličanska, konec 15 .. 
stoletja sozidana stolna cérkev, eno najlepših del gotiške umetnost i 
našega cesarstva. Lepšim Zagrebškim cérkvatn se morete še pri šteti 
cérkev sv. Katarine in cérkev sv. Marka . 

Za više uke ima Zagreb učinke bogoslovno in c . kr. pravno 
akademijo. 

Za razsnovo domačega jezika in slovstva se poganjajo : Matica 
ilirska (slovstveno društvo), po tein družba za j u g o s l o v e nsko 
p ov e s t n i c o in pa narodni muzej. Banski stol v Zagrebu j e 
viša deželna sodnija te kronovine . 


202 


§ . 333. Zagrebška županija. 

Županija Zagrebška, južno-vzhodno hervaško Posavj e 
(90 kvadratnih milj, 245.000 prebivavcov), prideluje sosebno 
mnogo železa, lesa, viha in slivovke . Zupanijska 
oblast stoluje v Zagrebu . Od Zagreba proti jugo-vzhodu s e 
prostira Tu r o p o l j e, v kterem so vsi posestniki plemeni tega 
rodu . 

Ne daleč od terfa Samobor a, Zagrebu na zahod, leži železni 
rudnik Rude zvani, ki živi do 100 delavcov, in daje 100 .00 0 
centov železa . 

Na izlivu Korane v Kolpo stoji Karlovec (n. Karl


stadt), imenitno kupčijsko mesto, sosebno za prevozno 
kupčijo, z velieimi (tedenskimi) tergi. 

To mesto je dobilo ime od nadvojvoda Karla 11 . Štajarskega , 
ki ga je leta 1579 sozidal kakor mejno terdnjavo zoper Turke . Se 
dan današnji je -utorjeno. 
V ozkem kotu, ki ga dela Kolpa izlivaje se v Savo, 
stoji Stari Sisek (n. Alt-Sissek) tudi kupé,ijsko mesto , 
kjer se končava navzgornja vožnja parnikov, ki prihajajo 
po Savi, in kjer se blago večidel preklada na ladije pokolpske 
(za Kolpo namenjene) . 

Tu je bilo za Rimljanov imenitno mesto (znano pod imeno m 
Seyeste in Siseia) s škofjo stolico. Ko so Hervatje posedli sedanj o 
svojo deželo, bil je Sisek izvoljen za stolno mesto vladarjev panonskih 
Hervatov. Današnjega dne se tu dela mnogo ladij . 

§. 334. Varaždinska županija. 

Varaždinska županija, ki šteje 60 kvadratnih milj in 

258.000 stanovavcov, hervaško Podravje in kos okrajine k 
Krapini (in po nji k Savi) viseče, ponaša se z dobrim vi-
nom, z ieplom, zlatom in toplicami. Zupanijska oblast sto-
Iuje v Varaždinu, ne daleč od Drave, mestu dobro in n a 
ravni sozidanem . 


203 

Blizu Krapine na Makolski gori je veliki iepleni rudnik R a


dobo j, kterega rude imajo v sebi 85 odstotkov čistega iepla . Vsako 
leto se ga dobiva 4—5000 centov . V ondotnem kamenju se nahajajo 
pogostotna dobro ohranjeni odtiski predsvetskih kaj mnogoteri h 
rastlin in živali, zlasti pa preščenjencov. Pri Varaždinu in Krapin i 
so ieplene toplice . Varaždinske so bile že Rimljanom znane po d 

imenom Thermae J«ssae . Medjumurje t. j. polotok med Muro i n 
Dravo rodi, zlasti pri S t r i d o vi vina, ki se ne ustrašijo bližnjih 
Lutomerških. Kar ima ta polotok ravnega sveta, je kaj rodoviten i n 
pridno obdelan ; tod pridelujejo premnogo žita in turšice, tudi rede 
dobre konje, in na bregu Drave, zlasti pri Vidove'', Dubrovi , 
Sveti Marii in Prelogu, izpirajo zlato iz peska. Najimenitniš e 
mesto v I%Iedjumurju je C a k ov e c (inagj . Csaktornya, nem. Tseka-, 
katlturn), s starodavnim sedaj popravljenim gradom, v kterem j e 
njega dni stanoval Miklavž Zrinjski, slavni vitez Sigetski . 

§. 335. Reška županija. 

Županija Reška, z 28 kvadratnimi miljami in 87 .000 
stanovavei, t. j. primorje in kos Pokolpja, se odlikuje s 
kupčijo in brodarstvom, ker leži kraj morje in ker ima tr i 
svobodne pristanišča (Reko, Baker in Kraljevico) . Tukaj 
se kaj živo ladije tešejo in opravljajo . 

V letu 1857 je bilo 174 ladij dolge vožnje, ki so nesle skup 

67.000 ton, lastnina gospodarjev, ki stanujejo v ti županii . Ladijodelnice 
tukajšne so leta 1857 naredile 28 novih ladij, ki 'leso skup 
11 .880 ton . 
Sedež županijske oblasti je Reka (n, in laš . F'iume) , 
mesto prelepe lege s 15.000 prebivavci, na iztoku Reeine 
(laš. .F'iwnera) v Morje. Odtod se lepo vidi po isterskem 
obrežju, na Učko in po kvarnarskem otočju. 

Nad Reko se vzdiguje goli hrib T er s a t, na kterem samosta n 
frančiskanski s cérkvijo Matere Božje, kamor se hodi od daleč in odblizo 
na božjo pot, in pa nekdaj frankopanski grad nadvišuEjeta okolico. 
Reška fabrika kemijske robe daje med 60-70 .000 centov raznih 
kemijskih snov . Zunaj mesta, v Zaklju in Podbadnju so velikanski 
mlini za žito . 

* 

Na jugovzhodu od Reke ste obe manjši pristanišči morski : 


204 

Baker (laš. Bueeari) in Kralj ev ica (laš . Portoré) . Za Kraljevico 
se prostixa pod goro Vinodol z rodovitnimi vinogradi . 

§. 336. Požeška županija . 

Požeska županija, ki šteje 64 kvadratnih milj i n 

108.000 prebivavcov, zahodna stran slavonskega kraljestva, 
rodi obilo turšice, vina in sadja. Sedež županijske gosposke 
je Požega, v jako lepi in rodovitni dolini na Orljavi , 
obdana z vinskimi goricami . 
V dolini potoka Pakre stoji Pakt' e c, kjer je nekdaj baro n 
Trenk, znan iz avstrijanske nasledstvene vojske, zbiral svoje pan


dure (rdečeplaščnike). Od Pakreca proti severu pa je Daruvar 
(tudi Pod barje imenovan) z žeplenimi in blatnimi toplicami . V Podravini 
na kraju ravnine stoji Virovitica (tnagj . Ver~cze) . 

§. 337. Oseška županija. 

Županija Oseška, s 64 kvadratnimi miljami in 147 .000 
stanovavci, vzhodna stran slavonskega kraljestva, po ve 


Čem raven svet ob Dra g i in Donavi, z močno rodovitno 
mečavo, ki je pa tu in tam preveč pod vodo, ima obilno rogate 
živine in prešičev, kakor tudi žita, sosebno reži i n 

turške. Osek (nem. .Essek, magj. Eszék) , stolica županijske 
oblasti, na desnem bregu reke Donave, je najznamenitiše 
mesto te kraljevine, in šteje 13.000 prebivavcov. 

Most Čez Dravo, ki se ga derži jez 2000 sežnjev dolg, vež e 
to mesto z ogersko kupČijsko cesto, ki pelje v Budim in Pešto . 
Osek je poglavitno kupČijsko mesto slavonskega kraljestva; izvažaj o 
se odtod na tuje sosebno rogata živina, volovske kože pa žito. 
V berdovitem predelu na, brežini proti Savi stoji mestce D j a ko v o 
(nem . Diakovar, magj . Dedkovdr), kjer je sedaj stolica stare bosenske 
rimsko-katoliške škofije (latinskega obreda), in pa samostan bo senskih. 
frančiškanov . 


§. 338. Gradovi. 

Po Hervaškem kakor tudi po Slavonii se vidijo n a 
stermih verhovih in v nerodnih krajih mnogi gradovi, p o 

večen' brez posebnega imena, ki so pili postavljeni ali š e 
v srednjem veku, ali pa ob Času turškega gospodovanja . 
Gradovi iz turške dobe se imenujejo .Kole in se nahajajo 
po slavonskih gorah. 

§. 339. Liški regiment . 

Okraj regimenta Liškega ali kakor Hervatje pravijo , 

regimente Ličke (nem. Likaner-RegimenO, s 46 .00 kva


dratnimi miljami in 72 .000 prebivavei, obsega nekdanj e 
grofije : Liško, Kerbavsko in Z vonigradsko. Z naturnimi 
imenitnimi prikazki in spomini zgodovinskimi s e 
odlikuje ropa ali kotlanja kerbavska, polna votlin, pri kraj u 

ali vhodišču kterih gnezdijo divji golobje in divje bčele . 

Pri Udbini je lepa jama s kapniki po imenu Pečina 1llrcfinulilta , 

v kteri je sila mnogo človeških kosti . V Gospi eu je štab regimenta . 
Ob morju je malo pristanišče B a g (nem . Carlopago). 

§. 340. Regiment Otošk i. 

Okraj Otoškega regimenta ima 49 .00 kvadratnih milj 
in 66.000 stanovavcov. 

Otočec je mesto regimentnega štaba . V Perušieu, in Studencu 
so velikolepne jame s kapniki . 

Bunié ima lep hrastov gozd, ki se mu pravi L avdonsk i 
gaj, ker ga je zasadil v podobi armade za boj razpostavljene slavn i 
vitez sedemletne vojske, maršal Lavdon, ko je še pred omenjen o 
vojsko bil ondi major . 

Kraj morja stoji Senj (nem. Zen(jg), mesto s prista


nišče 

Burja, ta merzli in suhi, Krasu lastni veter vzhodno-severovzhodnik, 
menda ne divja nikjer s toliko silo, kakor v Senju . 


QO6 


§. 341. Ogulinski regiment. 

Okraj regimenta Ogulinskega, ki ima 44.00 kvadratnih 
milj in 70.000 stanova‘ cov, je z Otoškim regimentom vre d 

poln reči, ki spominjajo na Frankopane, nekdanje gospo ., 
darje grofij Serijske in Modraške . 

Grofovija Senjska je obsegala o primeri sedanji Otoški regiment, 
grofovija Modru š k a pa sedanji Ogulinski regiment . 

§. 342. Regiment Slunjski. 

Okraj Slunjskega regimenta, s 25 .00 kvadratnimi rni • 
ljami in 60.000 prebi‘ avti, ima v sebi tri posebne kose, izmed 
kterih sta dva med civilno Rervatijo in Kranjskim , 

namreč eden mnogo manjši na ravnem polju v nekem kot u 
reke Kolpe, z imenom Marin dol ; drugi po -i sem gorati 
kos je okrajina Uskokov. 

V tretjem in največein kosu na Slunjčici, ki se tu spušča v 
prelepem slapu čez trinajst odstavkov, stoji Sl ulij (nem . Sluin), 
nekdaj glavno mesto te grofije, od kterega je ta regiment dobil 
svoje ione. Štab je v Karlovcu . 

§. 343. NeimenoN an i kraški gradovi . 

Razun mnogih podertin nekdanjih gradov, kterim s e 
vedo imena, imajo ti štirje ravno kar popisani regimenti š e 
tudi silo razvalin brezimenih gradov, turnov in terdnjav, od 

kterih se večidel ne ve, kdaj so postali in ki glasno spričo .jejo 
še dan današnji, kako in koliko so sosebno Turki nek 


daj, vse pokončevaje, divjali po ondotnih krajih . 

Skoraj vse te podertije se imenujejo sploh gradine (gradišča) . 
Kakor kažejo znamenja, bile so ondi celo jame čestokrat uterjene z a 
obrambo zoper sovražnika. 


§. 344. Banska ali banovška Krajina. 

Kar je dežele med Petrovo Goro, Kolpo, Petrinjo i n 
turško mejo, to je okraj pervega regimenta banovškega, k i 
ma 24.00 kvadratnih milj in 61.000 prebit avcov . 
Štabsko mesto Glina je dobro teržišče za kupčijo s turškimi 
prešili, ki se od ondod gonijo celo v Terst in na Dunaj . V To puskem 
so toplice. 

V kotu med Kolpo, Savo in lino, proti vzhodu od Petrinje, 
se prostira okraj drugega banskega regimenta, k i 
ima 24.00 kvadratnih milj in 54.000 stanovavcov . 

Petrinja, kjer je štab regimenta, na Kolpi, in Kostajnica, 
glavno mesto za vvožnjo turškega blaga, na Uni, ste vojaški 
občini, ki imate lego kupčii ugodno. 

§. 345. Varaždinska Krajina. 

Kar je dežele med civilnim Hervaškim in civilno Slavonijo, 
spada k hervaški Krajini vojaški in se imenuje tudi 
posebej Krajina varaždinska . Jugo-zahodni del je okraj 
regimenta Križevškega z 28 .00 kvadratnimi miljami in 

62.000 stanovavci, severovzhodni del ` pa je okraj Jurjevškega 
(Šentjurskega) regimenta, ki šteje 36 .00 kvadratnih 
milj in 79.000 prebivavcov. 
Belovar v okraju Križevškem in tik meje okraja Jurjevškega 
je sedež štabov obeh regimentov . 

§. 346. Krajina slavonska. 

Okraj Gradiškega regimenta ima 29.00 kvadratnih 
milj in 57 .000 stanovavcov . 

Tu stoji ob Savi terdnjava Stara-Gradiška, in bolj notri v 
deželo N o v a-G r a d i š k a, mesto regimentskega štaba . 

Okraj Brodskega regimenta ima 34 .00 kvadratnih 
milj in blizo 75,000 stanovavcov . 


208 

Tukaj je vojaška občina Brod na Savi, mesto z živo kupčijo; 
štab regimenta ima svoj 'edež v V i n k o v c i h. 

OI1o~ek XI. 

Dalmatinsko kraljestvo. 

§. 347. L e g a. 

Kraljestvo dalmatinsko, ki zalega 222 kvadratnih 
milj, sega izmed vseh kronovin našega cesarstva najbolj 
proti jugu in je sosta%ljeno iz treh posebnih kosov terdn e 
zemlje na vzhodnem obrežju morja jadranskega in pa i z 
silno rnnozih otokov, ki leže poleg morskega brega *) . 

48 . Posamni deli. 
Severni in največi kos terdnine z dotiénimi otoci vre d 
je prava stara Dalmacija . Srednji kos je okolija nekdanje 
Dobrovniške republike. Ta kos je na severni in na južni 
strani odcepljen od cesarstva z dvema ozkima progam a 

turške zemlje, ki se štejete k Hercegovini . Tretji, najjužniši 
in najmanjši kos je bil nekdaj del Arbanije (Albanije) i n 
se v tem oziru imenuje tudi avstrijanska Arbanija . 

*) Ktere dežele mu delajo meje? Pod ktero dolgostjo in širo


kostjo leži? Pod kteri predel našega cesarstva spada to kra


ljestvo? Ktero mesto med druzimi kronovinami mu gr e 

glede na njegovo velikost. 


209 

§. 349. Iraška lastnija dalmatinske zemlje. 

Kakor terdnina ali terdna zemlja tako tudi otoci s o 
višave Kraške lastnosti . Dalmacija je dezela, ktera, spu


ščaje se po odstavkih navdol, sega od tako imenovanih Di narskih 
planin tje do morja in se tukaj nadaljuje s premno zimi 
otoci, ki se vjernajo z gorskimi slemeni terdne zemlje . 

§.350. Dinarsko pogorje. 

Dinarske planine se imenujejo po gori Dinari, ktera 
se na meji turške Hervati'e in Dalmacije vzdiguje d o 
5728' . 

Glavno pogorje prihaja na levem bregu Zermanje od hervat ;ke 
Krajine vojaške sem v to deželo in jo meji od ondod proti turški 
Hervatii in Hercegovini tje do Imoskega, dkodar se kakor Cern a 

Gora vleče skoz Hercegovino proti Neretvi 4') . 

§.35 . Srednja duela. 

Precej v enako mér kakor glavno pogorje se vleče 
obrežno na več mestih nderto pogorje, ktero v dveh juniših 
kosih Dalmacije napolnuje vso ozko okrajino **), v prav i 
Dalmacii pa še pušča prostor za nekako srednjo deželo, k i 
je sicer tudi gorata, pa ima vendar tu pa tam dokaj rodovit nih 
rup in dolin . 

Gora Promina (3600% kaj znamenita po svojih zakladih rjavega 
premoga in po okameninah, spada v to srednjo deželo . Nahaja 
se pa Promina gora v tisti potezi, kjer ima dalmatinska dežela naj 


več() širino . 

*) V ktero mér se vleče višina? ktero višino nadaljuje ? 
**) V ktero mér deri to pogorje? ktero višino nadaljuje ? 
Kr. pop. cesarst. avst. 14 



§. 352. Obrežne gore. 

Obrežne ali primorske gore imajo najviši verh v vs i 
kronovini (6004% tako imenovani Orjen *) . 
Dve drugi, imenitni slemeni obrežnih gorá ste : B i o k o v o 
(55869 in M os o r (4234') **) . 

§. 353. O t o c i. 

Otoci teko vsi vštric z obrežnim gorovjem in se vzdi gujejo 
po veéem stermo iznad morja tako kakor sam breg 
terdne zemlje. Najimenitniši otoci , gredoč od severa 
proti jugu so : : Rab (Arhe, do 406'), Pag (Paga, do 11229 , 
Grosa (kola gressa, do 10951 ), Brač (Brazza, do 1481') , 
Hvar (Lesina, do 2005% Vis (Lisca, do 1000'), Korčula 
(Cnrzola, do 1207') in Mlet (Meleda, do 1640' visokosti) . 
Po svoji dolgosti, ožini in visočini imeniten polotok je otok 
Pelješec (Sabiencello), čigar goli kamniti verh, z imeno m 
Vipera, meri 3057' .

m)

§. 354. Mor j e, 

Morje dela tukaj veé zalivov, ki daleč zahajajo v deželo. 
Ti zalivi se tu pa tam ujemajo s širocimi ustji pri morskih 
rek in po tem biva, da se ne ve na tanko, kje j e 
pravo ustje kake reke . Najjužniši izmed teh morskih zali


vov, znan pod imenom Boka Kotorska (Becche di Cattare), 

nima ustja nikake reke, za to se tudi ne zasiplje z gleno m 

in je za to izverstno sidrišče za take ladije, ki gredo globoko 
pod vodo . 

Ti zalivi napravljajo mnoge za zavetje ali zaklon večih in 

*) Kje je Orjen ? 

**) Kje stojita? Zapiši vse te števila v lestvico visoč,in ! 

** t') V kteri kos Dalmacije se šteje ta polotok? 


21 1 

manjših ladij pripravne pristanišča, po čemur biva, da je Dalmacij a 
dežela posebno obrežni ali prikrajni vožnji jako ugodna ') . 


§. 355. Reke brežnic e. 

Najimeniti iše reke dalmatinske so od severa proti 
jugu: Zermanja, Kerka, Cetina in Neretva (Narenta . 
Izmed teh izvirate v Dalmacli samo Kerka in Cetina ; Zelmanja 
pa ima svoje virje v hervaški Krajini vojaški in Neretva v 
Hercegovini in pritekate odtod v deželo **). 

Te primorske reke ali brežnice so tu dere ega, ta m 
pa lenega teka, potem kakor gredo ali prek stene ali p o 
8 erhu kterega izmed mnozih odstavkov ali pragov, ki s e 
od dežel-nega osredja spuščajo proti morju . 

Na posamnih mestih se spreminja ta dereči tek celo v slapove, 
od kterih se vidijo velikolepni primeri pri Kerki in Cetini ; kodar 
pa reka leze počasno, podmaka svet, ali se razširja v podobi jezera, 
ali pa gubi nekaj vode v podzemeljske ponore, kakor n . pr . Kerk a 
nad Dvarom, od česar ima svoj izvir obrežna rečica Jader (Giaaro) . 

Reko Omblo pri Dobrovniku, komaj četert milje dolgo, p o 
kteri se pa skoraj do izvira more voziti z ladijami, imajo nekteri z a 
iztok Trebišnjice, reke hercegovinske . 

§.356. Jezera. 

Po notranji deželi se rade narejajo od nekterih potokov 
in napetih podzemeljskih vodilih žil občasne jezera , 
ktere se odtekajo po podzemeljskih votlinah in večkrat usihajo 
do dobrega. 

Take so Zlasti jezera : Bokanjsko, Prološko (od Proložca ) 
Rastoško . 

V kterih kronovinah se vidi podobno primorje? V kteri kro


novini je primorje vse drugači? Po čem se ravna tedaj podoba 
bregov ? 

**) Ali in kako premenjajo te reke mér svojega teka? in odko d 
utegne to biti? 
14* 


Vse drugaei pa je jezero Vranjsko, ki ga samo ozki 

pasec zemlje loči od molja in ktero vezejo z morjem 
mnogi podzemeljski vodotoki, zavolj česar ima tudi slan o 
vodo . 

Poveršje mu iznaša D in . 

§. 357 . Podnebje, rastlinj e in rivalstvo. 

Zavo j zemljopisne širjave, ki jo ima ta dežela, in za volj 
njene lege ob morju je dalmatinsko podnebje najvoljniše 
v vsem cesarstvu. Ločijo se v ti zadevi samo visok o 
ležeči kraji na vzhodni meji **) . 

Poletje se navadno pričenja mesca majnika in terpi do sre d 
avgusta . Le malokdaj porosi v tem času kak dežek zemljo . V naj lepši 
modrini se razgrinja nebeški oblok, pa tudi noči so ravno tako 
čiste in jasne ; tla okrepčava obilna rosa, ki zgine beri, kakor se 
prikaže solnce . Vročina je pogostoma že v juniju silno huda ; mesca 
julija dosega časih tudi v senci 250 R. Tudi po noči vročina le malo 
odjenja. Proti koncu mesca avgusta prihaja nazadnje željno pričakovani 
dež in preci se spremeni toplota, zlasti so noči mnogo hladnejše. 
Jesen je najlepša letna doba. Zima ni huda. Večkrat prejdejo 
leta, da ob morju ne vidiš snežne plahtice ; le malo je tacih 
dni, da bi toplomér padel na 4 do 5 stopinj pod zmerzlin. Nektero 
leto ni mogoče še opaziti, kdaj je nehala zima in kdaj začelo se leto . 
V viših krajih pa ostaja časih sneg po 14 dni . 

Dalmacija ima rastlinstvo, kakoršno je na toplejšem 
zmérl)em pasu . 
Pod milim nebom rastejo ob morju : dateljnova palma, roiid, 

morska čebula, nedotika, agava, prosti kakt, laška terstika, špansko 
brinje, prosti rožmarin, mastikovo drevo, prosta mirta, jagodiénica 
(maginja), grobkov hrast, bombaževec ; bor pomorski raste 
na vseh otocih . Drugače pa je rastlinstvo po viših krajih dalmatin -

Primeri to z velikostjo druzih jezer, zlasti z velikostjo Cirkniškega 
jezera! 

**) Zakaj pač? 


ske dežele ; kakor se pride na visočino 1500 do 2000', ni več viditi 
ne oljke , ne smokve , ne rnandeljnovega in margaranovega 
drevesa . 

Dalmatinske živali so po vsem južno-evropejsk e 
lastnije. 

Divjih živali od razdela dojivk je malo, med temi pa se na


hajajo šakali na Korčuli in Pelješcu in pa divje koze v Dinarski h 
planinah. Med morskimi dojivkami gre tu vzeti na misel prost o 
pliskavico, morskega angela in prostega morskega psa. Posebne 
ptice so: rjavi rušjek, golob jamar, siva penica, beloglavi skopec , 
višnjevi drozg kameniéar, rožasti kos, tonovšica (čajka) in velika 
hudournica (čopa) ; od dvoživk se nahajajo v Dalmacii : tri verste 
želv, premnogo krastač in žab, zeleni kuščer (2' dolg), geko, kačasti 
kuščer, zeleno-rumena kača, kača leopardovka, prosta kača, 
dolga kača (51/2'), gad ali modras pesečar in močarilci. Rib iz sladke 
vode ni kaj mnogo, toliko več pa je morskih rib (kakor so n . pr. 
jesetra, tonina, velika ustavica, švolja, okun, morski lipan, morski 
ogor, skat (plošnatica), morski volk bodljikavi, makrela, jigla, rde


ča morska mrena, prosta zlatočica, ivulja, sardelje i. t. d.). Še 
so spomina vredni izmed pajkov : prosti škorpijon, stonožka in tarautula; 
od preščenjencov pa zlasti nadležni komar , zadnjič ne šteti 
za jelo dobri mehkušci ali moluski (žlezasti červi) in lupinarice, 
gobe in koravde . 

§. 358. Prebivavci. 

Ta kronovina ima 404 .000 prehivaveov, izmed karih 
se šteje 15.000 Lahov, 1000 Arbanasov in 500 Judov (Zidov). 
Vsi druzi so Serho-Hervati, ki se, zlasti po seve


rovzhodni notranji dueli, zovejo tudi Vlahi (Nlorlaki) . 

Lahi ali Taljani so pomešani s Slovani, sosebno po otocih i n 

v uekterih večih primorskih mestih terdne zemlje, zlasti v Zadru , 

iheniku , Trogiru, Spletu in Dobrovniku ; Arbanasi žive Pri Zadru 
v mestu: Arbanasi (Borgo Krizzo) zvanem, Judje pa so raztresen i 
po vsi kronovini . 


§. 359. Ve r tk . 

Kar se tiče različne vere, nahaja se med kristjani 
okoli 77.000 gerško-nezedinjenih, vsi druzi, razen peščic e 
protestantov, so katoličanje ; med temi jih je okoli 300 genskega 
obreda. 

Katoliéanje so pod Kerškim škofom, Zadarskim velikim škofom, 
po tem pod škofi : Šibeniškim, Spletskim, Hvarskim, Dobrovniškim 
in Kotorskim. Pod Kerško škofijo, ktere škof stoluje zunaj 
kronovine v Kerku in je podrejen Goriškemu velikemu škofu, n e 
spada kakor edini otok Rab in pa severni kos otoka Paga . Kar je 

katoličanov gerškega obreda, stoje pod škofom Kriievškim, gerškonezedinjeni 
kristjani pa so pod škofom, čigar sedež je prestavljen i z 
Šibenika v Zader . 

§. 360. Kako je ljudstvo razdeljeno na posamn e 
kraje. 

Prebivavci *) Dalmacije stanujejo v 14 mestih, 44 
'ergih in 983 vaseh. Ni ga v vsi kronovini ne enega kraja, 
ki bi imel do 10.000 stanovavcov . 

§. 361. Sirovi pridelki rudstva. 

Rudstvo, če tudi skoraj povsod leži pri verhu ; im a 
vendar to posebnost, da se v njem nahaja sila malo kovin 
(metalov) . 

Mnoga zernata ruda, ki se v malih koscih dobiva pogostom a 
verh zemlje in ktero ondotni ljudje rabijo za šprihe (šreteljne), j e 
skoraj edini revni nadomestek za obilico rudno, s ktero se ponašajo 
druge kronovine . 

Vendar pa ima Dalmacija veČ plazov (skladov) rjaveg a 
premoga, zlasti pri Dernišu in Sinju, kterih prihod raste 
leto za letom. 

*) Koliko jih prihaja na eno kvadratno miljo 


215 

Kamenje, ki ima asfalt v sebi, rujejo na več krajih, sosebn o 
na otoku Bračn in po vzhodni brežini gore Mosorske, pri Vergorc,u 
pa se dobiva zemeljska smola in se vozi v Benetke, kjer se asfalt 
predeluje za daljo porabo . Apnenec in zldavni mramor se ruje poglavitno 
na otocih Braču, Hvaru in Korčuli . 

Morsko sol izdeluje v Stonu na polotoku Pelješc u 
derŽavna uprava, na otocih Pagu in Rabu pa jo delajo pri vatni 
(zasebni) ljudje . 

Množina soli, ki se je pridela, ravna se največ po vremenu, 
kakor je ugodno teinu delu ali pa ne . Dobiva se je tedaj eno leto 
več, drugo pa manj, po srednji primeri pa okoli]: 06.000 centov. 

§. 362. Plodni svet sploh. 

Od vsega poveršja dalmatinskega se da j e 
970/0 plodnih, to da velika večina izmed njih ni -druzega 
kakor nerodovitni kamnati svet ali griŽa, ki se prišteva 
pašnikom zavolj zelišč in germičev, ki tu pa tam šterle 

iz tal. 

Od 200 kvadratnih milj Dalmatinske deiele je polovica (10 3 
kvadratnih milj) pašni svet. Gozdi pokrivajo 70 kvadratnih milj *) , 
izmed teh je velik del zimozelena šuma po otocih in kraj morja, 
ki ne daje druzega kakor derva . 

Samo 28 kvadratnih milj **) pripada njivstvu in precej 
lep del tega sveta je ob enem obsajen z druziln pitomi m 
dre sosebno z oljkam in tersjem. 

Travniki ne zalegajo še nikar celih 2 kvadratnih milj ***) . 

§. 363. Sirovi pridelki rastlinstva. 

Malo to njivstvo se obdeluje s pičlim dobičkom, ker 
manjka gnoja, pripravne upre lne živine in dobrega kmetijskega 
orodja. Poglavitni sadei" sta turšica in ječmen . 

*) Kteri del celega poveršja je to ? 
** Koliko odstotkov vsega poveršja in koliko odstotkov plodni h 
tal je to? 
) Primeri to z druzimi kronovinami! 


Od kupčijskih rastlin se seje samo konoplja in lan, pa celo 
po malem. Ruj se nahaja pogostoma in izvaža se ga lepa reč i z 
de'žele . 

Vina, poglavitnega pridelka dežele dalmatinske , s e 
po srednji primeri dobiva okoli 1,200.000 veder . 

Toda razun nekterih samotokov, zlasti Dobrovniške Malvazije, 
Vugave na otoku Braču, Maraskinskega vina Šibeniškega i n 
Marcamina Teodskega, se ga le malo prodava iz dežele, ker se napravlja 
tako, da ni stanovitno . 

Po otocih in poleg morskega obrežja daje oljka drug i 
poglavitni pridelek. 
Dobiva se okoli 75 .000 centov laškega olja, ki ima o prilik i 
2,250.000 forintov dnarne vrednosti . 

Od sadja je vredno omeniti smokve, rožiče in nek e 
'e, ki se jim pravi m ar aske . 

Iz teh marask delajo rozoljo maraskinsko . 

§. 364. Sirovi pridelki živalstva . 

Dalmacija se odlikuje z veliko množino ovac, koz, 
oslov in mezgov. 

Osli in mezgi se s konji vred rabijo povsod za tovoritev . 

Živino rede sploh še po koéevavsko (nomadsko). 
Nad 600 .000 ovac in čez 400 .000 koz se živi od dišečih zeliš č 
gorskih pašnikov. Reja ovac in koz je v tesni zvezi z narodnimi 
šegami prebivavcov dalmatinske terdne zemlje, kajti daje jim d o 
malega vse, česar jim treba za hrano in za obleko . Ker Dalmatine c 
ne zna, kakor gre, ravnati z ovcami, tudi njih volna ni kaj lična i n 
se rabi, po večen' za domačo nošo, nekaj se je pa tudi oddaja n a 
sejnih v Sinigalji . 

a svilenih gosenic sicer še ni znamenita, pa rast e 
od leta do leta. 

V letu 1853 so dale 1100 centov kokonov . 

Tudi voska in medu bi se lahko pridelalo še mno


go več. 


21 7 

V letu, 1853 se je dobilo 800 centov sterdi 2000 cente voska. 
Med , sosebno z otoka Salte, je silno dober . Po goratih krajih 
redé prav mnogo navadnih kokoši . 

Ribštvo daje prebivavcom ob morskem bregu najobilni'š'i 
živež . 

Rib in lupinaric je tu kaj različnih . Poglavitne ribe, ki jih 
love, so sardelje, makrele in tune . Od njih dobiva brežan ne sam o 
hrano, ampak tudi dnar za vse druge potrebe . V nekterih jezeri h 

nočvlrih love tudi pijavke , kterih se znamenita nmoŽi .na izvaža 
v druge dežele . 

§. 365. Obertriost. 

Razen tesanja ladij, ktero je enim') in raste od dne 
do dne, kaže tukajšna obertnost malo napredka. 
Na dalmatinskih ladijodelnicah je bilo v letu 1851 narejen o 
tla ladij, ki so skup nesle 326 ton, med te-mi je bilo 9 ladij za veliko 
morje in 19 velikih ladij za prikrajno vožnjo . 
Iz višenj marask, brinovih jagod, is sadu. jagodičnice, sosebno 
pa iz vinskih tropin žgejo vinski cvet (spirit) . Na otoku Rabu 
nacejajo iz lakotnika platno za vreče in jadra. Kmet si melje sam 
svoje žito in od volne tko mu žene doma sukno. Debeli hodnik, 
ožarsko in mrežarsko robo, jérbase in koše, klobuke , usnjenino delajo, 
kakor si že hodi, v deželi za lastno potrebo. V ~ibeaiku in 
Trogiru so mašine za ožemanje rnaslin (oljk), s kterimi se dobiv a 
najčistejše olje. 

§. 366. Kupčija. 

Poglavitno blago, ki se vvaža v deze o, so (po sle


deči versti) : žito, moka, bombaLevhia, volneno blago, pet-tenina 
(platno za jadra), goveja živina in preiči, les (doge 
sodarske) in tabak. Poglavno izvozno blago (po ti versti) 

s : vino, laško olje, ribe, nasoljeno meso, ko pe, loj, rogovi 
in barvne korenike . 
Sledeče kupčijske reči presegajo vrednost pol miljona, namreč 
: žito (čez 1 miljon) na vvozu, laško olje (brez malega poldrug i 
miljon) in vino na izvozu. Vrednost vvoznega blaga skup iznaš a 

miljonov, izvoznega blaga pa 3 rniljone forintov. V teh številkah 


28 

glede na vvoinjo in izvožnjo so šteti tudi kvarnerski otoci, ki s o 
bili do najnovejše dobe privzeti v dalmatinsko colno oko ijo . 

Največ kupčije gre po morju. Prevozna kupčija hod i 
po veliki večini od morja na Tursko in iz Turčije k morju . 

367 . Ceste in vodne poti. 
Po terdnini dalmatinski pelje skoz in skoz poštna večidel 
dobra vozna cesta *) in od imenitniših morskih pri stanišč 
derŽe ali vozne ceste ali vsaj tovorne poti v notranjo 
deželo in k hervaški in turški meji, to da vodne poti 
so vendar brez vse primere imenitnišl mimo cest . 

Zermanja, Kerka in Cetina nosijo ladije na svojem dolnjem 
teku, Neretva pa na vsem svojem teku skoz Dalmacijo . Od Metkovléev 
naprej nosi Neretva ladije do 100 ton . Po Ombli se vozijo ladije 
na vsem njenem teku , ki pa se ve da ni daljši od uetert ure . 

Toda poglavitna vodna pot je morje samo . 

§. 368. Šole. 

Ta kronovh)a ima 162 šol, med kterimi je 7 P

poglavnTh 
šol. 
Od vsacih 100 otrok, ki so za šolo, hodi va-njo sam o 
18-tero **). 

Nize realne šole z dvema razredoma, ki so zdruzen e 
s poglavnimi šolami, imajo Splet, Dobrovnik in Kotor ; v 
Zadru je niia realna šola s tremi razredi. V Spletu, Dobrovlau 
in Kotoru so tudi ulil e pomorske ali navtične šole . 
Viši glnmaziji so v Zadru, Spletu in Dobrovniku . Siuj ima 
niLi gimnazij . 

*) Primeri to z Lombardijo! 
**) Primeri to 'z druzizni kronovinami! 



§. 369. Ime in gerb. 

To kronovino so že Rirnljanje imenovali Dalmatia ; 
staremu poglavnemu mestu, ktero so bili Rimljanje pod s e 
spravili, je bilo ime Dalminiuni; ilirskemu narodu pa, ki j e 
stanoval v ti deželi, Dalmati. V gerbu tega kraljestva s e 
vidijo tri kronane zlate, naprej obernjene leopardske glave , 
postavljene po dve odzgor in ena odzdol. Avstrijanski cesar 
se imenuje v velikem svojem naslovu tudi vojvoda Dobrovniški 
in Zaderski in gospod Kotorski . Zadevnl gerbovi 
so : tri višnjeve, na desno obernjene poprečne bruna za Dobrovnik, 
konjik oklopnik s kopjem za Zader, in rdeč lev z a 
Kotor (avstrijansko Arbanijo), vsi v srebemem polju. 

§. 370. Razdelitev. 

Dalmacija je okolija mestoderŠtvena, ki se deli n a 

štiri kresije ali okrožja, namreč na kresijo Zadersko , 
Spletsko, Dobrovniško in Kotorsko. 

Pervi dve kresii ste prava Dalmacija . Dve drugi pa ste južna , 

saksebi ležeča kosa kronovine in cesarstva . Glava mestoderktv a 
je poglavar (gubernator) . 

§. 371 . Zaderska kresija in poglavno deželn o 
mesto Zader. 

Zaderska kresija, ki inxa 97 kvadratnih milj i n 

148 .000 prebivavcov, obsega primerama ves svet, ki vis i 
k rekama Zermanji in Kerki, in pa obližnje otoke. Sedež 
mestoderštva in kresijske oblasti je v Zadru (laš . in nem . 
Zara), ki je uterjeno primorsko mesto na precej pustotn i 
in brezvodni kamniti poljani. Zidan je Zader po beneški 
šegi in ima Mizo 8000 prebivavcov . 
Med cérkvami je več tacih, ki se odlikujejo po starosti In 
romanski zidavi, sosebno je vredna spomina stolna nadskofja cer



220 

kev, ki so jo okoli leta 1200 sozidati križarji pod dož'dom Henrikom 
Dandoto . 
Lep zaslu k dajejo tukajšne rozoljarnice . 

Od Zadra proti jugu v sredi malega morskega zatoka, v kterega 
se izliva Kerka, stoji i b e ni k (Iaš . Sebenieo), prelepo sozidan 
na stertnih gričkih, rojstni kraj malarja Andreja Sehiarone (- 1582), 
z gotiško cérkvijo, najlepšo v vsi Dalmacii . Prebivavci se pečajo z 
vinstvom in ribštvom . Nad starim tergom S k r a d i n o m (Iaš . &ardona) 
je lep slap reke Kerke ; Kerka se tukaj vsa v štirih poglavni h 

razdelkih in več manjših slapih prevalja peneč, in bobneč, v globin o 
čez nekoliko pragov do 30 sežnjev visocih . Nešteta množica divji h 
golobov obleta bele slapove in tu pa tam so ob njih sozidani mlini , 
kterih ropot se komaj sliši pri silnem veršenju vode . 

Slapovi reke Kerke so kaj imeniten naturni prikazek, tak o 
ljubek v posamnih delih , kakor velikansk v celem . 

Otoci Zaderske kresije so eno glavno otočje dalma


tinsko in imajo to posebnost, da se stegujejo malo ne vštric 
z obrežjem, dokler delajo otoci, kteri leže bolj na jug, ve č 
ali manj ostre kote z obrežjem . 

Mnogi skalnati otočiči v velikem morju pred kanalom, ki pelje 
k ustju reke Kerke , so skup tako imenovano Kuladsko ali Ka aduško 
otočje . 

§. 372. Spletska kresija. 

Kresija S p l e t s k a, z 90 kvadratnimi miljami in 

173.000 prebivavci, obsega Pocetinje (svet nag-njen k Ce tini) 
in iiektere kose sveta, visečega k rekama Kerki i n 
Neretvi, in je po starinah in zgodovinskih spominih najmiéniša 
kresija dalmatinska . NajimenitniŠe mesto te kresije 
je glavno kresijsko mesto Splet (lašk. Spalato) . 

Cesar Dioklecijan je leta 104 po Kr. na klinu zemlje, ki se od 
Solina (Iaš . Salona) steguje v morje, dal sozidati velikolepen grad , 
v kterem je preživel poslednje leta svojega življenja . Staro mesto 
današnjega Spl e t a je bilo postavljeno v obzidju tega grada iz njegovih 
razvalin. Stolna cérkev, ki hrani kosti sv. Dujma, pervega 

Solinskega škofa, učenca sv . Petra, bila je nekdaj nevérsk starodaven 
tempelj ; kerstivnico imajo nekteri za Dioklecijanov mavzolej . 


221 

V Spletu je cesarski muzej za starine, ki hrani vse, kar se je tu do slej 
imenitnega izkopalo . Proti severu stoji kraj morja Trogi r 
(lašk . Trku), s stolno cérkvijo, ki je najlepša izmed vseh dalmatinskih 
cérkvá. V sredi kresije Mizo Sinja (lašk. Siga) je mejno me sto, 
B e l i breg (Bilibreg), kjer je vsak eetertek pazar «erg) s sosednimi 
Turki. Ta terg ali pazar se umakne, kar se tiČe Živosti , 
samo Do,brovnišemu pazaru. Dalje na severu blizo meje Zaderskega 
okrožja stoji Ver lika zdravilnimi toplicami in ne aleČ od 
nje se nahaja najimenitniša jama ali špilja, za kar se jih ve v 
Da macii. 

Od otokov te kresije se ponaša Brač z gozOi pomorskih 
borov, Hvar z oljem rožmarinovim in Vis z izverstnim 
pristaniščem za bojne ladije . 

§. 373. Dobrovoišk kresija. 

Kresija Dobrovniška, ki ima 24 IIvadratnih milj i n 

5 .000 prebivavcov, sluje za to, ker se v nji pridelava do kaj 
soli in olja. V ti kresii se primérjajo od časa do časa 
potresi zemlje. Sedež kresijske oblasti je Dobrovni k 
(herv. Dubrovnik, lašk. in nem. Bag-usa), ki stoji tik 
morja in je opasan z branišéi in zidinami starinske podobe . 

Poslopje kresijske gosposke (il Palazzo) in colnija (la Doga 
n a) sta spominka gotike zidave . Domuje v Dobrovniku mnogi h 
starih rlastelskik rodovin . V 16 . in 17 . stoletju je pognala tu jugo slovanska 
literatura lastovitno cvetje . V Dobrovniku sta se me d 
druzimi slavnimi moži rodila slavni peffiilk Osmanide J. Gundulit, 
( 1638) in zvezdoznanec Boškovič (- 1787). 

Bližnji Gruž (laš . Gravosa ki leži v varni zanc ini, 

DohrovniAzo pristanišče . 

S ton (laš. Stayno) na kraju polotoka Pelješca stoji v jak o 
nezdravem močvirnem zalivu, po kterem se prostirajo velikanske 
solila. Otok Mlet je znan zavolj podzemeljskega bobnenja, ktero j e 
v letih 1822—1825 ondešnim prebivavcom prizadjalo mnogo strahu . 


§. 374. Kotorska kresija. 

Kresija Kotorska, ki šteje 11 kvadratnih milj in 

31.000 prebivaveov, odlikuje se s tem, da se tu opravlj a 
dokaj ladij za morje . Mesto kresijske gosposke je Koto r 
(laš. Čattaro), ki stoji prav v kotu zaliva imenovanega p o 
slovansko B oka kotorska in po laško Bocclte di Čattaro , 
imeniten kakor terišče ali pazar za kupčijo s Cernogorel. 

Bogati gospodarji ladij pa so doma v bližnji Dobroti . Naj boljše 
pristanišče je Portorose 9. 

Poglavje I . 
Sudetske dežele. 


Odloča I. 

Kraljestvo česko. 

§. 375. Lega njegova. 

Česko kraljestvo, po večen' gornje Polabje, ima 90 3 
kvadratnih milj poveršja in je notranja duela visoke lege, 
nagnjena proti severu, opasana z gorami in višinami, p o 
sredi pa od vzhoda proti zahodu mnogotero razorana . Podobna 
je ta deŽela éetveroogelniku, kterega ogli gledajo k 
štirim stranem sveta **). 

*) Ktera teh kresij je najveéa? Ktera njih ima najgostejše ljudstvo 
? 
*9 Ktere dežele mu delajo meje? Pod ktero dolgostjo in širokostjo 
leži Lesko? V kteri predel našega cesarstvo se šteje to 


223 

§. 376. Gore, ki oklepajo éesko. 

Krajne gore, ki obdajajo éesko, so ved del iz rul e 
ali gnajsa in granita. Na jugozahodu se jim pravi Sumava 

s Č~skitn Lesom, na zahodu Smreéine, na severozahodu 
Rudne gore, na severovzhodu Sudeti, na jugovzhodu česko-
moravske višine. Ker je njih kamenina brez malega 
povsod enaka, imajo rnalo ne vse te gore tudi neke vkupn e 
lastnosti, namreč stegnjene, široke, okroglaste grebene s 
posamnimi višimi, po veéem oblimi krogi, ki so zloženi iz 
razkeršenih skalin ali golega kamenja, in pa vode, tekoč e 
po ozkih skalnatih dragah, brez pravih dolin . 

§. 377. Česki les. 

Česki les (nem. Bomerwald) se začenja na jugu o d 
Heba z goro Dillenberff (30489 in se steguje 27 milj daleč 
tje do Donave. 

Lastne so Českemu lesu stegnjene slemena, ločen e 
drugo od druzega s podolžnimi dolinami in po večeru za raščene 
z neprehodnimi gostimi gozdi. 

Najviš'i verh tega lesa na éeskem je v njegovem naj 


ju em delu, namreč ne daleé od meje Bavarske in Gornje -
Avstrijanske ter se imenuje Polken (Pkckenstein) 4351' *). 
Ponaturno se Česki les dá razločiti .na dva dela : l . na 
južni viši del, to je na ,§umavo, in 2 . na severni niŽi del, 

t. j. pravi CesM les. 
kraljestvo? Ktero mesto med vsemi kronovinami mu gre 
glede na velikost ? 
*) Zapiši vse te višine v lestvico za višine namenjeno! Primer i 
visokost prehodov, grebenov in verhov! Sporedi to razmérj e 

z razmérjem planin! Ktere morja loči Ceski les! K kteretnu 
glavnemu nagibu Evrope se torej šteje Ceska dežela? Kter o 
mesto gre tedaj Ceskemu lesu kakor razvodju? 


224 

Oba ta oddelka loči nizko berdje, ktero ima v sebi imenitn o 
Novoterško sedlo (14209, zahodne vrata Českega . gumava ima 
dve poglavni slemeni, eno više (3500'—4000') poleg deželne meje in 
drugo notranje niže. To niže sleme obsega Blanskl les (z goro 
Sehnnimger 3379' visoko), Boubin (Kubani 4356'), ki se daleč okro g 
vidi, in pa Karlove hribe (Karlsberge) . Leski les se prostira od Po~
Mie tje do Reba, sleme mu je po veeem od 2500 do 3000' visoko. 

§. 378. Smrečice . 

Smreéine (nem. Fichtelgebireqe) so znamenit vozel gorovja, 
od kterega se razhajajo Ceski les, Rudne gore in 
Turinški les, pa spadajo le po najmanjšem delu v dežel o 
česko. Razširjajo se v Gornji Frankonii in sploh govore č 
niso druzega kakor skrilna planota, ki se ji znožje prostira 
tje na Česko do Heba in Aša in v saksonski Voigtland. Na 
ti skrilni planoti se vzdigajo stemni granitni hribi do 3200' . 
Najviši verh na Ceskem od Aša proti severu iznaša 2412'. 

§. 379. Rudne gore. 

Rudne gore (éesk . rudné hory, pa tudi krušné hory, 

nem. Erzgebirge) se vlečejo od tigre kje do Labe reke, k i 

jo pa dosegajo še le unstran meje na zemlji saksonski . Ka


kor pri Ceskem lesu, tako se vidi tudi pri Rudnih gorah iz 

samega imena, kako poglavitno lastnost imajo . 

0,d zunaj pogledane imajo Rudne gore podobo stermega nasi-
pa s prav malo predgorji ; na višini se jim steguje greben v dolzih i n 

širokih ploščinah po cele ure brez znatnega razločka, kar se tič e 
visokosti, tje do prehoda Nollendorfskega (2000'), severnih vra t 
éeskega, skoraj povsod 2200' čevljev nad morjem . Rudne gore so 
obdelane in posute z vasmi, kterih neke stoje še zelo nad povedano 
srednjo visokostjo . 

Rudne gore so 18 milj dolge ; naj viši verh jirn je visoki 
Travnik (kolte Wiese) na Klinovi gori (Kei16erg) 3937'. 

Najviše prebivališče na Rudnih gorah, ob enem na vsem ée 



skem najviša hiša, v kteri stanujejo ljudje celo leto, stoji na vrhu 
imenovanem Sonnenwtrbel okoli 3649' visoko *) . 

§. 380. Sudeti. 

Pod imenom Súdetov se razumevajo gore poleg severovzhodne 
meje Ceskega. To pogorje je 32 milj dolgo **) . 
Obsega pa oboje severovzhodno pervotno gorovje in se te daj 
deli na Lužia'ko planoto ( ausitzer Plateau), na 
gore Izerske, na Kerkonoše in na gore Kladsk e 

Adlergebirge). 

Najviši verh lzerskega pogorja je Tafel/l

icl te 4692 J, 
v Kerkonoših (Riesengebirge) in ob enem v vsi česki dežel i 
pa Snežka (Schneekeppe 5095'), v Kladskem pogorju p a 
Kladski Snežnik na trojni meji. Ceskega, Moravskega n 
Prusko-Sleškega, 4429' . Celo to pogorje sudetsko je najp'ustejše 
izmed vseh éeskih ob-krajnih gorá in Kerkonoa'em 

je izmed vseh Českih gorá sploh najbolj vtisnjena gorska 
lastnij *") 

Planota Lužiška je sostavijena iz posamnih kupov krogasti h 
granitnih g-orá, ki se ne strinjajo nikjer v skupno sleme in ktere do segajo 
k večerna 2000'; Fersko pogorje pa iz nekterih (do 3000' 
visocih) grebenov, ki so drug od druzega ločeni s podolžnimi doli nami. 
Ješted (Jesekken, 3050') pri Libercu se mora že šteti k Izerskemu 
pogorju, ktero je povsod pusto in pokrito z neprehodnimi 
gozdi . Kerkonoši, ločeni od ravno imenovan-ega gorovja z Novosvetskim 
sedlom ali presedoin (2400') se vzdigujejo kakor široko (nad 
4000' visoko) sleme, iznad kterega se posamni krogasti verhovi poganjajo 
še za nekoliko sto čevljev više. Ti verhovi moleie nad loč


*) Zapiši te števila v lestvico višin! V kteri primeri so višine 
prehodov, grebenov in verhov? V kteri visokosti stoji na planinah 
najviša vas? najviša hiša nastanjena ? 

**) Primeri to z dolgostjo planin, kraških gorá in Českega lesa ! 
***) Zapiši vse te števila v lestvico višin! V kteri primeri-so vi 


šine prehodov, grebenov in verhov? Primeri to s planinami ! 

Ktere morja loči to pogorje? Ali to del glavnega razvodja t 
Kr. pop. cesarst. avst. 15 


226 

niso poslednjega drevja, sleme ali herbet pa nosi močvirne travnik e 
z nizko hosto, na kterih je v navadi nekako planinarstvo . Niže brežine 
so zaraščene z gozdi . Silne, tudi obraščene predgorja se naslanjajo 
proti notranji deželi na Kerkonoško sleme . 

§. 381 . Lesko-moravske mejne višine . 

éesko-moravske mejne višine ločijo Pomoravje (poreuje 
Morave) od Polabja; vleče se torej, kakor Leski les, 
po tisti éerti, ktere se derži poglavno razvodje Evrope. 
Niso pravo pogorje, marveč po pravici le široke višine, ker 
se nikjer ne vzdigujejo močno nad berdovito 'planoto, ktera 
znalo po malo do 1500—2000' vstaja . 

Ravno ondod, kodar teče razvodje, ki se pa ne derži skoraj 
nikjer deželne meje, se vidijo neznatni razločki v visokosti in ve s 
ta predel se kaže kakor široka valovita planota visoke lege, kter e 
najviše mesto leži 2556' nad morje m 

Na južnem oglu Ceskega se vzdiguje pri Puchers-u 
gora Jdgerhz~ttenberg do 3564' visokosti, na tisti zboknjen i 

planoti, ki se derži Štirnove po ploščastem sedlu Leonfelden-
skem (v Avstrii nad Anižo, 1900') . 

Na vzhodu se dotika pogorje Kladsko iia ravnost česko:
moravske planote in loči ga od nje samo Trebovsk i 
presed (1025'), vzhodne vrata Ceskega. 

§. 382. Podoba notranje dežele. 

Posredje Ceskega je višava, ki Leži skoraj povso d 
nad 1000'. Reke teko tu v širocih, ravninam podobnih do


linah, (tako teče zlasti srednja Laba, dolnja tigra in dolnj a 
Veitova), tam pa se vijejo skoz ozke skalovite soteske in 
med temi 't mes leži viša valovita dežela, poln a 

gričkov in hribov. 

*) Zapiši te števila v lestvico višin! Ktere reke in morja loči t a 
vlak? Kteremu razvodju se torej prišteva? 


Najniža je dolina dolnje Labe, ktere lice ima ondi , 
kjer ta reka odhaja iz dežele, še samo 327' nadmorsk e 
visokosti. Tu je najniže mesto česke dežele . 

§. 383. Gore po notranji deželi. 

Gore po notranji deželi so : l. T ep elsko pogorj e 
(Tepel- oder Zinngebirge), odrastek Ceskega lesa, enake 
kanwnh)e, kakor ta, od Heba proti vzhodu valovito, gozd nato, 
s posam&i 2—3000' visocimi hribi. 2. S rednje


česko gozdnato pogorje med Prago in Klatovi, iz raznih 
kamenin, zlasti iz apna, sivca, kvarcita, skrila, peščenika, 
to da podoba plasti ali skladov in pa po njem nahajan e 
okamnine kažejo, da gre cela reda v eno pogorje, delaje , 
kakor geologi pravijo, silursko medenico česke dežele . 
Najviše so kvarcitne slemena med Veltavo in Berounko ka kor 
gore Berda do 2000', in kakor Tremošna gora do 
1800'. 3. Gore iz peščenika v severni polovici eeskega, ki 
jim česko ljudstvo priliéno ime Stene daje (neinš . Wand-yebirge) 
. 

Vse severno éesko med Rudnimi gorami in Sudeti 
na eni in srednje-Českim gozdnatim pogorjem in severnim 
robom česko-moravskih višin na drugi strani je napolnjen o 
s peščenim kamenjem . Te tvori.ne peščenikove narejajo 800' 
visoko ravnico, ki se, gredoč proti Rudnim goram in Sudetom, 
vzdiguje 1000' do 1200' visoko in zraven tega z 
gorskimi do 2000' visocirni ploščinami zalega praznine me d 
severnimi pervotnimi gorami . 

V te peščenikove ploščine so bi djal zasekani skalni doli po sobne 
lepotije, ki jim sterme stene delajo brežine . Torej se takoš-
Dim goram tudi ne pravi drugači kakor sploh stene . Dele se pa n a 
troje gorovje: l. na Deeinske stene, 2. na gore Zaltmanske in 3 . na 
Trebovske stene. Zaltmanske gore (atengebirge) se vzdigajo v 
Hejšovini do 2928' in imajo v sebi znamenite skaline Adersbaeh-ske. 

15* 


228 

4. Pešéenikovi ravnini severnega Ceskega dela presledek 
spomina vredna reda širocih nepravilnih slemen al i 
krogastih in kupolam podobnih hribov iz porfira in bazalta, 
ki se jim skup pravi Krogi ali Kegli (Kegel,gebirge) 
. Med posamnimi kupi je, kar se tiče velikanske po • 
dobe, pervo Litomeriško gorovje ali Sredogorje z Milešovko 
(Dennersberg) 2633' visoko . 

Ta verh razgrinja velikolepen razvid po najlepših predeli h 

česke dežele . Med druzimt krogi so Dupavski krog na vzhod o d 
Tepelskega pogorja, Semilske gore s Kozakovom (2322') na jug od 
Izere in Brunovska , ali Vranja Gora (Rabengebirge) na severnem 
kraju Aderbaških skalin . 

84. Labaa. 
.. 
Najimenitnlše reke v ti deželi so : Laba, Veltava in 
Ogra . Laba (česk. Labe, nem . Elbe) izvira na poglavnem 
grebenu KerkonoŠkih gor, pri Kraljiénem Gradcu noši že 

plavice, pri Melniku pa ladije in zapušča po 54 milj dolge m 
teku éeske tla, predervši Dečinske stene . Najznatniše reke, 
ki va-njo teko, so na desnem bregu : Cidlina, Izera (n . lser) 
inPlouénica (Fazen), na levem pa : Upa (Aupe), Metuj a

, 
Mettau) , orlica (Adler), ki nosi od Tyništa naprej plavice, 
Hrudimka, Veltava, Ogra in Mina ali Bela. 

Laha je do Verhlabja, kjer prihaja iz gore na ravno, dereča 

bujica, ki pada 1000 čevljev na miljo ; odtod do Kraljičnega Gradca 
pada še na miljo za 104 _čevljev, od Kraljičnega Gradca do meje pa 
primerama še samo 12 Čevljev na vsako miljo . 

§. 385. Veltava, lastovita reka eskeg a 
kraljestva. 

Da si Laba odpelji je iz dežele brez malega vse te


koče vode, kar jih ima éesko, reči se vendar more, da je 
Veltava med vsemi éeskimi rekami najimenitnejša . 


229 

Veltava ima namreč največe povodje, najdaljši tek in je tudi 
najdalje vozna. Izmed krajnih ali mejnih gor česke dežele visete 
obe južni k nji, dokler spadajo Rudne gore k Ogri, Sudeti pa k Labi . 

Veitova (nem. Moldau) izvira v Štirnovi in njen naj


dotok, imenovan Scltwarzbach ,, ima svoje vire na gori 
Scltwarzenberg okoli 3726' visoko . Od tod pa tje do Melnika, 
se spušéa v Labo, je njen tek 54 milj dolg. Po 
,berzici Teufelsmauer zvoni blizo Višnjobroda začenja pri 
Rozenbergu nositi glavice, pri Budejovicah pa že ladije . 

Razun Budejoviške okolice, kjer ima nizke bregove, teč e 
Veltava skoraj povsod po globoki in ozki dragi (grapi). 

Jemlje v se na desnem bregu : Marš() (nem . Malsch), 
Ložnico, ki ji priteka z Dolnje Avstrije, in Sazavo, na le vem 
pa Votavo in Berounko (ktera se na gornjem teku imenuje 
Mža, nem . Mi«). 

§. 386. Ogra. 

Ogra (čes. Ohi'e, nem . Eyer) izvira na Bavarske m 

s Smreéin, prestopa po teku 2 milji hi pol dolgem na Cesko, 
jemlje v se na desnem bregu Teplo ali Toplo (nema' . 
Tepel), na levem pa mnogo z Rudnih gorá pritekajočih rečic, 
začenja pri Lounah nositi glavice in se izliva pri Terezino 
v Labo . 

Po éeskem teče 23 milj na dolgo in v tem teku pada po 4 4 
ievljev na miljo. 

§. 387 . Reke zunanjih por e 

Ker se obkrajne gore s svojilni razvodji ne derŽ e 
povsod deželne meje, tudi mnoge vode éeskih pomejnih 
krajev ne teko notri v deželo *), kakor bi po pravilu občn e 
deželne lastnije teči imele, marveč vun iz nje ; tako tečej o 
s severovzhodnega nagiba Sudetov Lužiška Nisa (nemš . 

*) Kake podobe je tedaj vodno pomrežje 


230 

Neisse), Bobrava (nein . Bober}, in Stenava (nem. Steine , 
vse tri v Odro ), s éesko-moravskega mejnega pogorj a 
moravska Saza-va, Svitava, Svratka ali . Svarcava in Jigiat a 
po reki Moravi v Donavo, s Ceskega lesa reka Primda 
(Preimt) znana po Nabi in reka Rezna (Regen), obe tudi v 

Donavo **), z Rudnih gor priteka nekoliko potoéičev po 
raznih zunanjih rečicah v Labo. 

§ . 388. Jezera in ribniki . 

Česko ima samo nekoliko gorskih jezerc, sosebno v 
éeskem lesu, nasproti pa se ponaša s silno mnozimi ribniki , 
zlasti ob Lužnici pri Trebonju in ne daleč od Labe pri Pardubicah, 
kjer se prostirajo tudi največe ravnine, ki jih ima 
dežela éeska ***) . 

Največi ribnik dežele éeske je ribnik Rozenberš'ki pri Trebo i 
nju, meri 1200 oralov ****). 

§. 389. Podnebje. Rastlinstvo . Živalstvo. 

Kakor je poveršje éeskega zelo različno glede n a 
visokost tal in na to, kam derže in kako lego imajo njegov e 
doline, ravno tako različnost kažejo tudi njega podnebne ali 
klimatične zadeve . Sploh se more reči, da leži Cesko v severnem 
podnebnem pasu našega cesarstva, ki ima 6 . 40 It 
srednje letne toplote . Tod je podnebje terdninsko, zima porazmérno 
merzla, leto pa vroče ; vreme se spreminja naglo 
in nepravilno . 

V sredini dežele terpi najdaljši dan 16 ur in 18 minut . Nizko 

ležeče ravnine in doline na severni strani , ki jih še bližnje pogorj a 

*) V ktero morje tedaj ? 
**) V ktero morje tedaj ? 


Zakaj nahajamo pač največ ribnikov na ravninah in po krajih, 
primerama najniiih ? 

****) Primeri to z velikostjo nekterih planinskih in kraških jezer? 


zaklanjajo pred merzlimi severniki, so najtoplejši del éeskega . 
Merzlejše so že visoke južne planote ; še ved razloček v toploti p a 
najdemo, če se podamo na gore same . ee ravno je med njimi ni 
take, ki bi ji teme pokrival večni sneg, terpi vendar D. pr. po Kerkonoših 
snežna zima od oktobra do maja ; za druge lptne dobe ostaj a 
samo nekoliko mescov in kratka jesen se že navadno začenja z mrazom 
in inetenjein, po letu pa divjajo viharji in hude vremena . Enake 
razmérja vidimo tudi v éeskem lesu in po slemenu Rudnih gor ; cel o 
na eesko-moravskih mejnih višinah se razodeva to pravilo s tem , 
da biva ondi žetev za 14 dni pozneje . 

Lesko ima v vsem 1500 verst vidnocvetnih rastlin . Med temi 

se nahaja največ : trav, šarov in višev, soprašničnic, križnic, stročnic 
ali sočivnic, rož, kobulnic, klineevnic, ustnjač in zlatic . 

Rastlinstvo Šumave in éeskega lesa je borno in enotero ; najnavadniša 
je jelka, poleg ktere se nahaja le tu pa tam po kak bor , 

javor, kak brest, jesen, kaka jelša, čeriia breza in sva . Tudi Rudne 
gore kažejo le bolj revno rastje . Tukaj so zlasti doma : resje, bo rovnice 
in kaméičevje ali brusnice . Kerkonoši se odlikujejo s svojilni 
sočnimi senožetmi in gostim jelovjem (šiljem), s kosodrevino i n 
z nekterirni verstami planinskih in severnih rastlin . 

Živalstvo je po vsem takošno, kakoršiio je v srednj i 

Evropi, brez posebno očitnih prikazkov. 

V éeskem lesu se dobiva rumena kuna in drozg komatar , 
malo pa je ptic pevk in prešéenjencov ; Kerkonošem so lastni : pozn i 
škerjanec in severni kos, beli, skopec kokošar, veliki krivokljune c 
ali krmnpei, modras; prešeenjencov pa imajo tako malo kako r 
Ceski les . 

§. 390. Ljudstvo. 

Česko ima 4,720.000 stanovavcov *) ; razun lombardsko-
beneškega kraljestva je med vsemi kronovinami našega 
cesarstvo najbolj naseljeno") . Ima kraje, sosebno p o 
severnih straneh, ki se morejo šteti med najgosteje naseljene 
v vsi Evropi. Stanovavci ti žive v 295 mestih, 27 2 

*) Koliko na kvadratni milji ? 
**) Za koliko je manj naseljeno mimo lombardsko-beneškega 
kraljestva? 


232 

tergih in 12.075 vaseh*). Praga ima nad 142.000 prebivavcov, 
m-es-ta Liberec, Budejovice, Heh, Kutnagor a 
Plzenj imajo med 10 in 20.000 duši . 

Od 800.000 duš, ki stanujejo v krajih z več kakor 2000 prebivavei, 
živi jih 676.000 v ~tih, 50.000 v tergih in 92.000 v vaseh . 

91 . Narodne plemena. 
Tri petine izmed prehivavcov po primeri iznašaj o 
Cehi, dve petini Nemci in kakih 70.000 Judi. 

Čehi stanujejo po notranjih krajih dežele in samo v Sudeti h 
in Česko-moravski mejni višini segajo tje do deželne meje. Pri Srebru 
(Stfibru) imajo blizo jugozahodne meje otočič sred nemšk e 
okrajine . Nemci žive po mejnih gorah razun ravno omenjenih kosov , 
imajo pa pri Budejovieah in na jugovzhodu od Nemškega Broda otočiče 
sred českih okrajin in stanujejo še tudi s Cehi vred po večih 
mestih. Judje so raztreseni po vsi deželi, in niso nikjer edino 
ljudstvo . 

§. 392. Vera. 

Stanovavci dežele éeske so malo ne vsi katoliške vere . 
Razun že omenjenih Judov je na éeskem še nekaj protestan


tov, namreč 36.000 avgsburške in 51.000 helvetiške spoznave. Uni 
so po večen Nemci, ti pa večidel Čehi . 

Katoliéanje so pod Pražkim velikim škofom in po d 
njegovimi tremi podružnimi škofi, namreč Budejoviškim, 
Kraljiénograškim in Litomeriškim . 

Pražka škofija obsega zahodni in srednji, Budejoviška južni , 
Kraljičnograška severovzhodni in Litomeriška severni del česk e 
dežele . 

*) Na koliko kvadratnih milj prihaja po Ano mesto, en terg? Ko


liko vasi hodi na 1 kvadratno miljo? Primeri v ti zadevi Če


sko z druzimi kronovinami! 


§. 3,93. ,Pridelki ki jih daje rudstvo. 

Največe ležišče kamnitega oglja ali premoga na Českem 
je med Kladnim, Slanim in Veltavo, namreč Kladensko-
Buštjegradsko, se razteguje po poveršini 6 kvadratni h 
milj in še več in je leta 1858 dalo osem miljonov centov . 

Razun tega ležišča so najznamenitiše jame, kjer kopljejo premog, 
pri Radoniei, Merklinu in Šacliiju. Prostrane in bogate so 
tudi ležišča rjavega oglja v Belski dolini . 

Kositer in srebro sta kovini, s kterima se ponaš a 
éesko. 

V vsem cesarstvu ima samo česka dežela kositrene rudnike , 
ki dajejo na leto okoli 1550 centov kositra ; srebra prideluje Lesk a 
Mizo 50.000 mark in v tem jo premaga samo ogerska dežela . 

w 

Zeleza se dobiva na leto do pol miljona centov . Svinca, 
svinčne gladine, žepla, železnega ‘itrijola in golun a 
(kislega kamna) Lesko ne daje kaj mnogo ; arsenika in kupra 
ima malo in od zlata se nahaja le tu pa tam kak sled. 

Nasproti pa se ponaša česka dežela na južni strani z 
mnozim svojim grafitom, na severni strani pa z dragim kamenjem, 
zlasti z granati. 

Deski grafit je tako dober kakor je najboljši kuinberlandski 
in boljši od ceylonskega grafita ; zadnje leta so ga jeli mnogo več 
dobivati, namreč, sedaj se ga izkoplje že kacili 38 .000 centov na leto . 
Tudi se na éeskem ruje razno kamenje, zidavno, za posip, peščenik, 
ki prehaja v najdrobnejše peščeno zernje, ki je pa tud i 
dober za zidavo, za mlinske kamne in bruse, kakor tudi za kamnoreze 
in umetne izdelke, zadnjič tudi mramor in ilovica nezgorljiva . 

§. 394. Zdravilne ‘ ode. 

Česka dezela nima ne solnih gorá ne solnih studencov, 
ima pa sosebno po severozahodu dokaj vod rudnic , 
ki se ali rabijo za kopelji, ali pa pij() pri viru, kakor tud i 
razpošiljajo po vsem svetu. 


Karlovi Vari so eno najimenitnejših zdravilišč n a 
zemlji ; pene za temi na Ceskem so : Teplice (Toplice česke), 
Kopelji Marijanske in Kopelji Frančiškove . 

V vsi deželi se ve za več kakor 160 rudninskih ali zdravilnih 
stmleneov. 

§. 395. Pridelki, ki jih daje rastlinstvo. 

Na Ceskem je 95% vse zemlje plodni!' -) . 
Skoraj na tanko polovica plodnega sveta prihaja na njivstvo , 


skoraj četertina ga hodi na gozde in zadnja četertina se deli n a 
travnike in senožeti, na pašnike, ribnike, vertove in vinograde . 

Čcsko rodi žita več kakor ga potrebuje . Poglavitno 
žita je pa rež in oves . 

Razun žita sade in sejejo še posebno : krompir, lan, belo pes o 
in ogeršico ali repico . 

Hmelj, ki se odlikuje kakor z množino tako tudi z 
dobroto, ravnajo v vertovih. Močno se pečjo tudi s sadni m 
drevjem ter pridelujejo obilo najžlahtnejšega sadja . Vinstva 
na éeskem ni, razun nekterih krajev ob Labi in Veltavi, 
zlasti pri Cernoseku, .usti (Ustju) in Melniku . Dobivaj o 
vina kakih 50.000 veder na leto . Gozdi česki dajejo na leto 
3 miljone sežnjev derv. Mnoge in velike ležišča šote se 

nahajajo sosebno na južni strani éeske kronovine . 

§ . 396. Pridelki ki jih daje živalstvo. 

Najirnenitniša 'vina, ki jo ravnajo na éeskem, so 
žlahtne ovce . 

Prideluje se ob letu karih 90.000 centov žlahtne (lične) volne . 

Za tem je spomina vredna reja konj po vzhodni h 
straneh česke dežele. Tudi se redi na Ceskem mnogo 
perutnine . 

*) Koliko je to v brezozirnem številu? 


Izmed divjačine na pol pitome gre omeniti sosebno bažant e 
(fazane), ki slujejo po obilnosti in dobrem mesu . Znamenita je tud i 
reja rib po ribnikih . 

§. 397. Obertnost. 

Najimenitnejše blago, ki ga izdeluje obertnost, so : 
steklo, zercala, porcelan, platno, bombaževina hi volnenina , 
mašine, netilna roba, papir, pesni cuker, ol ali pivo in 
žganje . 

Drugi so, ki steklo delajo, drugi zopet, ki ga likajo . Oboj e 

delo je po večein ločena, samostalna zapoéetba . Vrednost steklenine , 
pripravljene za kupčijo, iznaša 4 do 5 miljonov forintov . S pertenino 
ali platnom se peča okoli 30 .000 statev in več predivnic, v kterib 
se dela na mašine . Bombaž se prede v več kakor 90 fabrikah , k i 
dajejo nad 85.000 centov bombaževe preje. Netilnih klinčekov se 
nareja vsako leto po 10 .000 mlljonov, vrednih poldrugi miljon forin tov, 
ako se stroški ne odbijejo . Okoli. 7000 sežnjev lesa se za-nj e 
porabi. Za cuker, ki ga že izdelajo na 50.000 centov na leto, rabi 
se en miljon centov bele pese . 

§. 398 . Kupčija. 

NajhnenitnejŠe blago, ki se dopeljuje iz tujega v de želo, 
je sol in pa razno prekmorsko blago z bombaže m 
vred. 

Prekmorsko blago dobiva česka dežela večidel iz Hamburg a 
po reki Labi in po železnici, ki teče poleg Labe . Sol pa prejem a 
čez Budejovice i krajine Salzkarntnergut zvane, po železnici Gmundensko-
Linško-Budejoviški in po Veltavi . 

Glavni pridelki Českega, ki smo jih našteli malo pred , 
so ob enem tiste reči, s kterimi se peča njegova notranj a 
in pa izvozna kupčija. Prevozna kupčija je tako znamenita , 
kakor ste vvozna in izvozna kupčija obe skup . 

To velja sosebno, odkar je severno ali nemško morje bre z 
preterga zvezano z Dunajem mestom po železni cesti, ki teče skoz 
celo Cesko od saksonske do moravske meje. Kupeijske in obertnijske 
zbornice ima Ceško v Pragi, Plznji, Budejovicah, Libercu 

in Rebu . 


§. 399. Železne ceste. 

Lesko ima tri parovozne železnice, narnreé severn o 
železnico z roko, ki pelje od Aosti do Teplic ; stransko, 
20 milj dolgo železnico od Pardubic na Liberec v Zitavo in 
železnica BuŠtjegradsko od Kladna do Kralupa, namenjen o 

za vožnja premoga in pa Nuč!ško od Kladna do Nučic z a 
vožnjo železne rude s posebno roko do Tahlovic, po kter i 
se za plavže pripeljnje apno, po tem dve konjski železnici 
: že omenjeno Budejoviško cesto, na kteri so v najnovejši 
dobi skušali voziti tudi s parnim vozom, in pa železnico 
_iz Prage do Lan, po kteri se sosebno premog in derv a 
vozijo v Prago, 

§. 400. Vodne poti. 

Da-si je rek prav obilno na éeskem, ima vendar t a 

dežela samo dve za ladije vozni reki, namreč Labo od Meh 
nika in pa Veltavo od Biidejovic doli. 
Po Veltavi doli se pelje na leto večidel do Prage okoli. 60 0 
ladij, na kterih se vozi nad 300.000 centov blaga, izmed tega na d 
dve tretjini kuhinjske soli. Tri četertine teh ladij ne gredo več nazaj 
po vodi gor, marveč se prodajo po pervi vožnji za les in derva . 
Po Labi vozi 83 domačih ladjarjev (brodnikov), ki imajo okoli 75 0 
ladij. Ce se tein prištejejo ladije zunanjih gospodarjev, iznaša število 
českih polabskili ladij do 795, ki skup veso 652 .000 centov. Po 
Labi izvažajo iz dežele sosebno steklo, žito, derva , premog, sadj e 
in lomljeno kamenje . 

Po Labi, kolar nosi ladije, vozijo se tudi parniki (saksonski) . 

§. 401 . Ceste na suhem. 

Dolgost cest, s kterimi je dežela česka prekrižan a 
na vse strani, iznaša 2000 milj in čez 4') . Vsem českim ce 


*) Koliko na kvadratno miljo? Priineri to z druziini kronovinami! 


stani je Praga središče, iz kterega se razhajajo v podobi 

tiarkov. 

Iz Prage pelje proti zahodu velika cesarska cesta skoz Slani , 

Karlove Vare, Loket, Heb v Waldsassert ; cesta Plzenjska skoz 

Plzenj v Mnihov nad Lesi ; cesta Pasovska skoz Strakonice, Vinter


berg v Pasov ; proti vzhodu pa cesta Dunajsko-Jiglavska skoz Koli n 

in éaslavo v Jiglavo ; cesta Bernska na Podjebrade, Visoko Mito i n 

Litomišljo v Berno ; proti severu derži cesta skoz Mlado Boleslav 

na eni strani v saksonsko deželo, na drugi pa čez Liberec v prusk o 
kraljestvo . 

Raznn Prage so imenitnejši vozli, kjer se eeske cest e 
kriLajo : Flek, Plzenj, Budejovice, Tabor, Pardubice, Kra 


n Gradec, Jičin, Mlada Boleslav, Liberec, Leska Lipa . 

§. 402. Ljudske in srednje šole . 

Česko irna 3788 ljudskih šol, med temi 88 poplavnih 
šol 9. 

Od vsacih 100 otrok, ki so za šolo, hodi va-njo po 96 **) . 

Se irna Česko 6 viših realnih šol (realk), 39 ni Li h 
s poglavnii

mi šolami zdruienih realnih šol, in 20 gimnazijev 
***) 
Praga ima 2 viši, 5 nižih realnih šol in 3 više gimnazije . 
Druge više šole realne so v : Libereu, Rakonicah, Lokeu in .Kotni 
Gori ; drugi viši gimnaziji se nahajajo v : Mostu, Budejovicah, Če-
ski Lipi, Hebu, Jiiinu, Klatovih, Homutovu, Kraljičnem Gradcu,. 
Litomericah, Litomišlji, Henrikovem (Jindrichovem) Gradcu, Plznji , 
Pisku in Zatcu. Mii gimnaziji so v : Broumovu, Nemškem Brodu , 
Mladi Boleslavi , Rihnovu in Benešovu : niže realne šole razun Pražkih 
se nahajajo v Ceski Lipi, Brandi s' u, Mostu, Ihidejovieah, Hrudi Mu, 
éaslávi , Hebu, Heidi,Visokem Mitu, Jičinu, Jahimovem Dolu , 
Mladi Boleslavi, Kadanju, Klatovih, Kolinu, Homutovu, Kraljične m 

*) Na koliko prebivavcov prihaja po ena ljudska šola? Primer i 
to z druzimi kronovinami ! 
**) Primeri to s tirolsko in hervaško deželo ! 
**s') Na koliko stanovavcov gre ena realna šola? Na koliko stanovavcov 
prihaja po en gimnazij? 


Gradcu, Kraljičnem Dvoru, Krumlovu, Kutni Gori, Litomericah , 
Nahodu, Novem Bidžovu, Pardubicah, Pelgrimovu, Plznji, Pisku, 
Polički, Pribramu, Rokicanih, Taboru, Domailicah, Trutnovu, Vodnjanib, 
Varnsdorfu . 

. 403. Ime in gerb. 

Nemško ime tega kraljestva (Bij/men) prihaja . o d 
Bojev, ki so nekdaj prebivali po ti deželi . Lesko ime : Česko, 
dežela česka (Oechy, zemé ceská), izvira od slo vanskega 
plemena Cehov, ki dan današnji po večen' delu 
te dežele stanujejo. 

Deželni gerb je kronan srebern dvorep le‘ na rde 


čem polju . 

§. 404. Razóelitev. 

éeska se deli na 13 kresij (po česko : krajev) . Glavno 
mesto deželno Praga ni pod nikako kresijsko oblastjo, mar


več stoji na ravnost pod mestoderštvom . Mesta, v kteri h 
so postavljene kresijske oblasti, in po kterih se tudi ime


nujejo kresije, so : Praga, Pisek, Budejovice, Tabor, éa


slava, Hrudim, Kraljičin Gradec, Jičin, Boleslav, Litomerice, 
Zatec, Heb in Plzenj . 

§. 405. Praga, poglavno mesto česke dežele. 

Poglavno mesto deželno, Praga ali Prag, stoji nekako 
v sredi dežele na obeh bregovih reke Veltave nekaj 

v dolini, nekaj pa na bendih in ima več mestnih delov s posebnimi 
imeni, izmed kterih so Hradéany (slov . Gradčani, 
nem. Hradscltin) in Mala strana na levem, Staro Mesto, Judovsko 
mesto, sedaj Jozefov znano, in Novo Mesto pa na 
desnem bregu Veltave. 

Prava Praga, ki obsega ravno naštete dele, ima 67 .300 duš 

domačega ljudstva . Ali k Pragi se štejejo tudi obližnja kraja Smihov 
in Karlin (nem. Karolinenthal) kakor predmestji, in pa mesto 


2 .9 
Višegrad (čes . Vyšehrad) in v tem pomenu se more reči, da im a 
Praga v resnici nad 142 .000 duš. 

Praga se ponaša s premnozimi starimi in umetno iz peljanimi 
poslopji, spominki nekdanjega slavnega zidarstva, ki 
ji dajejo prednost malo ne pred vsemi druzimi mesti našera 
cesarstva . 

Na Gradčanih stoji c . kr. grad, veliko poslopje z več dvorišči , 
večkrat predelano, zadnjič pod Marijo Terezijo, v kterem je ena 
najširših na oblok delanih sal brez stebrov, namreč sala Vladislavska, 
60' široka, 42' visoka in 212' dolga . V enem dvorišču teg a 
grada stoji stolna cérkev Sv. Vida, lepa in veličanska, to da nedodelana 
veža Božja gotiške šege iz 14 . stoletja, s srebernim grobom 
Sv. Janeza Nepomuéana od leta 1736 in s kostmi in spominki mnogih 
českih vojvodov in kraljev, zlasti tudi tistih rimsko-nemških cesarjev, 
ki so navadno stolovav Pragi, zlasti Karla IV ., Ferdinanda 
I., Maksimiljana II, in *udolfa II. Starejši grad je stal na Višegradu, 
ki je sedaj obernjen v terdnjavo . Med privatnimi gradovi 
(palačami) so najimenitnejši : grad rodovine Clam-Gallas, kterega 
je sozidal Fischer Erlachski, grad Valdstinov in pa grad nekdaj Cer ninov 
; ta poslednjič omenjena palača se odlikuje s svojo velikostjo , 
visokostjo in do '76 0 dolgim stolpovjem (kolonado) v svojem čelu. 
Premonstranska opatija Stragov (čes. Strahov), benediktinska 
opatija Emavzi in opatija križarjev z rdečo zvezdo se nahajajo no tri 
med zidinami Pražkimi . 

Z enega brega reke Veltave na drugi peljejo trij e 
mostovi, izmed kterih je zgornji Železni most na verigah , 
oba druga pa sta izpeljana na obloke. 

Srednji je slavni Pražki most, terdna stavba na 16 obloci h 

iz rezanega kamenja, začeta pod cesarjem Karlom IV ., s starinskima 
prednostnima turnotna in z dvojno versto stoječih po dob 
(statev) . Spomina vredna je med temi sosebno bronasta podob a 
Sv. Janeza Nepomueana, ki pahnjen s tistega mesta v Veltavo j e 
mnerl kakor mučenec v njenih valovih . Ta Sv. Janez je deželni 
svetnik, ki ga na Ceskem največ časte, in 16 . dne maja, kterega s e 
obhaja spomin njegove smerti, oživlja pobožna svetkovina českeg a 
ljudstva vso Prago, zlasti pa cérkev svetega Vida in Pražki most . 

Za učenosti in umetnije ima Praga več velikih naprav . 


C. kr. vseučilišče stoji ie od leta 1348. Cesar Karel I . ga 
ie ustanovil . 
Tehnično úéihsce českih stanov je visoka šola z a 
obertnijsko omiko. Za podhk obrazovávnih umetnostih 
skefbi dr'užba do'm-orodbih prija-tlov umetnosti, za podi& 
v muziki pa družtvo, ustanovljeno za povzdigo muziké . 
Mnogo druzih društev se poganja za učenost in domovino , 
ali pa opravlja dela miloserčnosti. Med temi so najimenitnejše: 
česka druCba znanstev ali učenosti, družba českega 
na< rodnega mu'zeja s posebnim oddelkom, imenovanim Malica 
česta, za znanstveno povzdigo českega slovstv a 

jezika in pa domorodna družba kmetijska za povzdigo 
kmetijstva. Ravno tako mnoge so ustanove dobrodelne in 
bogumile. , 

Praga je po legi svoji središče českega kupčijstva in 
tudi, kar se tiče obertnosti, gre ji prednost pred vsem i 
druzirni mesti v vsi deželi . 

Sosebno se izdelujejo v Pragi : blago iz raznih ktMn, bom


baževe tkanine, stolarska roba, kočije, ure, rokavice, klobuki ii i 
pa piskavno in trobivno orodje . Posebna obertbija Pražkéga mes t 
so muziéne trobentice, kterih prihaja vsako leto več -kakor 1000 v 
kupčijo in ki se pošiljajo sosebno v jutrove dežele. 

§. 406. Pražka kresija. 

Prazka kresija (brez mesta Prage) ima 102 kvadratnih 
milj in 513.600 prebivaveov *). Ta je med vsemi edina 
kresija, ki se ne dotika nikjer deželne meje, in ktera je te daj 
sredina vse dežele. Dvanajst druzih kresij leii v podobi 
kolobarja okoli nje, sedem izmed njih pa je, ki jo opasujejo 
neposrednje. Pralka kresija je med vsemi največa. 

V najbližem obmestju Praikem na zahodni strani od Gradča n 
in v stiku ž njimi se steguje Bela Gora, visoka ploščina, ki s e 

*) Koliko je ozirno število ljudstva? 


24 1 

nagiblje na tri strani v podobi gore . Na nji je bila 8 . dne novembra 
t620 med trumami cesarja Ferdinanda H . in českega nasprotneg a 
kralja Friderika Palatinatskega po ti gori imenovana bitva, ki j e 
bila tudi odločna bitva in polna srečnih nasledkov za postavnega vla darja 
in za katoliško vero . 

Najimenitnejši kraj te kresije je Pribram (čes. Prihram) 
zavolj bogatih srebernih rud, ki dajejo sedaj 30 do 

40.000 mark srebra na leto . V tistem kosu te kresije, ki 
leži na levem bregu Veltave, se nahajajo tudi največi železni 
rudniki in pa najveée jame na Ceskem, v kterih s e 
koplje kamnito oglje ali premog . 

V pervi zadevi gre tu imenovati zlasti Gorovice (česk. Hotovice 
Komarovom in Novi Jo ahimov dol z Alt- in NeuMfitten-
om in RoLtokoni, v drugi pa Bu tj eg r a d in Kl a dn o. 

Pražka kresija se ponaša s toliko mnogoterim naturnim 
blao.om, da sev nji dobiva sled od samega zlata. 

Pri J i l o v e m so namreč ostanki bogatih zlatih rud. 

Kraja te kresije, kamor velika množica hodi na Božjo pot , 
sta Sveta Gora pri Pribramu in pa mesto Stara Boleslav, 
kjer je bil pri vratih prestare še zdaj stoječe kapele sv . Vencesla v 
{Vaclav) umorjen . 

Karlov T e j n (nem . Karlstein), ki ga je sozidati dal cesa r 
Karel IV., je najznamenitiši grad v vsi deželi . V tem gradu je kapela 
Sv. Katarine, ki so ji stene prelepa mozaika od samih dragih 
in poldragih kamnov, Stoji pa ta grad na stermi apnenski skal i 
Mizo reke Berounke . 

§. 407 . Piseška kresija. 

K .esija Piseška ima 77 kvadratnih milj z 298 .000 
prebivavci *) obsega zlasti vse Povotavje (porečje Votave). 
Nekoliko te kresije napolnujejo Česki les in njegov i 
razrastki. Poleg bavarske meje so mnoge steklarnice (gla 


žute) oglari je . 

*) Koliko je ozirno število ljudstva? 
Kr. pop. cesarst. avst . 16 



V kotu med izli‘om merzle Velta‘e toplo V eliav o 

je najieči mah ali moé‘ir s šoto na jugozahodnem Ceskein, 
Mertva loka (nem. tudi Fqilzau), ki zalega 700 oralov. 
V dolini Neuhurkentkal je velika fabrika zercal, v Eleonorenhain-
u pa velika fabrika kristalastega stekla . 

Nektere stare mesta ob Vota%i so postale zavolj zla


tega peska, ki ga je nekdaj ta '‘ oda imela v obilici . Tako 

tudi Plsek (Pesek), mesto kresijske gosposke, Strako-

Mice in Sušice. 

V S t rak o ni c ah je velika prepozitura inaltezkega reda. 

Tudi se v štirih fabrikah 5—600 delavcov peča z napravljanje m 

turških fesov (kap) . V Sušicah (nem. Sclúntenhoren) je fabrika ne


tilne robe, v kteri dela do 500 ljudi . Blizo tega kraja v Elismthl-u 

je velika fabrika za zlivanje zercal . Na Blanki, dotoku Votave, 

stoji terg G u s i n e c (čes. llusinee), kjer se je leta 1369 rodi l 
Janez Rus, znani učenik krivega nauka od kristjanske vere . 

§. 408. Budejo-‘iška kresija. 

Budejoviška kresija, južni ogel Ceskega, ima 80 kvadratnih 
milj in 269.000 prebi'va‘cov 'k). Ta kresija zavze


ma primerama porečje gornje Veltave do niže ustja LuŽnice 
in sluge po bogastvu v dervih, šoti in ribnikih . 

Poglavno mesto kresijsko, B u dejo '4 i c e (nem. Bu b 
zteis) na Veltavi, z 12.300 prebil ffici, stoji ondi, kjer se 
izteka Gmundensko-Linška železna cesta in kjer Velta% a 

začenja nositi ladije, ima tedaj lego za kupčijo ~dno. 
Zii a in mnogotera je obertnost tega mesta . 

Jame, kjer v ti kresil kopljejo grafit, sosebno tiste, -ki so v 

Sclnvarzbrwh-u, dajejo robo za fabriko svinčenih čertnikov, v kteri 
se pa ob enem dela tudi beloperstno posodje, votlič ali gobovec in 
napolitanska rumenica . V fabriki netilne robe v Budejovicah in pa v 

Goldenkron--u dela po 300 ljudi. Platno, ktero tkejo mnogi posanini 

*) Koliko je ozirno število ljudstva? 


24 3 

tkavci te kresije, prihaja v Budejovice na belež in (obeljeno) v 

kupčijo . 

Knezevska rodovina Schwarzenbergov ima v ti krc 


sil silno velike in mnoge posestva, zlasti pa gozde v Českem 
lesu . 

Po ceni, ki jo imajo derva iz teh gozdov, ravna se celo v 
Pragi cena derv sploh in kanal za plavljenje derv, ki veže Veltavo z 
Mihi», dovaža derva tudi poglavnemu mestu cesarstva. Glavni 
grad te rodovine Krumlov (nem . Krumau), od kterega se glava hiš e 
in plemena imenuje vojvoda, z mestom enacega hnena, stoji na polotoku, 
ki ga dela Veltava . V bližnjem Sehwalbenhor-u je predivnic a 
na mašine, ki predela na 2500 vretenih po 3500 centov prediva . Da-

or ob Veltavi stoji blizo meje cistercijanska opatija viši Bro d 
(nem . Hohenfwt), ustanovljena v 13 . stoletju . V vzhodnem delu t e 
kresije je blizo Borov an (nem. Forbes) pristava ali dvor Trocnov, 
kjer se je leta 1354 rodil Janez ižka, znani poveljnik Husitov. V 
Tre bo nju (iem .Wittingau) se hrani prebogati in za deželno zgodo


vino imenitni arhiv pomerle gosposke rodovine českih Rosenbergov. 
Mizo Novih Gradov (česk . Nové Hrady, nem . Gratzen) so veli . 
kanske steklarnice. V Henrikove ni (Jindrihovem) Gradcu (nem . 
Neuhaus) in Novi Bistrici jako cvete suknarstvo . 

§. 409 . Taborska kresija. 

Taborska kresija ima 80 kvadratnih milj in 334 .000 
p ebivavcov. Kakor Budejoviška, tako ima tudi ta kresij a 

dokaj šotnatih moč\ irov in velikih ribnikov. Obertnost njena 
ph, ni znamenita. Največ se pečajo s tkanjem sukna . 

Cvete pa suknarstvo poglavitno v P e lgrimo v u (éesk . Pelhtitnov, 
nem . Pilgram), P a c o v u (nem. Patu/ar)Po ča tkih i n 
Sobeslavu. 

Mesto kresijske gosposke je Tabor. To mesto stoji 
na Lužnici malo ne v sredi kresije in iz začetka nibilo kako r 
husitski stan (tabor), meno\ an po Taboru, gori v Palestini . 

16* 


§. 410. Kresija Caslavska. 

éasla‘ ska kresija, ki ima 69 kvadratnih milj poveršj a 
s 354.000 prebivavei, se znižuje s Desko-moravskih mejnih 
višin proti Sazavi, prevalivši pak njih razvodje visi k Labi. 
To razvodje deli éaslavsko kresijo na dve polovici, na se verno 
in južno polovico . V severni polovici premaguje kmetijstvo 
in obertnija s fabriškimi rastlinami (belo peso), p o 

južni pa logarstvo, ovčarstvo, steklarstvo in izdelovanj e 
železnega blaga. Caslavska kresija ima največo cérkev v 
vsi kronovini in največo fabriko za tobak v vsem našem cesarstvu, 
obe v Sedlcih ; tudi ima najglobokejši izmed znanih 
rudarskih šahtov, namreč v Kutni Gori (nemš . Kut


tenbery) , mestu z velikanskimi poslopji, kjer se je nekdaj 
kopala obilna ruda srebernica, in pa eno najimenitnejši h 

a-vstrijanskih bojišč, imenovano po bližnjem mestu Kolinu, 
kjer je 18 . dne junija 1757 avstrijanski general Daun premogel 
Friderika H . 

Da bo Kolinski zmagi večen spomin, je ustanovila cesaric a 
Marija Terezija vojaški ',red Marije Terezije . " 

Kresijsko mesto easlava (nem. é«slttu) obdajaj o 
fabrike, v kterih se dela cuker iz bele pese . 

§. 411. Kresija Hrudimska. 

Hrudimska kresija ima 58 kvadratnih milj in 351 .000 
stanovavcov . V jugovzhodnem, z gozdi obraščenem delu 
ob moravski meji premaguje platnarstvo . 

Glavne mesta te obertnosti so : éeska Trebova (nem. 

BQhmiseh-Triebau), Lanškroun, Svratka, Litomišlja (nem . 

Leitomischl) in Polička. 

V severnem delu so veliki Pardubiški ribniki, po 
kterih zdaj žito sejejo, zdaj pa ribe redé. Ravni travniki ob 

Labi in njenih dotocih se rabijo močno za rejo konj . 


245 

Tukaj je tudi cesarska dvorna kobilarija Kladrub i. V Par


dubicah dirjajo vsako leto odločenega dne konji za stavo in pri te m 
dirjanju se dele deržavne darila . 

Kresijsko mesto H r u d i m (Čes . Chrudim) ima velik e 
sejme, po kterih je središče ondotne kupčije s konji . 

Visoko Milo (nem . Hokenmaut) je imenitno zavolj svoj e 
gotiške cérkve iz 14. stoletja . 

§. 412. Kraljično-Gr-aSka kresija . 

Kresija Kraljično-Graška ima 52 kvadratnih milj i n 

340.000 prebivavcov . Ta kresija se ponaša s terdnjavami . 
Ta in pa Jičinska kresija imate skup veliko ležišče premoga, 
namreč Š v a lovi š k o lezišče . 
Terdnjava pervega reda je Jo z efov nem. Josefstadt) n a 
Labi, dodelana 1787 . 

Kraljični Gradec (čes . Kralové Hradec, nem. Kij 
niggriitz), tudi terdnjava, je sedež kresijske gosposke . 
Smiriška okolica na Labi je tako rodovitna, da se ji pravi 
» zlati. prof". 

Od Jozefova proti severu stoji Kraljični Dvor (éesk . 
KralovéDvur, nem . K©niginhof) s tehantijsko cérkvijo iz 13. stoletja . 
B r o u m o v (nem . Braunau) , nedaleč od meje prusko-sleške, im a 
benediktinsko opatijo, ustanovljeno v 14. stoletju . H e r mani c e so 
rojstni kraj velikega vojvoda Albrehta Waldstein-skega (Wallensteina). 
Veliko ležišče premoga je pri Nahodu . 

§. 413. Jičinska kresija. 

Kresija Jičinska, ki ima poveršja 52 kvadratnih mil j 
in 334.000 prebivavcov, se odlikuje ha severni strani z iz delovanjem 
platna, bombaževine, papirja in stekla, na južn i 
strani pa z rejo konj . Severni del obsega tiste kraje, v 
kterih ima Laba svoje virje in ki so najviši na vsem Českem 
in na Sudetih sploh, južni del pa je porečje Cidline . 
Na bregu reke Miline stoji glavno mesto te kresije, Ji čin. 


z gradom, ki ga je sozidal Albreht Waldstein-ski . Današ


njega dne je ta grad posestvo knezov Trautmansdorf-sklh . 

Mizo Jieina stoje poslopja nekdanje kartavže (kartezijanskega 
samostana), ki jo je bil ustanovil Albreht Waldstein-ski ; v 
najnovejši dobi pa so bile predelane v veliko kazuivuieo. Najdalje 
proti severu tik sleške meje je steklarnica grofov tiar r ac h, No v i 

svet (nem . Neuwelt), ena izmed najboljših in največih fabrik stekla, 
ki jih ima deska dežela. J i l e runi c a (nem . Starkenbaeh) je v ti 
kresil središče platnarstva najlepše cvetečega . 

§. 414. Kresija Boleslavska . 
Boleslavska kresija, ki šteje 62 kvadratnih milj in 

402.000 prebivavcov, ima svoje ime od mesta Mlade Bo le 
s lavi na lzeri, v kterem je tudi kresijska oblast . Ta kresija 
in pa sledeča Litomeriška kresija ste pred vsemi druzimi 
obertnijski kresil česke dežele . Najimenitnejše fabriško 
mesto Českega icl po številu prebivavcov pervo mesto 
za Prago, Liherec (nem. Reickenbery), stoji na severn i 
strani ob reki Nisi. 

Z obliinjimi seli, ki se ga na ravnost dotikajo in ki imaj o 
enako fabriško ljudstvo, šteje Liberec 17 .000, brez njih pa 13 .00 0 
stanovavcov . Poglavitno blago, ki se tu izdeluje, je sukno, za-nji m 
pa kabin . Gospodarji. Liberških fabrik polajšujejo s primérnimi napravami 
stan svojih delavcov . V tem namenu imajo hranilno društvo, 
tudi so jeli napravljati posebne stanišea za delavce. V tergu Jablancu 
(nem . Gablonz) in Tannwald-u cvete obertnija, ki se v na šem 
cesarstvu ne nahaja nikjer kakor še samo v Muranu blizo Benetk, 
nanrree izdelovanje steklene lepotivne robe. Razun topljenja , 
ki se edino godi v skupnih delavnicah, opravlja vse druge dela vsa k 
delavec posebej v svojem domu . V Rihnovu (nem . Reichoma ) 
proti jugu od Jablovca se naxeja razno blago iz papirnega testa, o d 

česar živi do 1000 delavcov. Najbolj proti severu v ti kresil leži 

obertni kraj Mirov (nem . Friedland), od kterega se je Albreh t 
Waldsteinski imenoval vojvoda ; na južnem delu ob Izeri stoji Gradišče 
(česk . Hradišté, nem . Miinekengi iiz) z gradom grofov Waldstein-
skih in s cérkvijo Sv. Ane, v kteri se hranijo sedaj ostank i 
že omenjenega .Albrehta Waldstein-skega . 


24 7 


§. 415. Litomeriška kresija. 

Litameriška kresija ima 55 kvadratnih milj in 411 .000 
prebira' cov . Laba jo loči na zahodno in vzhodno polovico . 
Na zahodni strani, v znožju Rudnih gor, leži veliko Ustje TepliŠko 
ležišče premoga, iz kterega se na leto dobiv a 
centov dva miljena in pol. Ondi, kjer se vzhodna polovic a 
dotika Saksonskega, je ljudstvo tako gosto, da hodi 19 .000 
duš na kvadratno miljo . To gre pripisovati mnoge-mu in živetnu 
tkavstvu, s kterim se pečajo kakor v fabrikali, tako 
tudi po posamnih hišah ; tkejo pa platno in bombaževino . 
Ondi stoji Rumburg, po kterem se imenuje glasovitn o 

platno tiste okolice, če prav se tke poglavitno v Georgs


v Rumburgu je pa še 26 tkavnic za bombaževino. 

Steinsckónau in He j da ste najimenitnejši mesti' za česk o 
steklarst‘ o in za kupčijo s steklenim blagom . 

V Krasni Lipi (nem. Sch~nlinde) so posebne fabrike, 
kterih se tkejo nogavice . 
Leska Lipa (nem . BUluniseh-Leli a) je imenitno fabrišk o 
mesto in se odlikuje s svojimi žitnimi sejmi : Warnsdorf pa, ena najlepših 
in najveeih vasi (ima 6000 prebivavcov) na eeskem, se po naša 
z mnogimi fabrikami bombaževine . 
Na desnem bregu reke Labe je škofje mesto Lito merice 
(nem . Leitmeritz) , sedež kresijske oblasti . Tukaj 
e tudi D eéin (nem. Tetschen) , z velikim gradom grofov 
Thun-ov velikolepne lege in s prevelikim železnim mosto m 
rta verige . Obe mesti ste skladišči za polabsko kupčijo . 

V zahodnem delu te kresije so : gora RR i p, kamor hodijo na 
Božjo pot, mesto in grad Rovdniea, od kterega se glava kneške 
hiše Lobkovieov imenuje vojvoda; Austi n ad L ab e m (slov . Ustje 
nad Labo, nem . Aussig), in bojišče H l u m š ko (Hlumec, nem . Kulnt) , 
imenitno za to, ker leži na kraju Nollendorfskega prehoda, po te m 
na Labi, skoraj Litomericam nasproti, terdnjava Terezin (nem . 
Theresienstadt) . Na severozahodu te kresije so : +G e s k e Toplice 

(ées. Teplice) s toplimi studenci, v Rudnih gorah pa kopljejo kosite r 
pri Krup ki in Zižtnwaltl-u . 


248 


§. 416. ZateŠka kresija. 

Žateška kresija, s 55 kvadratnimi miljami poversja , 
na kterem Ži‘i 239.000 duš, se odlikuje pred vsemi dr-azilni 
s hmeljarstvom in ima, kakor Hebska kresija obilno slav . 

nih zdravilnih studencov. Okoli ~ atc a (netn. Saaz), mesta 

kresijske oblasti, rade največ in najboljšega hmelja. 

Severna stran te kresije je polna lekovitih vodá in toplic ; tu. 
so zlasti: slatine B el i ns k e (nem . Mlin) in pa trojne vode grenčice : 
Sedliška, aječiška in Bilans ka. V ravno ti okrajini stoji 
tudi Duhcov (nem. Dux), kjer velika fabrika pesnega cukra 25 0 
delavcov redi in 5000 centov cukra in 2000 centov sirupa na leto iz deluje. 
Na podnožju Rudnih gor je cistercijanska opatija Osek i z 

12. stoletja, na Beli pa stoji lepo mestce Most (nem . Brin) s 380 0 
prebivavci. Po Rudnih gorah, kamor spada tudi kos Hebske kresije , 
živi okoli 500 rodovin od otročjih igrač, ki jih za prodaj izrezljujej o 
iz lesa. V fabrikah, ki jih imata Oberleitensdorf in Oberyeoryenthal, 
pripravlja se takošna neizdelana roba za kupčijo . Dnarna vrednos t 
takošnega blaga, ki gre od tod na tuje kraje, iznaša 100 .000 forintov . 
Razun tega se pečajo po Rudnih gorah s čipkarstvom (pletenjem 
čipek ali špic) in pa vezenjem za poveršni zaslužek. 

§. 417. Hebska kresija. 

Kresija Hebska ima 76 kvadratnih milj poveršja, n a 
kterem živi 352 .000 prebivavcov, in se ponaša kakor s svojitni 
toplicami in slatinami, tako tudi s kositrom (dnom), ki 
ga dajejo njeni rudniki, in pa s porcelanskimi fabrikami . 
Kresijska gosposka ima svoj sedež v H e b u (nem . Eger), 
ki šteje 11.200 prebkavcos , in je po številu duš éeterto 
mesto v éeski deželi. 

V okraju ondešne kupč,ijske in obertnijske zbornice je 10 porcelanskih 
fabrik, zlasti pa v L oktu (nem. Ellboyen) in Slavkovu 

(nem. Scltlaggemvald). Te fabrike, ki žive skup do 1800 delavcov, 
pošiljajo svoje blago tje v južno Ameriko in Perzijo . V ravno tem 
okraju je do 37 rudnikov kositrenih zlasti v B o ž i d a r i h (nem . Gottesyab) 
na najvišem predelu Rudnih gor . V Ja himovem Dolu (nem. 


249 

Joaehilnsthal), od kterega so dobiti tolarji (dolarji) svoje ime, je sreberni 
rudnik, v vsi deželi najznamenitiši za Pribramsklm . Troje 
najznatnenitejae zdravilne vode in kopelji so : Karlovi Vari (nem . 
Karlsbad) , Marijanske Kopeli (čes . Marianské Lázné, nem. ]Tlarienbad) 
in Frančiškove Kopeli (ves . Františkovy Lázné, nem . 
Franzensbad). Karlovi Vari s prav močnim, do 58 stopinj R. vročim 
studencom, zvanirn po nemško Spim/d (kakor bi djal vrelec ali 
skakavec), obe drugi kopeli pa s slatinami ali kislimi vodami. V te h 
krajih deske dežele je toliko rudninskih ali zdravilnih vodá, da štej e 
okolica T ep el s ke premonstranske opatije, ustanovljene v 12. stoletju, 
nad 70 tacih izvirkov . V ti kresil je tudi Hlu m (nem . Maria 
Kulm), slavna Božja pot k Sv. Devici Marii,prepozitura reda krizarškega. 
V najskrajnišem severozahodnem kotu éeskega okoli 

A-sek-a in Rossbach-a se naceja vsako leto kacih 100 .000 tucatov volnenih 
nogavic in 150 .000 volnenih šalo'V . Mesto K r a d l i c e (nem . 

Graslitz) je imenitno, ker se ondi delajo tnuzični inštrumenti, F alkn 
o v (nem . Falkenau) pa se ponaša s svojim hmeljarstvom . 

§. 418. Plzenjska kresija. 

Kresija Plzenjska (Pelzenjska) ima 86 kvadratnih milj 
in 358.000 stanovavcov. V taji so silne in bogate ležigéa 
podzemeljskega oglja in pa železa in pri Srebru (ées . 
Stt'il'ro, nem . ./Bes) so edini veČi svinéeni rudniki, kar jih 
ima Cesko. Sedež kresijske oblasti je Plzenj (slovensko 
prav za prav Pelzenj, nem. Pasen) , !živo kupéijsko mesto 
z 11.400 prebivam . 

Najimenitnejše železne rude so pri Kralo vicah (Kraljevicah) 
in Rokic a n ih, jame za vitriolni skril pa v Gromicah (Hromic ) 

in Weisgriin-u . Mnogo je rudnikov ali jam na premog v več okrajinah 
na obeh straneh Berounke . Na južni strani te kresije je pri 
K d i n j i (čes. Kdyné, nem. Neugedein) mestu fabrika volnene tkanine , 
ki dela s parnimi mašinami in še vendar redi več kakor 1200 delavcov. 
V Plzenjski kresil se je rodil po vsem katoliškem kerščanstvu , 
zlasti pa v Avstrii toliko češčeni sveti Janez Nepomučan . Rojstn o 
mestce njegovo N ep o muk je ob poštni cesti, ki pelje iz Plznji v Pisek, 
in lina temu svetniku na čast sozidano tehantijsko cérkev, 
ktere oltar se nahaja na tistem mestu, kjer je stala nekdaj svetni kova 
zibelka. D o m a ž l i c e (nem . Tauss) imajo ravno tako lego proti 


20 

Bavarskemu, kakoršno ima Hlum proti Saksonii, in za to so bil e 
ondi bitve v letih 1041, 1431 in 1436 . 

1oek II. 

Mejna grofi a moravska . 

§. 419. Lega. 

Mejna grofija mora‘ ska, s poveršjem 386 . 21 kvadrat


nih milj, obsega od prilike porečje Morave tje do ustja rek e 
Dlje *). Dežela ta visi najbolj k jugu, hi tišine, s kteri h 
izvirajo Morava in njeni dotoci, jo opasujejo proti drugi m 
stranem sveta . Na severozahodni meji se prostirajo éesko


moravske višine, na severovzhodni meji pa stoje Sudeti z 
Jeseniki. **) . Na jugovzhodni meji se vlečejo Karpati, i n 
ločijo tje do virja reke Beéve Pomoravje od Povalja. Izjemek 
od teh naturnih mej je kos severovzhodnega Morav


skega, ki spada v porečje Odre, in pa neka proga na za hodni 
strani te dežele, s ktere priteka nekoliko potokov v 
Veitovo. 

§. 420. éesko-moravske mejile višine. 

Posanmi hribi éesko-moravskih mejnih višin s e 
malo vzdigujejo iznad vse valovite hi z globoeimi dolinam i 

*) Ktere dežele se je dotikajo? Pod ktero dolgostjo in širokostjo 
leži? V kteri predel našega cesarstva gre? Na ktere m 

mestu stoji, kar se tiče velikosti, med druzimi kronovinami 
avstrijanskega cesarstva ? 
**) Ktere porečja in pomorja ločijo Sudeti? V ktero razvodje s e 
štejejo tedaj? 


na mnoge strani razorane višave, ktera na deski meji pr i 
Jiglavi leži 1400-1700' nad morjem. V tistih krajih je tudi 

najviše mérjeno teme vseh višin, namreč hrib Hradi,s'"tko 
ob irju reke Jiglave in bije, ki ima samo 2432' visokosti . 

§. 421. Sudeti. 

Gore tako imeaovane Oderske, v kterih izvira Odra , 

niso druzega kakor gričast, -valosit svet yisoke lege, prištet 
nizkim Jesenikom, in najviši kraji okoli virov Odr e 
(1986') se ne vzdigujejo nad 2134' visokosti . Na severozahod 
od tod se vlečejo pod imenom visokih Jesenikov (o d 
besede jesen, nem. Gesenke) silne gore, kterih najviši 
grebeni in verhosi se spenjajo nad ločnico poslednjega 
drevja. Veliki Preded ali Altvater, ob enem narviše mest o 
moravske dežele, je gora 471' nadmorske visokosti in 
stoji na meji proti Sleškemu. 

Preded se derži po mnozih sedlih Spigliškega Snežnika, troj nega 
mejnika i.'

,'eske, moravske in prusko-sleške dežele, na ktereg a 
južni brežini ima reka Morava svoj izvirek . 

§. 422. Karpati . 

Moravski Karpati so sostavljeni iz razločnega glav nega 
slemena, ki se skoraj povsod skup derži in ktereg a 
2000—2500' poprek visoki greben se vleče poleg ogersk e 
meje, in pa iz muozih gorskih red, ki deržé malo ne vštri c 
s poglavnim slemenom. Najviši mérjeni kraji poglavnega 
slemena so Javornik nad m yna ik em (mlinarckorn) 3365' 
na vzhod od Neu-Grosenkau, in pa Javorih 30O0'. Med 
virjem Bečve in Ostravice sega razrastek pod imenom Beskidov 
v deželo . Nizko (970') sedlo v valoviti planjasi me d 
Svincom in Oderskirni gorami veže Beskide s Sudeti . 


§. 423. Nizala in hribi na nji. 

Med mejnimi goraini se prostira tje proti odpertem n 

jugu nižava, ki je gornje in dolnje porečje Morave in pa porečje 
Dlje s Si arcavo. Med obojim porečjem Morave lete 
Zrebečje gore (éesk. Hribéci hory, nem . Marsyebirye) s 

Berdoni 1855 visokim na jugovzhodu od Roština, najviši m 
mérjenim mestom, rned dolnjim Pomoravjem in rned po


rečjem Dlje s Švarcavo se vlečejo Polavske gore, kterili 
najviši hrib je 31aydenberg 1350 . 
Zrebečje gore se morejo čislati za odrastek Karpatskeg a 
gorstva, ločen po predoru Morave reke pri Napajedlih, Polavsk e 
gore pa niso drugega kakor podaljina planinskih gor . 

§. 424. Pomoravje ali porečje Morave. 

Morava (nem . Marek) teče po loku 28 milj in pol dol-
gem iz severozahoda proti jugovzhodu skoz to deželo . 

Po pervih 10 miljah svojega teka ima le majhen pad, nizk e 

bregove in plitvo strugo . Od Godonina naprej nosi glavice. 

Njeni dotoci so na les eni bregu : Oskava, Bistrica, 

Bečva in Olšava, na desnem pa : Hana (Gana) in Dija . 
Porečje Dlje zalega vso jugozahodno stran Moravskega . 

Dija (nem . Thaja) jemlje v se Švarcavo ali Svratko 
(nem. Schwarza) , ta pa zopet na levem bregu Svitaso i n 
Cesavo, na desnem pa Jio-lavo ) . 

§. 425 . Odra in njeno porečje . 

Odra izvira na severovzhodu od Olomuca na gozdnati 

ploščini gore Lizelske, se zasukne po kratkem teku proti 
Sleškemu, prihaja ondi na ravni svet, in se izpod Odrav e 
povrača zopet na Moravsko . Ali malo potem postaja zope t 

*) V kaki podobi se torej kaže Dija s svojimi dotoci? 


mejna reka proti avstrijanski Slezii in na kratkem kosu 

proti pruski Slezii ter zapušča avstrijanske tla po teku 15 
mili dolgem. 

Odra in njen dotok, Ostravica, ki prihaja z Beskidov, delat a 
moravsko rogovilo med obema oddelkoma avstrijanske Slezije. 

§. 426 . Porečja zunanjih rek. 

S éesko-moravskih mejnih višin teko nekteri potoc i 
na Cesko v Veltavo, s Beskidov pa na Ogersko v Vag, me d 
temi zlasti Vlara ) . 

§. 427 . Podnebje, rastlinstvo in živalstvo. 

Moravsko, na severu, ‘zhodu in zahodu opasano i n 
zakloiijeno z gorami, ima voljno podnebje, zlasti na jug u 
in jugozahodu . Viši gorski kraji pa so merzli in neprijetni . 

Razloček zastran podnebja med jugom in severom je tolik , 
da se tu za 4-5 tednov poznej žanje, kakor tam . Na zahodni visoki 
planjavi se začenja zima že mesca novembra in terpi do začetka 
marca, po globocih soteskah Jesenikov in Karpatov leži sne g 
večkrat še konec junija mesca . Vetrovi se kaj hitro spreminjajo ; 
gospodari pa sosebno severozahodnik pri oblačnem nebu in mokrotnem 
vremenu, to da rad se prevcrže nagloma v jugovzhodnika, k i 
nebo razjasnuje. Severovzh.>dnik napravlja hud mraz; zahodnik al i 
večérnik in jugozahodnik sta združena večidel z viharjem, dožem 
in hudo uro . 

basi Moravsko nima ne prehobotnega in lepodišeéega 
rastja, s kakoršnim se ponašajo gore planine, ne znamenitih 
in lepih rastlinskih podob, kakoršne se razsnavajo p o 

južnih krajih, vendar se more reči, da je njegovo rastlinstvo 
bogato, mnogotero in celo tudi prijetno . Na Moravskem 
se šteje 1400 raznih verst cvetnih rastlin . 

Najpoglavitnejše drevesa samoraaene so v listnikih : breza , 

jelša, javor, jerebika, gaber in bukev, jablan, češnja in hruška drobnica, 
v bockovju (šilju) pa : jelka, smreka in bor. 

*) V ktero morje gredo uni poteci, v ktero ti ? 


254 

Po toliko različnih tleh, kakor jih ima duela moravska, 
nahaja se tudi precej razlino in mnogotero Žic alstvo, 
Če ravno se šteje skoz in skoz k srednje-en ropejskenrii 
živalstvu. 

Od lege, ki jo ima Moravsko, prihaja n . pr., da se vidijo tu 

tolike trume selivnih ptičev, med ktere se po kterikrat pripode tudi 

edki gosti iz toplega juga (mala brinovka) in iz skrajnega sever a 
(severni potaplja-vec) . Nekaj posebnega za Moravsko je to, da s e 
na njem zredkama nahajajo strupene kače . 

§. 428. Prebiraavti. 

Moravska kronoviva ima 1,867.000 stano‘a‘co 
Šteje se v nji 89 mest, 191 tergov in 3097 vasi** . 

Pet krajev je, same mesta, ki imajo več kakor 10.000 duš . 

Med Mora‘ani je 500.000 Nerncov in 30.000 Judov, 
vsi druzi so Slo‘ po večeru Čehi ***) . 
Hervatje žive med Nemci v vaseh Frelihovu (nem . Fróllersdorf), 
Novem Prerovu in Dobrem Polju (nem. Gttenfeld) . Nemci 
stanujejo po obeh mejnih kosih proti Dolnji Avstrii in proti Sležk i 
deželi, po tem ob česki meji okoli Jiglave, Svitave in po več manjših 
okrajih slovanskega deleža. Judovske občine so raztresene p o 
vsi dežel. 

Velika večin prehiva‘ cov je katoliške 1 ere . Med protestanti 
je 17.000 augsburške in 34.000 helvetiške spoznat 
e. Katoliéanje so pod Olomuškim ‘ efikin škofom in pod 
njega edinim podružnim škofom Bernskim. 

Meja obeh škofij teče precej na tanko po meji porečja Dlj e 
reke, tako da se moravski delež tega porečja vjema z Bernsk o 
škofijo . 

Koliko je ozirno število ljudstva? Na kteri stopnji je moravska 
kronovina v ti zadevi? 
'*) Na koliko kvadratnih milj hodi po eno mesto, po en terg ? 
Koliko vasi prihaja na kvadratno Primeri to z druzimi 
kronovinami ! 
***) Koliko odstotkov vsega ljudstva je Slovanov? Koliko Nem


cov? Primeri to s česko deželo! 


. 429. Rudarstvo. 

Moravska dežela nima v svojih tleh ne kuhinjske soli , 
ne žlahtnih kovin ; njeno rudarsts o dobiva samo železo, 
premog, galun in grafit. 
Vse rudarstvo je v zasebnih (privatnih) rokah . 

§. 430. Krnc jsts o . 

Morassko deželo bogaté sosebno pridelki njeneg a 
njivsts,a. 97% vsega mora‘skega poveršja je plodnih. '14), 
in izmed teh zopet 530,/Q obernjeiiih na same njive **) . 
Kar se tiče tega razmérja, gre Moravski deželi predstv o 

pred s senci druzimi kronovinami . Izmed žita sejejo najve č 
oves in rež. 

Za tema prihajata ječmen in pšenica . Tudi ravnajo prav moč no 
krompir, belo peso, lan, repico, proso, mak, grah in pa razn e 
dišavne in Iekarske rastline, zlasti sladke koreninice in rabarbaro 
(revenj) . 

Vina se prideluje čez 560 .000 veder, vinogradi segaj o 
po goricah ob Kiji od Z-nojma tje do reke M,orave. Gozdi 
so veliki in dobro ravnani, zalegajo nekaj več kakor éeterti
» plodnega poveršja, pašniki pa zavzemajo desetino ***) . 

Od mnogih teh in velikih pašnikov prihaja, da j e 
ovčarstvo po Mora\ skem v prav dobrem stanu in sploh n a 
taki stopnji., kakor v nikaki drugi kronovini . Mnogo neznatniša 
je, sosebno na gornjem porečju Odre, v tako imenovani 
Kravarski deželici (nem. KuhlČindchen) reja rogate 
živine in s Hani reja konj . V Hani (Gani) pa prirejajo š e 
tudi izverstne ,gosi. 

*) Koliko iznaša to v kvadratnih miljah ? 
**) Koliko je to v kvadratnih miljah ? 
***) Koliko je to v kvadratnih miljah? 



§. 431. Oher tnost in kupčija . 

Sukno in druga volnenina, pertenina, bombaževina, 
Železnina in pesni cuker so poglavitni izdelki moravske 
oherinosti. 

Lega te dežele je kupéii kaj ugodna, po nji se v veliki 
meri zamenjujejo sirovi pridelki vzhodnih dežel z a 
ohertnijske izdelke zahodnih strani . Poglavitno teržišče 
je Berna. 

Sosebno se donašajo sem na sejm sledeči sirovi pridelki 
: volna, sirovo usnje, pot'''

aŠa, loj, olje, konoplja, predivo, 
vosk, med, svinjske ščetine, konjska žima, svinjsk a 
mast, je~ice, semenje . Za kupčijo z živino, zlasti z voli i n 
konji, je Lipnik pervo mesto. 

Obertnijski in kupčijski zbornici ste v Olomucu in Bernu . 

§. 432. Ceste in vodne poti. 

Ker začenja Morava še le nositi plavite, ko že im a 
iti iz Moravskega, skoraj ne gre to reko šteti za vodno pot , 
in reči se more, da se Moravsko odlikuje s téin, da nim a 
vodnih poti. Toliko več pa ima cest po suhem in sosebn o 
parovoznih železnic . 

Železna cesta, ki derii iz Dunaja proti severu, razhaja se , 
kakor doseže v Bretislavu (nem . Lundeitbury) moravske tla, na dv e 
roki, kterih ena se dotika Berna, druga pa Olomuca . Obe preLekat e 
najrodovitnejše moravske kraje in se strinjate zopet še le unstra n 
moravske meje v éeski Trebovi. Od Olomuške panoge odhaja pri 
Prerovu nov odrastek, ki, prestopaje nizko razvodje med Moravo 

in Odro in gredoč po teku reke Odre, zapušča deželno mejo in veže 
to deželo s Slezijo in Galicijo . Od Berna pelje ena veja železne 
ceste v Rosice . 

Razun teh železnic pa ima Moravsko še štiri glavn e 
ceste posipanke . 


257 

Te so: l. Dunajska cesta skoz Znojmo in Jiglavo v Prago. 

2 . Dunajska cesta skoz Mikulov in Berno in iz Berna na éesko (Vi soko 
Mito). 3. Gališka cesta iz Olomuca skoz Novi Jičin proti Teu. 
4. Cesta od Berna skoz Slavkov in Godonin v Golič na Ogersko . 
§. 433. Ljudske in srednje šole. 

Moravsko ima 1720 ljudskih šol, med temi 25 po glavnih 
šol *). 
Od vsacih 100 za šolo doraslih otrok hodi va-njo po 99 '*) . 

Viši gimnaziji so : v Bernu, Olomucu, Mikulovu, Jiglavi, 
Kromerižu in Znojmu ; viži pa v Stražnicah, Priboru 
in v Moravski Trebovi. V Unéovu, Prostejovu, Novem Jičinu, 
Jiglavi, Znojmu., Telču, Trebovi, Kromerižu, Lipniku , 
Mikulovu, Gostopeéu, Šumbergu in Starem Bernu so niž e 
realne šole, združene s poplavnimi šolami ; Ogersko Gradišče 
in Staro Berno imate samostalni niži realki ; Berno 
in Olomuc pa imata viši realni šoli . 

§. 434. Ime in gerb. 

Ime Moravsko ali Morava (nem . llliihren) prihaja od 
poglavitne deželne reke Morave . 

V slovanskem jeziku pomeni tedaj Morava reko in deželo. 

Gerb moravske dežele kaže v višnjevem polju krona nega, 
s srebernimi (po navadi zlacimi) in rdečimi kostkam i 
kupasto pisanega orla razpetih perut. 

§. 435. Razdelitev. 

Moravsko je okolija mestoderštvena in se deli n a 
okraje, kteri so na ravnost pod mestoderštvom . Z ozirom 

*) Na koliko stanovavcov prihaja ena ljudska šola? Primeri to z 

druzimi kronovinami ! 

**) Primeri to s Tirolskim, éeskim in Dalmatinskim ! 

Kr. pop. cesarst. avst. 17 


258 

na sodnije pa je razdeljeno še na kresije, ki imajo vsak a 
po eno kresijsko ali okrožno sodnijo . 

§. 436 Berno, poglavno mesto dežele moravske. 

Berno (nem . Brinn) stoji na berdu v oglu, ki ga del a 
Svitava izlivaje se v Svarcavo, in je sostavljeno iz notranjega 
mesta in pa 14 predmestij , z 58 .000 prebivavci . 

Berno ima več lepih cérkev, izmed kterih se odlikujejo z go tiško 
zidavo stolna cérkev Sv . Petra, farna cérkev Sv . Jakopa i n 
cérkev avgustinske opatije v Starem Bernu . Na Staro-Bernskem 
pokopališču se vidi uadgrobni spominek slavnega slovanskega filologa 
Jožefa Dobrovskega (le 1829). Moravsko-sleika družba za povzdigo 
kmetijstva, poznavanja nature in dežele s posebnim oddelkom 
za logarstvo, ima svoj sedež v Bernu in zbira ter razkazuj e 
v muzeju, po cesarju Frančišku imenovanem, znamenitosti moravske 
dežele. Od dobrodelnih naprav gre tu sosebno omeniti hišo za gluhoneme 
in za slepe . Bernsko više tehnično učilišče ima tri kurse . 
tehnični , kupčijski in pripravljavnl kurs . 

Berno je po celem tabriško mesto, kjer se izdeluj e 
vsakoršno volneno blago ; pa je tudi glavno teržiš+e vsega 

cesarstva za kupčijo z rokodelnim blagom sploh . 
V tem raznoverstnem blagu se sklepajo vsako leto kupčijsk e 
pogodbe za 25—30 miljonov forintov. Rabi se jako mnogo rusk e 
volne. Bernsko lično sukno se prodaja celo na mnozih prekmorski h 
sejmih. Berno ima tudi fabrike ; v kterih se tke platno za jadra, 
kakor tudi fabrike za čevljarsko prejo, usnje, mašine, za postekljeno 
kuhinjsko posodje in za nadomestno (narejeno) kavo . 

§. 437. Bernska kresija. 

Kresija Bernska ima 82 kvadratnih milj in 407 .00 0 
prebivavcov . Ona obsega od prilike porečje Švarcave in 
Bernska železna cesta seka jo vso, kakor se prostira o d 
juga na sever, precej po sredi . Kresijska sodnija je v po glavnem 
deželnem mestu Bernu. 

Proti severovzhodu od Berna so apnene gore premrežene z 
votlinami, med kterimi se s svojo velikostjo odlikuje jama Slo up



259 

Iška. Blizo nje zeva 600' globoki brezen, ki se mu pravi Maeoh a . 
Vsa ta okolica spominja s temi lastnostmi na Kraške dežele . 

Po severnih straneh te kresije daje izdelovanje platna . 
volnene in bombaževe tkanine ljudem delo in zaslužek . 
Sosebno v Svit a v i (nem . Zwittau) inMoravski T r e b o vi 
se dela mnogo sukna . Svitavski suknarji tko po večeru samo debele 
sukna, ki jih prodajajo na Bernskih, Dunajskih, Peštanskih in Ternavskih 
sejmih . Tudi se v Svitavi dela barhet, v Trebovi pa razn a 
bombaževina . V Bothmfi'hl-u pri Svitavi so velike belila . 

Sredina te kresije se ponaša z obilnimi ležišči premoga 
pri Rosici, Zbešovu Oslavanih, z železnimi 
rudami pri B l a n s k e m in H am ri h (nem . Adamsthal) in pa 
s Slavkovskim bojiščem, kjer se je 6 . dne decembra 
1805 tadajna vojska z Napoleonom za Avstrijo nesrečno 
razločila . 

Proti jugu od Berna stoji Rej g r a d nem . Raygern), benediktinska 
opatija iz 11. stoletja . Go stopeč (čes. Hustopeé, nem. 
Auspitz), glavno sejmišče za kupčijo z voli in prešiči ogerskimi . 
Zadnjič L e dni ca (nem . Eisgrub), v kteri je lep, v gotiški šegi n a 
novo sozidan grad pa velik in prelep park (angleški vert) vladajo


čega kneza Liechtensteinskega . 

§. 438. Kresija Zno e s k a. 

Znojemska kresija ima 53 kvadratnih milj in 110 .000 

prebivavcov. Spada iz veéega v neposrednje porečje Dlje . 

Kresijske sodnije sedež je Znojmo (nelrn . nairn) , mesto s 

8000 prebivavci . 

Glavna farna cérkev Sv . Miklavža v Znojmu je gotiško delo 
iz 14. stoletja. Okoli srede petnajstega stoletja je bila v enaki zidavi 
izpeljana hiša mestne gosposke . Póltenberg, prepozitura kri


žarjev z rdečo zvezdo, loči samo neka prepadnja od mesta. Luk a 

(nem. Klosterbruek, slov. Loka), na južni strani od Znojma, nekdaj 
opatija premonstranska, ima sedaj v sebi c. kr. vojaško inženirsko 
akademijo . Mesto Mikul o v (nem . Nikolsburg) ima veliko judovsk o 

občino. N a m e s t, na severni strani te kresije, se ponaša z velikahsko 
fabriko ličnega sukna; Vranov nem. Frain) in K r a v s ka 
17* 


260 

pa imata fabrike ličnega beloperstnega posodja, za ktero se koplj e 
izverstna sirova roba blizo Brendie . 

§. 439. Jiglavska kresija. 

Kresija Jiglavska ima v sebi kos éesko-moravski h 
mejnih višin, kakor tudi virje moravske Dlje in brez malega 
vseh njenih dotokov. Poveršje te kresije iznaša 54 
kvadratnih milj in na njem iivi 115.000 stanovaveov, ki se 

pečajo sosebno z lanom in z izdelovanjem raznega volnenega 
blaga . Jiglav a (nem. lglau), kresijsko mesto, z 

17.000 prebivavci, ima za Bernom med vsemi mesti dežele 
moravske največ ljudi . 
V Jiglavi in pa v Tel čir je poglavitni dom suknarstva . C. k. 
vojska jendje po večem iz Jiglave, kar ji je sukna treba . Največ 
lanu sejejo okoli Ji rn r am o v a (nem. lngrowitz) in Z dar a (nemš . 
&tar) . Tudi ima ta kresija v vsem cesarstvu malo ne najlepši i n 

najbolje ohranjen grad iz srednjega veka, namreč Pernš tein, in 
pa opatijo premonstransko v Novi Gr i š i (nem . Neu-Reusek), ki j e 

bila že leta 1211 . 

§. 440. Olomuška kresija. 

Kresija Olomuška, ki ima 76 kvadratnih milj i n 

240 .000 prebivavcov, loči se na g-orati predel, ki se prostira 
proti_éesko-sleški meji, in pa na planjavo Hana (slov. 
prav za prav Gana) imenovano . trni del je poglavitni do m 
platnarstva, ta pa rodi obilno žita. Glavno mesto je Olomuc 
(polj. Olomuniee, nemšk. Olmi tz), terdnjava in sedež 
velikega škofa ; stoji vsred ravni na otoku reke Morave , 
ima do 14.000 prebivavcov . 

Stolna cérkev Sv. Venceslava (Vaclava) je znamenit spominek 
zidarstva iz 12. stoletja . Obe veliki planišči (plati) tega mesta 
lepša sedem vodometov, ki jih je izpeljal Rafael Donners . Na ravnini 
blizo Olomuca je leta 1241 Jaroslav Sternberški razbil in premogel 
Tatarje . V ravni Hani stoji Prostejov (nem . Prossnitz), me~
to 8000 prebivavei, glavno žitno teržišče te kresije. Proti česk 


meji se nahaja Z a br e g (nem. Hohenstadt), kjer se prideluje izverstno 
sadje, ki se daleč prodaja. S ter nberg in S' u m b e r g (Selión berg) 
sta poglavni mesti za pridelovanje lanenega prediva, Stern-
berg pa tudi za bombaževo blago. V vsi ti okolici pa tkejo tud i 
platno, sosebno v samem Aumbergu, potem v Rimarovu (nem . 
Rimerstadt), in Sildbergu. Predivnice, v kterih se lan prede na 
mašine, imajo razun Šumberga še tudi W i e s e n b e rg, F r i e d-

land in Heidenpilč. 

§ . 441 . Novo-Jiéinska kresija. 

Kresija Novo-Jičinska, s 55 kvadratnimi miljami i n 

143.000 prebivavci, je moravsko poreéje Odre in veči ko s 
porečja Bečve . Stanovavci žive sosebno od goveje živin e 
in pa od izdelovanja bolj debelih volnenih in bombaževih 
tkanin . Kresijsko mesto je Novi Ji čin (nem . Neutitschein) . 
V tem mestu delajo neke lahke voze, ki se jim po nemške m 
imenu Neutitsehein pravi ,Najtieanke‘‘, in pa kaj mnogo raznih volnenih 
tkanin. Tu in v obmestju se natke ob letu okoli 60.000 kosov 

volnenine, večidel flanela in se poprodava na Ogersko, Laško, v Galicijo 
in na Moldavsko. V G r a n i c i (nem. Weisskirehen) se narej a 
nekoliko manj sukna ; ondešni suknarji delajo po večera le takošn o 
blago, kakoršno se hoče po jutrovih deželah, kamor ga prodajajo . 
Miste k (Mestek) in F r a n k s t a d t ste poglavni mesti za debel o 
bombaževino, ktere natkete na leto vsako po 40 .000 kosov in čez . 
V Fulneku, kjer je bil nekdaj glavni sedež krivovércov imenovanih 
moravski bratje, je fabrika na mašine in tko se tu vsa


koršne sukna . 

§. 442. Gradiška kresija. 

Kresija Gradiška, ki šteje 65 kvadratnih milj i n 

172.000 prebiva‘cov, obsega dolnjo polovico Pomoravja, 
med tem neki kos Gane (Hane) in ravno, tudi jako rodovitno 
dolino proti jugu od ožine pri Napajedlih. Da si j e 
obertnost te kresije mnogotera in precej znamenita, n e 
more se vendar meriti s cvetečim kmetijstvom in vinstvom . 
Pri K r o m e r i ž u v Gani (Hani) sejejo sosebno mnogo ko noplje, 
Napajedli pridelujejo obilno bele pese, po goricah okoli 


B z enea (nem. Bisenz) pa so najveei vinogradi v vsi moravski deželi . 
V Zlinu in okoli Zlina narejajo slovanski prebivavci, imenovani Nalahi, 
na leto okoli 1,200 .000 prostih in jako dober kup prodajanih no žieevk 
(nožev sklepcov) . 

Kresijsko mesto je GradiŠue (fes. Hradišté, nem. 
Hradisch) na levem bregu Morave z blizo 3000 prebivavci. 

Gradišču nasproti (na desnem bregu) stoji vas Staro Mesto, 
nekdaj Velegrad imenovana, kjer je njega dni stoloval Svatopluk, 
gospodar in vladar Velike Morave, in kjer sta učila slovansk a 
aposteljna Ciril in Metud . Velegrad so razderli Magjarji v letu 907 . 
V tergu N i v n i ci se je rodil leta 1592 slavni pedagog Amos Komen sky, 
bolj znan po polatinéenem imenu C o m e n i u s . V Brumovu 
na ogerski meji se dela steklo. Skrajni jugozahod te kresije ima 
okoli Kij ova (nem. G(da) in Godonina (nem . Góding) ležišča 

vega podzemeljskega oglja. V Godoninu je c. kr. fabrika za tabak. 
V Kr o m eiiru ali Kr o meriiu (nem . Kremsier) ima Olomuški 
nadškof stolni grad z velikim vertom *) . 

Odloča. Ul 

Vojvodstvo gornje- in dolnje-deško . 

§. 443. Lega. 

Avstrijanska kronovina : vojvodstvo gornje- in dolnjesleŠko, 
ki zalega 89 kradratnih milj, je sostavljena iz dveh 

kosov, ki ju moravska Novo-Jičinska kresija loči enega o d 
druzega. Zahodni in veči kos leži na severni brežini Sudetov, 
vzhodni in manjši kos pa na severni brežini Karpatov") . 

*) Razredi vse te kresije po njih velikosti, po brezozirnem in 

ozirnem številu njih ljudstva! Kje so kmetijski , kje obertnij 


ski okraji moravske dežele ? 

**) Ktere kronovine mu delajo meje? Pod ktero dolgostjo i n 

rokostjo leži? V kteri predel cesarstva avstrijanskega se 


§. 444. Sudeti. 

Sudeti sleški nimajo v ti deželi vkupnega imena. Toda 

mogoče je razločiti jih kakor kose Kladskega pogorja in p o 
tem kakor prave Sudete, ki se imenujejo Jeseniki. 
K pogorju Kladskemu se prišteva tista količina Snežnika, k i 
se steguje kakor severozahodna meja proti pruskemu Sleškemu . V 
tem vlaku je verh Liitvenkuppe imenovan s hribom Fiektl 'iehberg ali 
Hundsrii'eken 3550' kakor najvišim mérjenim mestom . Jeseniki s o 
dvoji, visoki in nizki . Zahodna polovica s stegnjenimi grebeni, kterih 
posarnni verhi presegajo 3—4000' nadmorske visokosti, so vi


soki Jeseniki, vzhodna polovica, 1200—2000' visoka, z več oskim i 
in globoeimi dragami prederta planota, pa so nizki Jeseniki. Na Jesenikih 
se dá razločiti več glavnih gorin . Najjužnejša in najznamenitejša 
teh gorin se imenuje P r e ded ska gora (nemš . Altvater


gebirge), ktere najviši verh Preded (nemš. Altvater) z 4716' je ob 
enem najviši verh dežele moravske . Valovito, iz veČega obdelan o 
gričevje nizkih Jesenikov ima na sleških tleh najvišo goro MWh-Mimi 
imenovano, namreč na jugozahodni strani Opave, ki doseg a 
brez malega 2000' visokosti, dokler so bližnje polja Slavkovsk e 
samo do karih 1000' visoke *) . 

§. 445. Karpati. 

Tisti. Karpati, ki napolnujejo brez malega ves vzhodni 
kos avstrijanske sleške dežele, se štejejo k Beskidom . 
Najviši verh jim je Lisa gora, 4176' visoka. 

Od te gore se vleče pogorje Jablunka k trojni meji proti Gallen, 
Ogerskemu in Sleškemu in ima na tein svojem potezu preho d 
Jablunko (19009, ki pelje na Ogersko . Proti severu od omenjene 
trojne meje se začenjajo Beskidi vzdigati v podobi loka, ki obseg a 
virje ali verhovino reke Visle. Tam je velika Baranja (4062'). 

šteje? Na kteri stopnji med avstrijanskimi kronovinami stoji , 

kar se tiče njegove velikosti ? 

*) Zapiši vse te števila v lestvico višin! Na ktero stran derži 
glavni vlak teh gorá? Kterega razvodja se deleži glavni t a 
vlak? 


264 

Vzhodni del omenjenega loka dela na nekem kosu mejo proti Ga


lieii in se končuje z Glimčakom blizo Belska, zahodni del pa loči 

porečje Odre od porečja Visle, sega na levi strani te reke tje d o 
visoke planjave velicega hriba Cantora z 3130' in pada po tem nagloma 
in močno, ali od njega se vlečejo še neke višine dalje prot i 
severu *) . 

§. 446. Plani svet. 

Najviši kraji so na južni meji, na severni meji nasprot i 

pa segajo planjave na več mestih v deželo, ali tudi le t i 
kraji, kjer so ob enem imenitnejše mesta, imajo še precej 
visoko lego . 

Namreč, po redu od zahoda na vzhod : Javornik okoli 830' , 

Weidenazt 786', Kernov 986', Opava 790', Bogumin 6214, Sckwarzwasser 
803' . 

Da števila po ti versti dvakrat padajo in rastejo, prihaja odtod, 
ker tiste kotline rek, v kterih imenovani kraji leže na kraj u 
planjave, imajo neenako globokost . 

Najniži kraj sleške dežele, ob enem mejni kraj proti 
pruskemu Sleškemu, je ustje, kjer se Olšenica izliva v Odro 
pod Boguminom, in to ustje je še okoli 600' nad vzhodni m 
(baltiškim) morjem **) . 

§. 447 . Porečje Odre. 

Po svojih dveh poglavitnih rekah : Odri in Visli je vs a 
kronovina sleška nagnjena k vzhodnemu morju. Odra se 

dotika na neko malo daljavo obeh kosov Sleškega in loč i 
ondi Beskide od Sudetov . Med rekami, ki jih Odra jemlje v 
se na sleških tleh, je najznamenitejša Opava, 14 milj dolga . 

*) Zapiši vse te števila v lestvico višin! V kteri primeri so tu 
višine prehodov, grebenov in verhov? Primeri to s planinami , 

z gorami českimi in moravskimi ! 
**) Primeri visokost sleške planjave z visokostjo moravske, če ske 
, avstrijanske in lombardsko-beneške planjave! 


265 

Opava se more čislati za pravi izvir Odre, kajti na svoje m 

ustju ima več vode, kakor Odra sama . Tudi leže njeni izvirki više. 
Izvira pa v Jesenikih in zajemlje Moravico (nem . Mor«) . 

V Beskidih izvirate in se izlivate v Odro na njene m 
desnem bregu : Ostravica in O ešnica (nem . Olsa), tek perv e 
je 7, druge pa 8 milj dolg . 

§. 448 . Porečje Visle. 

Visla (nem. Weichsel) izvira v jugovzhodnem kotu 
Beskidov. Ondi na najzgoriajern kraju vasi Visle postaja iz 

dveh potokov, černe Visle, ki izvira iz močvirja (3500-3600') 
na hribu Baranji, in pa bele Visle, ki prihaja iz premnozih 
studencov (3000—3200') s gore Migurke . 

Po ozkem dolu svojega najzgornjejšega teka dere mlada Visl a 
a silno naglostjo navzdol in dosega ravnino pri Skoéovu . 

Na sleški zemlji prijema v se na najskrajlaiši mej i 
Malo (Belo), ktera je na vsem svojem teku reka mejnica . 

§. 449. Podnebje Rastlinstvo. Zivalstvo. 

Visoke gore so na jugu , dežela ta je tedaj proti severu 
nagnjena in odperta in po takem, bi djal, mrazom nastavljena, 
za to ima pa tudi po primeri ostro in merzl o 
podnebje . Ozračje je čisto, raje suho kakor mokrotno , 
zredkoma do dobrega tiho *in mirno ; severi in jugi se pogostotna 
in hitro menjajo ; večérniki prinašajo de: , vzhodniki 
pa dolgo sušo. 

Celo po ravnem ima rastje za 10—11 dni, po gorah pa cel o 
za 4—5 tednov krajše dobe, kakor v sredini Moravskega. Po visocih 
gorah ostaja sneg pogostoma do konca junija ; toča se redkoma 
primérja ; po Beskidih pa plohe niso nič redkega . 

Rastlinstvo kaže mnogotere razne verste, ker je lega 

posamnih krajev precej različne visokosti . Nahajajo s e 

nektere take rastline, kakor so po planinal druge pa tudi, 


266 

kakor jih ima daljni sever. Zlasti raste po Sleškem obilna 
praprot. 

Med gozdi je največ bockovja ali šiba, namreč borovje, smrečje 
in jelovje, tudi mecesni se dobivajo ; gozdov iz samega bukovj a 
in Brezja je malo kje ; še redkejši so brestovi, lipovi, javorjevi in 
jerebikovi gozdi ; na predgorjih se vidi tu pa tam po kak tis . 

Zlvalstvo nitna čisto nič posebnega. 

V živalstvu sleškem vidimo skoraj tiste razmérja kakor v 

moravskem, z edinim tem razločkom, da se v sleški deželi pogrešajo 
vse takošne živali, ki jih rahlejše podnebje Moravskega tjekaj 
privabuje iz bolj južnih krajev . 

§. 450. S tanovavci. 

Število prebivavcov iznaša 443.000 *). Polovica nji h 

so Nemci, druga polovica pa so po večem Slovani českega 
nekoliko pa poljskega plemena, in pa kacih 2500 Judov . 

Po vzhodni strani stanujejo Poljaki, po zahodni Nemci, v 

sredi pa česki Slovani na obeh straneh moravske na Sleško sega joče 
okolije, po kteri prebivajo tudi eeski Slovani . Judje žive tu p a 
tam po vsi deželi. Okolica Belska je nemšk otočič v poljski okrajni h 

Med temi stanovavci je okoli 61 .800 protestanto v 
avgsburške in okoli 5000 helvetiške spoznave ; vsi drugi, 
razun Judov, so katoliéanje, in stoje nekteri pod Vratislavskim 
knezom-škofom, nekteri pa pod Olomuškim veliki m 
škofom. 

Pod Olomuško škofijo spada veča vzhodna polovica Sudetskega 
deleža, ostanek pa se šteje k Vratislavski škofi h 

Sleška dežela ima 26 mest, 6 ter o‘ov in 669 vasi 

*) Koliko tedaj na 1 D miljo? Na kteri stopnji stoji Sleško me d 
avstrijanskimi kronovinami glede na gostost ljudstva? Primeri 
c deželo s Salcburškim, z Dalmacijo, Lombardijo in s 
ées!‘ , 

**)N a 

~ milj prihaja po eno mesto? Koliko vasi prihaj a 
na I L I»? Primeri po tem Sleško z druziini kronovinami . 


267 

Samo v štirih krajih, namreč mestih, prebiva po več kako r 
b000 ljudi . 

§. 451. Pridelki sploh. 

Veči del poveršja je ploden, namreč 96%*). Ker 
je pa podnebje merzlotno in ker po večem goratem kosu 
zemlja ni tako rodovitna, je kmetič pogostoma prisiljen , 
poprijeti se še kake obertnije, da si kaj prisluži po verhu . 

Poglavitni pridelki te dežele so : premog, sirovo železo, 
žito, deteljno seme, bela pesa, laneno predivo, volna , 
po tem železnina, pertenina, bombaževe in volnene tkanine, 
pesni euker in žganje . 

§. 452. Sirovi pridelki. 

Oves in rež sta poglavitno Lito. 

Ker je v zadnjih letih jel krompir gniti, sadé ga sedaj man j 

in za to peša tudi iganjarstvo . 

Premoga se izkoplje kake tri miljone centov in pol . 

Mogli bi pa sleški rudniki dajati dvakrat toliko . Nahajajo s e 

ti rudniki v vzhodnem kosu blizo Odre . Železne rudnike pa imat a 
oba deželna kosa . 
Dobiva se na leto kakih 480 .000 centov železne rude , 
ki se podelava v deželi. Tudi je spomina vreden skrilj z a 
strehe, ki ga rujejo po Sudetih. 
Taeih jam je okoli 50 . 
Bele pese se prideluje toliko, kolikor je potrebuje pe t 
fabrik pesnega cukra. 

Fabrikanti so po večen] veliki gruntni posestniki, kteri si potrebno 
peso sami pridelujejo . 
Z lanom se pečajo sosebno po skrajnem severozahodu. 
Prideluje se ga po vsi deželi okoli 30.000 centov v 

*) Koliko je to v O miljah? Primeri to z druzimi kronovinami! 


268 

vrednosti od 600.000 forintov. Zastran volne, kar se tiče 
ličnosti (žlahtnosti), je Sleško ena pervih dežel, samo da j e 
ne daje kaj mnogo. 

Nastriže se je namreč okoli. 2000 centov, ki veljajo poltretj i 
miljon forintov . 

§ . 453 . Obertnost in kupčija . 

Tkanine pertene in napol pertene se nareia po vsi deželi 
za 2 miljona, bombaževine pa za 1.7 miljona forintov . 
Od volnenih tkanin se izdeluje po 162 .000 kosov. 

Bombaževina pa je le bolj srednja, delajo jo kmetje okraj a 

Frideškega, ki se poverh kmetijstva peČajo tudi s tkanjem . Ti kmetje 
kupujejo bombaževo prejo od kupčevavcov, ki po tein prekupavaj o 
od njih gotovo blago in jo prodajajo sosebno med gališko in severnoogersko 
kmeško ljudstvo . 

Sleška velika kupčija se peča s priskerbovanjem si rove, 
za obertnost potrebne robe in pa z žitom. Na tuje dežele 
se izvažajo gori našteti imenitnejši pridelki Sleškega . 

Ta kronovina ima svojo kupčijsko in obertnijsko zbornic o 
v Opavi . 

§. 454. Zelezne in druge ceste. 

Železnica Olomuško-Vratislavska preteka obe pomejn i 
progi zahodnega in vzhodnega dela sleške kronovine in p o 

nji zlasti prehaja ljudstvo in blago kupčijsko . 

Od te železnice se odcepljate dve roki, ena pelje od Bogumina 
na Dedice v Galicijo, kjer zopet od Dedic derži ena veja v 
Belsk ; druga pa pelje od Schónbrunna v poglavno deželno mesto . 

Razim teh železnic ima Sleško tudi potrebne ceste , 
ki vežejo to deželo s sosednjimi deželami in pa sleške 
okraje med sabo. 

Zlasti so spomina vredne : gališka cesta, ki, prihajaje od Novega 
Jieina, preteka Tešin in v Belsku izstopa iz dežele ; ogersk a 
cesta od Tešina čez prehod Jablunko, dalje cesta, ki poglavitn o 
veže Opavo z Olomucom, gredoč na Sternberg ; za tein cesta med 


26 9 

Tešinom in Opavo, cesta od Opave na Kernov v Prudnik (Neustadt ) 
na Pruskem in od Opave na Bruntal in Engelsberg v Cukmante i 
na pruski meji . 

Vodne poti pa nima Sleško ne ene . 

§. 455. Šole. 

Sleška dežela ima 419 ljudskih šol, med temi 9 po


glavnih šol 9. 

Od vsadil 100 otrok, ki so za šolo, hodi va-njo po 93 *9 , 

Niže realne šole združene s poplavnimi šolarni so v 

Tešim, Belskem, Kernovu in Bruntalu ; Opava pa ima samo stalno 
nižo reahrico. Opava in Tešin imata više gimnazije . 

V Tešinu sta dva , eden za katoličane, drugi za protestante . 

§. 456. Ime in gerb . 

Meni se, da ime Sleške dežele (é,es . Slezsko, polj . 
Slask) prihaja od Sleze, slovanskega imena reke nemšk i 

Loke zvane, ki teče po sedaj pruskem deležu Sleškega . 
Gerb vojvodstva gornje- in dolnje-sleškega kaže v zlate m 
polju éernega kronanega orla s srebernim križcom na persih. 
Križec ta stoji na srebernem mescu, čigar rogovi imaj o 
podobo deteljnega peresa. Veliki cesarski gerb ima v sebi 
tudi ščit vojvodstva Tešiuskega ti kronovini vdruženega , 
to je zlatega orla v višnjevem polju . 

§. 457. Poglavno mesto deželno . 

Mesto Opava (nem . Treppau), na Opavi, prav bliz u 
pruske meje, je sedež deželnega glavarja, izpostavljenega 
svetovanca moravskega mestoderŠtva, pod kterim so sleške 

*) Na koliko prebivavcov hodi po ena ljudska šola? Primeri t o 
z druzimi kronovinami ! 
**) Primeri to z druzimi kronovinami! 


okrajne gosposke. Opava je najveée mesto v kronovini, i n 
šteje okoli 14.000 prebivavcov. 

hna več lepih cérkvá. V Opavi je muzej s knjižnico, ktera 
hrani 23.000 bukev (zvezkov) . Kupčevavci so pred kratkim napravili 
kupéijsko šolo. 

§. 458. Zahodna stran. 

K er n o‘ (nem. Jtigerndorf) stoji kakor Opava n a 
reki Opavi in tik pruske meje . 

V O b e r g run du pri C ukmantlu se koplje zlata, sreberna 

in svinčena ruda, pri Johanni s b ergu, kjer Vratislavski knez škof 
navadno poleti prebiva, pa kopljejo srebro in svinec . Trije železni 
rudniki Sudetskega deleža so pri B u c h b er g t h a lu, E n d e rs dorfu 
in Ludwigsthalu . 

V B r u n t a l u (nem. Freudenthal) je fabrika za mašine 
in kopreno robo ; v okolici pa sejejo prav mnogo lanu, 
tudi delajo mnogo kocov in plaht. 

Blizo F r e i v a l do va stoji Griifenberg, kjer je nek kmet iz 
tistih krajev, po imenu Vincenc Priesnitz, začel pervi ozdravljati 
ljudi z merzlo vodo in je napravil zdravilnico, ktere glas se je mal o 
po malo razšel po vsi Evropi . 

§. 459. Vzhodna stran . 

V vzhodnem deležu Sleškega stoji. T e š i n (ées. T~


Mu, polj. Cieszyn, nem. Teschen)., mesto s 6000 prebivavci . 

V Tešinu je muzej s knjižnico, ki hrani 12.500 zvezkov. 
V ondotni okolici ima nadvojvoda Albreht velike posestva, zlasti 
železne rudnike in taiivnice, v kterih se dela po najnovejših popravah 
in iznajdbah . 

Ustronj je poglavno mesto za izdelo‘anje želez 


nega blaga . 

V ti zadevi sta tudi Baška in Tryniee vredna spomina . 

V Poljski Ostravi so največi rudniki, v kterih se 
koplje premog. 


27 1 

Grof Lariš ima v Gornji Suha vi najstarejšo sleško fabriko 
pesnega cukra . Pravo fabriško mesto je Belsko (čes. Bilsko, polj . 
Bielsk, nem. Bielitz), ktero loči samo reka Bela (Riala) od nasprotnega 
gališkega mesta Bele (Riale) . Tukaj je osem fabrik za volneno 
robo, ki narejajo skup okoli 60.000 kosov na leto. Tudi so tukajšni 

kolarji vredni spomina. F r i e d e k, mesto s 4000 prebivavci, ima 
lepo cérkev, kamor hodijo na Božjo pot . B o g u mi n (Čeh. Bohumin, 
nem . Oderberg) povsod znana postaja, kjer avstrijanska železna cesta 
prestopa na prusko Slezi jo . 

Poglavje V. 

Karpatske dežele. 

Odloček 

Kraljestvo ogersko. 

§. 460. Lega. 

Ogersko kraljestvo, ki ima 3124 kvadratnih milj poveraja, 
je po celem nižava podonavska od ustja reke Morave 
na zahodni strani tje do ustja Drave, na vzhodni stran i 
pa tje do ustja Moriša, ki se izliva v Tiso, s tistimi gorami 
vred, ki obdajajo to nižavo ) . 

*) Ktere dežele mu delajo meje? Pod ktero dolgostjo in široko 


stjo leži? V kteri predel našega cesarstva spada? Kter o 

mesto mu gre med avstrijanskimi kronovinami po njegovi ve 


likosti? Kteri del vsega cesarstva je Ogersko? 


§., 461. Skladni deli. 

Ogerske gore se štejejo k dvojnemu glavnemu gor


stvu, namreč k planinam in Karpatom. Razun malega kosa 
na zahodni meji loči reka Donava obe ti gorstvi eno od druzega. 
Na dveh mestih zadevate skup, pervič na meji Dolnj e 
Avstrije, kjer mali Karpati nasproti stoje Litavskim goram , 
najsevernišernu predgorju osrednjih planin ; po tem pri velikem 
zasuku, kjer se namreč Donava zavija od vzhoda na 
jug, in kjer gospodujejo nad Donavo na desni strani gore 
Višegradske, na levi pa gore Novogradske (Neogradske). 
Nižava nad tem prehodom je mala ogerska ravnina, nižava 
pod tem prehodom pa je velika ogerska ravnina. Dve gorstvi 
in d‘ e ravnini so tedaj štiri razdelki, na ktere je to 

kraljestvo naturno razločeno po veči ali manjši visokosti 
njegovega poveršja . Razun teh štirih razdelkov se pa ogerski 
kronovini še prišteva okrajek Dunajske kotline pole g 
reke Morave . 

§. 462. Karpati sploh. 

00-e sko se deleži vseh treh glavnih kosov Karpatskih 
gorá ( . 13) . Severno-ogerska gorata dežela ali kraj e 

rečeno : ogerska višava se šteje vsa v to kronovino razun 
tistih skrajnih krajev, ki vise k severozahodu in k severu ; 
od gozdnatih Karpatov ji pripada ves jugozahodni nagib, o d 
erdeljske višave pa so njene zunanje brežine severnega i n 
zahodnega roba . 

. 46'3. Mali Karpati, Belegore in Beskidi. 

Zunanji krajni pas ogerske višave sega na Ogerske m 
od tesnine Porta Hunyariae do Zelezniee ob *ju éern e 

Orave in ima na ti potezi tri različne imena. Od Devinske 
Kobile do izvirkov potoka Gidre se mu pravi : mali Karpati 


273 

in ravno dotle sega, kar se tiče kamenine, tudi granit . 
Odtod skoraj do moravske meje se imenuje Bele gore ali 
Belave, ker je njegova kamenina tukaj apnenik. Tretje 
vkupno ime : Beskifi ov ima od virov reke Bečve napre j 
poleg moravske, sleške in gališke meje. Tukajšiia kamenina 
je peščenik . 

Ves ta zahodni del glavnega Karpatskega pogorja se vzdiguje 
od lica reke Donave nagloma do kacih 1500', na to pa malo p o 

malo do ondi, kjer se počenjajo Beskidi, do 2500' . Beskidi ostajaj o 
s svojimi obraščenimi verhovi iz veeega med 2 in 3000', to da n a 
virju Orave se vzdigujejo kakor velike gore z nekterimi verhov i 
nad 4000' ; tako so verhovi : Pilsko 4.757', Babja gora 5660' in Bo lica 
4148' visoki. Na ogersko-moravski meji je tudi Trojaški ver h 
ali Beskid 3000'. Vsi prehodi leže med 1800—2500 *) . 

§. 464. Gozdnati Karpati . 

Vzhodni del glavnega Karpatskega pogorja se zaČe


laja še v Galicii na desnem bregu reke Dunajca , 

Do Brinzave pri izvirkih Laborce se mu še pravi Beskidi ; na 
tem kosu stoji gora Lackova od Bardejova proti severozahodu, izmérjena 
na 3016' visokosti. 

Od izvirkov Laborce proti vzhodu se imenuje : gozd


nati Karpati, kteri postajajo čedalje divjiši in viši, koli kor 
bolj se pomikajo proti vzhodi] . 
Njih verh Cerna gora tik deželne meje nad virjem Černe Tis e 
se vzdiguje do 6000' . 
Prehodi, od zahoda proti vzhodu čedalje redkejši, leže me d 
2,00' in 3500' visokosti 9. 

's) Zapiši vse te števila v lestvico višin! V kteri primeri so vi 


šine prehodov, grebenov in verhov? Primeri to s planinami , 

s kraškimi berdi, s eeskitni in moravskimi gorami ! 

**) Zapiši vse te števila v svojo lestvico višin! V kteri primer i 

so višine prehodov, grebenov in verhov? Primeri to z goram i 

doslej popisanimi! Ali delajo gozdnati Karpati glavno raz 


vodje ? 

Kr. pop. eesarst. avat. 8

'' 


274 

§. 465. Visoka Tatra. 

Jedro ogerske višave ni drugega kakor reda več gorskih 
korenov ali vozlov, ki se raznoverstno derLe drug 
drugega kakor tudi glavnega pogorja . Najseverniše in o h 

enem najviše gorovje je visoka Tatra, ki se ji pravi tud i 
samo Tatra brez pristavka (slovaški in poljski pa Tatry v 
množnem številu) . 

Tatra je sostavljena iz golih, razterganih granitnih sten, k i 
se jako sterino vzdigujejo iz širocih dolin (visocih 1500—25001) 
reke Vaga (Liptovske), Dunajca (Novoterške), Poprada (Šipuške ) 
In Qrave (Oravske), in kaže kratek pa sterm vlak (kterega greben se 
vzdiga od zahoda proti vzhodu od 3000' do 7000' i n, kterega prehodi 
leže 3000' do 5000' visoko) med dvema daljšima pa voljnejšima vlako ma, 
s kterima ga vežejo plane in nizke sedla (Borišov 1900' in Visok i 
gozd, nem. Boe/mahi, 2690') . Posebnosti tega gorovja so : njegove 

poprečne doline, ki se na gornjem kraju končujejo v kotlanjo, njegove 
ostre in ozke slemena, njegovi verhovi, ki stolpom podobni 
mole kviško ; njegove visoke jezerca (morske očesa), ktere, kar s e 
tiče obilnosti vode v ti gori, namestujejo na eni strani lednike planinske, 
na drugi pa ribnike sudetske ; še se mora tukaj omeniti, da 
nima ne enega lednika, ker se edino goli skalnati verhovi spenjaj o 
nad ločnico večnega snega *) . 

§. 466. Nizka Tatra s Fatro in z Nitranskimr 
gorami. 

Za temi gorovji prihaja najpred nizka Tatra ali Liptovska 
gora z verhorn Djumbir-om 6344' in Kraljevo golo 

(Kraljevsko Ilolo) 5877', ki se z močnimi zavinki in 
pod raznimi imeni proti zahodu vleče tje do Trenéina me d 

*) Zapiši vse te števila v svojo lestvico višin! V kteri primeri 
so višine prehodov, grebenov in verhov? Primeri to s po


gorji, ki so bile doslej popisane! Ktere porečja in pomorj a 
loči Tatra? Kterega razvodja se torej deleži? Ktere čudn e 
poteze se derži razvodje? 


`275 

porečjem Grona in Vaga, proti vzhodu pa tje do Košic me d 
porečjem Hernada in Šaja, in od nje se razhaja več rok, ki 
narejajo poprečne doline . 

Takošna roka je Patra 3978' med dvema dotokoma Vaga, Zu


bočno in Turčo. Med rokami, ki dete proti jugu, je pogorje Nitransko 
med Vagoni in Nitro , ktero se v podobi posamnih gričev 
malo po malo zgublja v ravnino. 

§. 467 . Predgorja ogerskih Karpatov . 

Za Liptovsko goro prihaja pogorje Vepor, končevaj e 
se s slemenom Ostrovskim, ki dosega še 4000 4 visokosti. 
Vepor gora loči. Grm" od Ipola in na zahodu se prislanja na njo 
vulkansko Ščavniško Rudogorje, kterega najviši mer jeni 
verh, gora Šobob, dosega 2995' visokosti . 

NajjuŽniše gorovje je Alatra. Matra, ktere najviši 

verh se vzdiguje do 3186', derži se po poprečnem jarm u 
na vzhodni strani gore Bika pri Miškove'', na zahodni p a 
Novogradskih hribov pri zavinku reke Donave, in sklep a 
po tem takem ogersko višavo kakor proti Donavi, tako tud i 
proti nižavi. 

Hegyaljo veže z glavnim Karpatskim pogorjem tist a 
panoga gorska, ki se na vzhodni strani od mesta, kjer pre , 

dira Poprad, vleče proti jugu . 
Hegyalja se končava s Tokajskimi vinskimi goricami , ki lež e 
samo 779' nad morjem in samo 368' nad potiško ravnino, ktera s e 
ondi začenja . 

Odtod proti severovzhodu vštric s gozdnatimi Kar pati 
se vleče pogorje Verholet, ktero je s Séavniškikn Ru dogorjem, 
Matro in Hegyaljo vred vulkanska gora in vzdiguje 
se do 3360'. 

Ima v sebi z vodo napolnjeno staro zekno hriba ognjenika , 
morsko oko (2184'). 

18* 


§. 468. Ogersko-erdeljski Karpati. 

Griči in gore, ki ločijo Ogersko od Erdelja, so kori čine 
in razrastki pogorja na severnem in zahodnem rob u 
erdeljske višave . 

Visoko pogorje, tako imenovane Rodnanske planine z verhovi 
5—6000' visoeimi, se steguje od skrajnega kota županije Marmaroške 
proti zahodu tje do Samoša . Unstran teh planin derže vlaki erdeljskih 
Rudnih gor (Biharska 58289 tje do Moriša, in se kako r 

stegnjeni griči zgubljajo v ravnino . 

§. 469. Ogerski dele planinskih gorá. 

Vse ogersko hribovje in gričevje na desnem breg u 
Donave se šteje k planinskemu gorstvu, kterega razrastki 
in predgorja, v več posebnih vlakih nekaj iz Dolnje Avstrije , 
nekaj pa tudi iz Štajarskega prehajaje mejo, napolnujej o 
veči del desnega Podonavja . Nižava zasega va-nj kakor dv e 
zanožini ali dragi . 

Mala ogerska ravnina namreč dela zanožino jezera Nežiderskega, 
velika ogerska ravnina pa zanožino podravsko . 

Med jezerom Nežiderskim in kotlino Dunajsko del a 
gora Rožalijna (kapela Rožalijna 2088') in gora Litavska 
(Sennenberg 1524') deLelno mejo; med Rabo in Blatnim (Balatinim) 
jezerom se vleče Bakonjski log (K~r1e.qy 2238'). 

Njegovi razrastki in hribi ž njim združeni (kakor n . pr. gor a 
Verteš) segajo dalje tje do Donave in zlasti do Višegradskih razvali n 
0,1569 in Budinskih hribov (Zvezdarnica na Gerzelesu 777'). 

IVled Blatnim jezerom in a Podravino se razgrinja veliki 
gričasti predel Peéujski Peéuj mesto 583% in sega tje 
do Donave . 

Zadnji sled tega berdovitega kraja je tako imenovana SzQlós 

HegyaUa, ki jo Karašica loči od ostalega gričevja, in ktera leži južnemu 
koncu velikega Muhačkega otoka reke Donave nasproti . 


§. 470. Nižava. 

Mala (ali gornja) ogerska ravnina se razširja med Bakonjskim 
logom, ogersko-karpatsko ‘išavo in Litavskimi 
gorami, in je na severni strani rodovitna in prijetna, n a 

jugu in zahodu pa močvirna in peščena . 

Dolga je 25 milj, široka 16—20 milj, velika pa 160 kvadratnih 
milj . 
Požun (4089, Szered, Komoran ali Komarno (319'), Gju r 

(3839 in lice jezera Nežiderskega (354'), more se reči, leže mal i 
ogerski ravnini na meji ali vsaj blizo meje . 

Velika (ali dolnja) ogerska ravnina se steguje med 

planinami in Karpati daleč prek deželnih mej in je v nekterih 
delih jako rodovitna, v druzih pa je gola pustopoljina al i 
jepa tudi pokrita z močvirjem in svižcom (sipnim peskom) . 

Vsa ta ravnina je 60 milj dolga, 40 milj široka in 1700 kvadratnih 
milj velika . 

Velika mnogo prostranejša ogerska ravan ima kakor očitn e 
svoje kraje : Pešto 304', Tokaj 411', lVlunkae 501', Veliki Varadi n 
324', A rad 400' . Kraja v ti ravnini, ki na jugu sklepata (mejita) kronovino, 
ne pa ravnine same, sta : Segedin na izlivu Moriša v Tiso 
240', in lice ali gladina reke Donave nedaleč,' od Baje, terga v Vojvodini 
serbski, 256'. 

Ogerski delež Dunajske kotline je kaj rodovitn a 
dežela . 

Ustje reke Morave na kraju Dunajske kotline leži 420 ' 
visoko *). 

§. 471. Reke in sosebno Donava. 

Vse Ogersko brez malega visi k reki Donavi ; samo 

majhen okrajek na severu spada v porečje Visle . 

*) Zapiši vse te števila v lestvico višin! Kolik je razloček me d 
najvišim in najnižim krajem ogerske dežele? Na ktero stra n 
vise sploh ogerske tla? 


278 

Pri Devinu, kjer se Morava izliva va-njo, prihaja D o 

nava na Ogersko z desnim in ne daleč odtod tudi z levim 

svojim bregom. Zapušča pa to deželo z desnim bregom p 

ustju Drave in z levim že gor pod Bajo . 

Na vsem tem dolgem teku pada Donava kaj malo, namre č 
komej za 200 čevljev (od 414-236') . Za to napravlja ta reka 
usod, kjer ni stisnjena med gorami, velike otoke, tako zlasti M, 

mali ogerski ravnini veliki in mali otok Csallók v z (nem. &MU ta l. 

otok), na veliki ogerski ravnini pa otok Aent-andrijski, otok Čepelski 
in Margitski. Dokler teče skoz to kronovino, nima Donava nikjer 
vode za vožnjo (brodarstvo) tako neugodne, kakor med malim 
in velikim otokom Csallók iiz. 

Znamenitejši dotoci, kterih porečje spada po vse m 
ali vsaj po nekterem delu v Ogersko, so na levem breg : 
Morava, Vag, Nitra, Gron, Ipol, Tisa in Sera, na desne m 
bregu pa : Raba, 6' arviz in Drava. 

§. 472. Morava. 

Od troje meje moravske, avstrijanske in ogerske je 
Morava reka deželna meja t je do svojega ustja, kjer s e 
izliva v Donavo. 

Morava, dokler je ogerska, ne jemlje v se nikake spomin a 
vredne reke. 

§. 473. Vag in Nitra. 

Vag postaja iz stoka éernega in belega Vaga . 

Cerni Vag izvira na nizki, beli Vag pa na visoki Tatri . 

Njegovi dotoci na desnem bregu so : Bela, Orava 
(nem . .drva) in Kišuca, na levem pa : Revuca in Turec 
(magj. Turocz). Izliva se pri Guti v tako imenovani Požunski 
donavski rokav . 

Ta se po tem kakor Vag-Dunaj (Vdgduna) strinja pri Komoranu 
z glavno Donavo. 

Nitra (nem. Neutra) izvira z gore Fačkovske na zahodni 
roki nizke Tatre, prestopa pri Novih Zamkih (Novih 


27 

Grad" nem . Neuhusel) v malo ogersko ravnino in se 
Izliva pri áandoru v Vag-Dunaj . 

§. 474. Gron in lpol. 

Gron (nem . tiran) ima svoje izvirke na južni brežin i 
Kraljeve gole (bole) . 
Tudi Vag in Hernad izvirata na tisti brežini . 

Gron teče skoz ogerske Rudne gore (Rudave) se 
izteka pod Keveždom v Donavo. 

lpol ali lpel (nem. Eipel, magj. Ipely) izvira na juž


nem nagibu Vepor-gore, teče leno po mnozih zavinkih 
med ozkimi dolinami in se izliva pri Sobu v Donavo . 

§. 475. Tisa in njeni dotoci. 

Stekate se Cerna in bela Tisa in tako postaja reka 
Tisa. 

Cerna Tisa se čisla kakor pravi izvirek reke Tise ; izvira p a 
černa Tisa na južni brežini Cerne gore v gozdnatih Karpatih (karpatskem 
Cernom lesu). 

Naglo padaje preteka Tisa županijo Marmaroško , 
stopa pri Nagy-Szóllv s-u (Velikem Selešu) na veliko ogersko 
ravnino, in po neštetih zavinkih na jug zapušča pri Segedinu 
ogersko deželo. 

Ondi je pri najniži vodi 405' široka in 19' globoka. 

Na desnem bregu se izlivajo v Tiso : Berzova, Bodrog, 
Hernad, Jegra (Eger) in Zagjva, na levem pa : Samoš, 
Kóros in Moriš (magj. lllaros). 

Samoš in Moriš sta po večera erdeljski reki . 

Kórós postaja v nižavi pri Bekešu iz stoka černega (fekete) 
in belega (feiér) Kórós-a, jemlje v se malo potem nagli (sebes) Kó rós 
in zadnjič Berettyo, v kterega se je pred izlil mali (kis) Kórós . 
Vidi se torej, da je ta reka posebno široko omrežje hudournikov ali 

bujic, ki se z ogersko-erdeljskih Karpatov spuščajo na ravnino te r 
jo v neštetih zavinkih podmakajo in v močvirje spreminjajo . 


280 

§ 476. O gerski delež Seretskega porečja. 

K porecju vode Sereta spadajo na Ogerskem samo nekteri 
izvirki zlate Bistrice oh bukovinski in erdeljski meji ) . 
V tistem kraju natnree prestopa deželna meja greben glavnega 
Karpatskega pogorja na neko malo daljavo in se tako delež i 

porečja poglavitne Moldavske reke, ki sicer nikakor ne spada k 
ngerski dueli. 

§. 477 . Jezera. 

Kar je večih ogerskih jezer, leže vse na desne m 
bregu reke Dona‘ e. Najveee izmed njih je Blatno ali Balalino 
jezero na jugu od Bakonjskega loga . 

To jezero leži samo 448' nad tnorjetn, zalega z obližnjiin i 

rnočviri brez malega 8 kvadratnih milj in je do 36' globoko . Va-rej 
se izteka z obližnjih berd sila mnogo potoéičev, in njegov , odtok, poLočič 
Sio (Slo) , ki se izliva v Sarviz , ga veže z Donavo . 

Drugo veliko jezero je : Nežidersko jezero (magj 

Fertii). 

Njegove vode se izlivajo v Rabo po odtoku velikega močvirj a 

Hansag, ktero se ga deliti. Jezero to je 7 kvadratnih milj veliko in 
do 13' globoko . 

Tako imenovano Velenško jezero med Blatnim jeze


rom in Donavo, nedaleč od Stolnega Belgrada, ni prav za 


prav druzega kakor velika mlaka . 

Obsega več kakor 4000 oralov zemlje in je 2—5' globoko. 

Po Karpatih, sosebno na visoki Tatri je prav mnog o 

visokih gorskih jezerc **) . 

*) Ali teko ti potoci tudi v drugo morje . 
**) Primeri ogerske jezera po velikosti, globokosti in po Viši al i 

niti legi z laškimi in gornje-avstrijanskiml jezeri in s Českimi 
ribniki! 


28 1 


§. 478. Močarine. 

Na obeh ogerskih nižavah so velike mečave al močvirja 
. Mala ogerska ravnina ima tako imenovani Hanšag, 
ki zalega 5 kvadratnih milj, velika ogerska ravnina pa im a 

poleg Donave, še več pa poleg Tise in nekterih njenih do tokov, 
zlasti poleg prostranega Kóróš-kega potočja nezmérne 
kraje, ki so po vsakoletnih povodnjih močvirni . 

§. 479. Podnebje. Rastlinstvo. Zivalstvo. 

Drugo vremenstvo ima duela ogerska po višavi , 
drugo na nižavi . Na višavi je očitno podnebje goratih krajev, 
na nižavi pa vlada v vsem takošno podnebje, kakoršn o 
je sploh na terdni zemlji . 

V Karpatih se morejo razločiti kviško gredoč pasi terte, sadja, 
žita, listovcov, bockovcov, kosodrevine in planinskih zelišč . 
Ločnica večnega snega leži 7800'—8000' nad morjem 9. Ali ne samo 
gredoč od zdol navzgor, tudi od zahoda na vzhod pojemlj e 
gorkota . 

Po ravninah, zlasti velicih je leto kaj vroče in večidel suho , 
zima pa merzla in viharna ; razloček v gorkoti po dnevu in po noči j e 
tolik, da iznaša gostokrat sred poletja 20 do 250. Po ravnini je primerama 
malo dežja, in vladajo kaj nestanovitni vetrovi . Velika 
ravnina ima dvoje meteorologijskih predelov, namreč podonavski i n 
potiški predel ; v predelu reke Tise je veča gorkota, več padavine, 
tudi so gostejši in silniši viharji in hude vremena . Na veliki ravnin i 
se vidi tudi čuden prikazek svetlobe, namreč zračne podobe t . j. 

fata morgana. 

Rastje po goratih krajih je pobotno (bujno) in mnogoverstno, 
po ravninah pa zlasti sred velike ravnine redko 
in enotero ; toda pri vsem tem se ponaša rastlinstvo oger


ske kronovine z mnogimi mičnimi prikazki in znamenitostmi, 
kajti v njem se stikajo zelišča zahodno- in vzhodno evropejske 
in pa zelišča severne in južne . 

*) Kteri kos Karpatov jo dosega samo? 


Po goratih krajih se vidi obilno mnogoverstnih, če tudi skoraj 
povsod le navadnih gorskih rastlin, ker edina visoka Tatra kaž e 
planinsko rastlinje ; slemena gorske pa so pokrite z lepimi gozdi iz 
listovcov in bockovcov in še celo po mali ravnini, vsaj v severne m 
njenem delu se razvija čversto in pisano rastje , lokam in travnikom 
lastno ; nasproti pa razgrinja velika nižava precej enotero podob o 
rastlinstva. Po peščenih ledinah in pustih tratah rasejo mnoge soln e 
rastline, močarine pa so preraščene večidel s terstjem . 

Tudi živalstvo kronovine ogerske je drugo po gora . 
tih krajih in drugo na ravninah. Sploh šteje ono mnogo 
verst, ker so se tukaj še ohranile marsiktere divje živali , 
ki so jih drugod že zaterli, in ker je Ogersko dežela prehodna 
med srednjo in vzhodno Evropo . 

Posebne živali so voleje, medvedje, dabri (bobri), droplj e 

(velike amše), čaplje, vize, lososi, somi, jesetre . 

§. 480. Prebivavci po narodnih plemenih . 

Vseh prebivavcov skup je 8,125.000. Magjarji iznašajo 
okoli 52, Slovani 25, Nemci 12, Rumunji 7, Judje 4i/2, 
Cigani okoli '/, odstotkov vsega ljudstva *). 

To ljudstvo živi v 82 mestih, 838 tergih, 8652 vaseh in 254 3 
pustah **) . 

Nad 10.000 prebivavcov ima v versti navdol gredoči, Pešta , 
Segedin, Budim, Požun, Keč,kemet, Debrecin, Stari Arad, Veliki 
Varadin, Šopronj, Stolni Belgrad, Gjur, Jeger, Pečuh, Košice , 
Dindeš (Gy ó ngyčis), Satinar, Ščavnica, Vacov, Komarno, Ostrogon, 
31 tergov in 1 vas (Oroszltdza) . 

*) Koliko ljudi prebiva na 1 O milji? Na kteri stopnji stoj i 

Ogersko, kar se tiče gostosti njegovega ljudstva? V kter i 
primeri so posamne narodne plemena eno do druzega ? 

**) Na koliko kvadratnih milj prihaja po eno mesto, po en terg ? 
Koliko vasi hodi na 1 0 miljo? Primeri to z druzimi kronovinami 
? 


283 


§. 481. Kje se govori ta, kje ta jezik . 

Po notranjih krajih in na južni meji ob levi strani Do-
nave stanujejo Magjarji . Poleg meje na severozahodni stran i 

od Donave gor do škerbine, ki jo dela porečje Visle v na turni 
meji, prebivajo na silno Širocem pasu Slovaki. 

Južna meja tega slovaškega deleža je nepravilna krivulj a 

(kriva čerta), ktere kraji sta Požun in Košice. 

Poleg meje na severovzhodnem kosu od škerbine po


rečja Viselskega tje do izvirkov reke Tise stanujejo Rusini . 

Južni rob njih okolije je močno napeta čerta, v kteri stojita 
Munkač in Siget. 

Nemška okolija se steguje na Ogersko poleg dolnjeavstrijanske 
in štajarske meje proti jugu od Donave tje d o 
Rabe. Okolija slovenskega jezika sega na ogersko krono vino 
poleg štajarske meje med Rabo in Muro, okolija rumunskega 
jezika pa poleg erdeljske meje od Moriša kje d o 
izvirkov bele Tise. Hervatje in Serbi žive tu pa tam p o 
Ogerskem, Hervatje zlasti v županii Mošonjski, Sopronjski , 
Požunski, Zelezni, Zaladski in Šimežki, Serbi pa v županii 
Baranjski, Tolnanski, Stolno-Belgradski in Peš'tansko -
Piliški. 

Razun teh večih ali zderŽema ležečih okolij raznih 
jezikov ima Ogersko še mnogo tako imenovanih osredkov 
jezičnih ali otočičev, raztresenih po vsi deželi, sosebn o 
nemških, ki so najveéi in najgostejši . 

Najčistejše, t . j. z druzimi narodi najmanj pomešano ljudstvo 
je v magjarski okolii na obeh straneh Tise od Tokaja do Segedina , 
toraj po sredini velike ogerske nižave . Največi ~Čiči jezika nemškega 
so v Kezmarški okolici na Popradu (Šipuška), v okolici Budimski 
in v okolici Fóldvárski na desnem bregu Donave reke tj e 
do prave. 


284 


§. 482. Prebivavci po različni veri . 

Med prebivavci ogerske deLele se šteje čez 5,067 .000 
katoličanov. hmed teh je okoli 673 .000 gerškega (gerškozedinjenega), 
obreda nekaj čez 200 armenskega, vsi drugi 
so latinskega obreda . V ogerski kronovini pa živi še če z 
2,200.000 protestantov, namreč okoli 1,477.000 helvetiške 
in 738.000 avgsburške spoznave, po tem 404 .000 kristjanov 
gerško-nezedinjene eérkve in pa 365.000 Judov *) . 

Katoličanje (latinskega obreda) imajo na Ogerskent tri nad škofije, 
namreč : Ostrogonsko, Jegersko in Kološko . 

.Ostrogonski veliki škof je ob enem pervostolnik (pri mas) : 
pod njim kakor nadškofwn so škofje : Stolno-Belgradski, Pečujski , 
Vesprimski, Saharski, Gjurski, Nitranski, Bansko-Bistriški in Vacovski. 
Pod Jegerskim škofovi so škofje : Roinavski, Šipuški, Ko šiški 
in Satmár-Nemetski . Pod Kološko veliko škofijo spada škofija 
Veliko-Varadinska in škofija eanadska, ktere delu leži v Banatu . 
Katoliški škofje gerškega obreda imajo svoj sedež v Prešovu, Ungvaru 
(škofija Munkaška) in v Velikem Varadinu. Prešovški in Uagvarski 
sta pod pervostolnikom ogerskim kakor nadškofom Ostrogonskim 
, Veliko-Varadinski pak je pod svojim lastnim gerško-zedinjenim 
nadškofom, ki ima svoj sedež v Blaževu (Blasendorfu) n a 
Erdeljskem . 

Gerško-nezedinjena škofa (vladika) ivnata svoj sedež v Arad u 
in Budimu . 

Evangeliki obojne spoznave avgsburške imajo eni kakor drug i 
po štiri superintendente . 

Katoličanje latinskega obreda so Magjarji, Nemci, Slovaki in 
Hervati, katoličanje gerškega obreda so Rusini ali pa Rumunil 
kristjani gerškega nezedinjenega obreda so Rumuni in Serbi, evangeliki 
avgsburške spoznave ali luteranci so Neinci, Slovaki in Magjarji, 
evangeliki helvetiške spoznave (reformati, Kalvinci) so Magjarji, 
Neinci in nekteri Slovaki . Pervi prebivajo sosebno po severozahodni 
strani, drugi pa iz večega na vzhodni strani kronovin e 

s') V kteri primeri so posamne vérske spoznave ena do druge , 

kar se tiče njih čisla?' 


ogerske ; središči protestantov bi djal Tisolc in Debreeln, Tisol c 
za Luterane, I)ebrecin za Kalvinee . 

§. 4 3. Sirovi pridelki rudstva. 

Poglavitni pridelki, ki jih daje ogersko rudstvo, so: 
zlato, srebro, živo srebro, kuper ali baker, svinec, gla_dčina , 
cink, sirovo železo, lito železo, antimon, golim, kobal t 
plo, premog ii sol . Najv6' koristne kopanine ima ogersk o 
Rudogorje. 

Ogersko daje med vsemi kronovinami naj več srebra . 

Dobiva se ga na leto nad 70 .000 mark ; polovico tega dajej o 
cesarski (deržavnl) rudniki . Zlata se dobiva kacih 3500 mark, kupra 
pa 50.000 centov na leto . 

Še več se dobiva kaf tnnene soli (slankamena). 

Izkoplje se je v Marmaroških solinah v Roštilu (Ronaszéku) 
Slatini, Sugatagu in Kraljevem Dolu do 230 .000 centov. 

Železa in premoga se dobiva čedalje več . 

Najbogatejše jame za premog so današnjega dne v župani i 
Ostrogonski, ki dajejo na leto 1,500.000 centov. Za temi prihajajo 

jame v okolici Pečujski in Šopronjski . Tudi notranja IVIatra ima 
obilne ležišča kamenega oglja, ali dozdaj se ga le mala reč izkoplje . 

Ravnine, na kterili ni viditi kamenja, imajo namesti 

rudnikov velike ležišČa ilovice, šote, tudi sodo, glavberjev o 

sol in soliter . 
Razen obeh nižav pa ima Ogersko tudi dobreg 
. a davnega kamenja na prebitek 
Karpatske gore imajo tudi drago kamenje, sosebn o 
opale, ahate, kalcedone, hijacinte in karneole. 
Opali se nahajajo na odrastku vzhodnega glavnega pogorj a 
Karpatov na obeh straneh reke Torke (Tarce), ki po Hernadu 
spada k Potišju (porečju Tise) . Gore z opalom se štejejo vse k gori 
éervenici. 


§. 484. Plodni svet. 

Od 3124 kvadratnih milj, ki jih ima poveršje ogersko, 
je 2648 plodnih 9. Največi del neplodnih tal je pokrit 
z golim močvirjem . 

Po raznem obdelovanju se deli plodno poveršje na 944 kvadratnih 
milj njivstva, 905 kvadratnih milj gozdov, 469 kvadratni h 
milj pašnikov, 228 kvadratnih milj travnikov, 71 kvadratnih milj 
vinstva in 28 kvadratnih milj vertov **) . 

§. 485. Njivstvo. 

Največ, žita rodite obe ogerski ravnini, pravi žitnici . 

Na veliki ogerski ravnini unstran Tise premaguje kmetijstv o 

ako , da se od 38 možkih, ki so za delo, njih 37 peča z obdelovanjem 
zemlje . Silni svišč ob Donavi in Tisi in pa tu navadne povodnj i 
so ovire poljodelstva . 

Razun ovsa (zob», ječmena, reži, pšenice in debelake 
(koruze) ravnajo po Ogerskem največ repico ali ogerŠico, 
tabak, belo peso, lan, konopljo in krompir . 

Zlasti repice (ogerščice) se po nižavah čedalje več sije . 

§. 486. Vinstvo. 

Med vsemi evropejskimi deželami razun edine fran


cozke prideluje Ogersko največ vina, kajti daje-ga na let o 
20,000.000 veder. Tudi kar se tiče dobrote vin, je Ogerska 

dežela perva. 

Najžlahtnejši samotoki so : samotok Tokajski, Meneški , 
Rustski in Šent-Jurski . Izverstne bele mizne vina so vina z S' orni» 
lavske gore in iz okolice Ermelleka, po tem vina, ki rastejo pr 
Nesmilu, Magjaratu, Pešti (tako imenovani Steinbruelter), Serednji, 

*) Koliko je tedaj neplodnega sveta? Koliko odstotkov od vseg a 
poveršja je to? Primeri to z druzimi kronovinami ! 
**) V kterem razmérju so posamne verste obdelovanja ena d o 
druge in do vsega plodnega sveta? 


28 7 

Badačonu, Varlovcah, Slovenski Vasi (Totfalu), Čemeru, DeČu 
in Peéuju. Najboljše Černe vina rastejo okoli Budima, Jegra,
Szegszarda, Villanya, Šikloše, Višonte in Apeza . 

§. 487 . Gozdnarstvo ali logarstvo. 

Gozdi so kaj neenako razdeljeni . Dokler je po Karpatih, 
zlasti na gornjem porečju Vaga, Grona in Tise, po 
tein na erdeljski meji in med jezerom Nežiderskim in Blat


veči del sveta zaraščen z gozdi, imajo nižave, sosebno 
velika ravnina, razen nekterih porečnih lok, tako malo 
derv, da morajo ljudje celo z gnojem kuriti . ln ker je mal o 
dobrih cest, ne morejo kraji, kjer je malo derv, preskerhovati 
se s potrebnim kurivom iz gozdnatih krajev . 

Mnogo je gozdov, v kterih lesa še za oglje ne morejo rabiti, 

marveč prisiljeni so sožigati ga na mestu in pepel prodajati potašarnicam 
. Ježice in želod so najznamenitejši poveršni pridelek hrastovih 
gozdov, ki so po južnih ogerskih krajih. 

§. 488. Reja živine. 

Ogersko ima v obilici vsega, kar je samo na sebi potrebno 
za dobro rejo živine . Ker je pa sveta, ki služi edin o 
za pašnike, dvakrat toliko, kolikor pravih travnikov ali ko šenih, 
vidi se že iz tega, da bi se reja živine dala povzdigniti 
še na mnogo višo stopnj o 

More se vzeti, da ima ogersko 1'1 miljon konj, 2'3 miljon a 

goveje živine, 2•7 milj . prešičev in 6 milj . ovác. 

Reja konj je začela pešati, kar se tiče dobrote in tu.di 

množine . 

Ali to gre pripisovati samo časnim vzrokom, ki bodo zope t 

prešli . 

Poglavitno pleme goveje živine je tako imenovano 
ogersko, veliko, dolgih rog, bele dlake, stegnjenega život a 
in dobro za debelitev . 

Zakaj je nek' tako? 


Razun tega plemena pa rede tudi dobromolzno štajarsko pleme 
in po južnih mejnih straneh malo teršasto pleme bušakov . 

Solnate zelišča po pustopoljinah so kaj ugodne rej i 
ovac, hrastovi gozdi z žiro‘ino pa reji prešičei in odto d 
prihaja, da ima dežela Ogerska toliko te drobnice . Po ravninah 
je tudi spomina vredna reja perutnine, sosebno go s 

V samem okraju Debrecinske kupéijske zbornice pitajo p o 
kake 3 miljone gos in rac, ki dajejo okoli 3000 centov pérja z a 
pérniee . 

§. 489. Obertnijsk' izdelki iz rudstva . 

Obertnost po večera ne sega dalj kakor do perve podelave 
domačih rudnin in sploh ne izdeluje blaga toliko , 
kolikor ga potrebuje dežela . 

Veliki gozdi res dajejo priliko, da se vzdigajo mnoge ste klarnice 
(glažute), to da vse te narejajo brez malega samo steklo 
niže verste. Lončenine in perstenih lul se nareja na kupe in sicer 
prav terdnih . Kar se pa tiče beloperstnega in porcelanskega blaga , 
ne more se Ogersko meriti z drugimi kronovinami, samo H e r en tisk 
a porcelanarnica dela ličnejšo robo . Na veliki ravnini, sosebno v 
Debreeinu, Segedlnu in Kečkemetu se napravlja izverstno milo , 
ker je ondotna zemlja polna sode. 

§. 490. Obertnijski izdelki iz rastlinstva. 

Platna se nareja prav mnogo kakor za domačo potr<
kho, tako tudi za prodaj, zlasti po severnem Ogerske m 
poleg moravske in gališke meje. 

Ondešni ubogi gorjanci si zraven kmetijstva pogostoma ka j 
prislužijo s tkavstvom . 

Poleg Donave in Tise, t. j . ob večih rekah, si ljudje 
zraven ladijodelstva in ribštva služijo lep dnar z oiarstvom 
(vervarstvom) . BombaZevine pa, more se reči, na Ogel . skem 
ne izdelujejo čisto nič. Dokaj fabrik dela papir, pa iz 


289 

veéega le debelejši . Gruntni posestniki, sosebno veči se 
kakor s postranskim delom pečajo mnogo s kuhanjem žganja 
zlasti iz žita in krompirja ; pa tudi Judje so žganjarji. 

Sploh se nareja ob letu karih 400 .000 veder žganja. 

Delanje -cukra iz bele pese se čedalje bolj povzdiguj e 
na severozahodni nižavi . Velika množina pridelanega žita 
se somilja že na Ogerskem. 

Meljejo ga sosebno mlini na ladijah po Donavi in Morišu, p a 
tudi parni mlini v Pešti , Budimu, Gjuru, Debreeinu, Nagy-Kárnsu, 
Djarmotih in Pečuhu. 

Premnogo in za kmetijsko potrebo še precej dobreg a 
lesenega orodja se napravlja v gozdnatih krajih . Ladije tešejo 
v Staro-Budimski in Segedinski ladijodelnici . 

Ladijodelniea v Starem Budim', lastina c. kr. privilegiran e 
perve avstrijanske družbe za parobrodarstvo donavsko, je tako velik a 
privatna naprava, da je malo tacih v vsi Evropi . 

Kodar sejejo ogerseico, torej sosebno na obeh ravninah, 
ondi imajo tudi oljarnice (stope za olj e 

§. 491. Obertnijski izdelki iz živalstva. 

Še najznamenitejše obertnije so po Ogerskem tiste , 
ki podelujejo živinske kože . 

Različni so pak vzroki tega : pervo, ker se dobiva dovelj 
sirove robe (t. j. neizdelanih kož) in to dober kup 3 drugo, ker se za 
magjarsko nošo (za e,iime in bunde) rabi dokaj usnja in kožuhovine ; 
in tretje, ker se tako blago potrebuje moČno za sedla in drugo konjsko 
opravo . 

§. 492. Kupčija. 

Kupčija ogerske kronovine je prav živa, in sicer enkrat 
za to, ker se posanmi kraji te prostrane dežele siln o 
ločijo drug od druzega, po čemur se, kakor tudi druo-ači 
ne more biti, stanovitno in vzajemno zamenjavajo pridelki , 
ki jih eii kraj nima, kteri so pa v drugem kraju na prebi-

Kr. pop. cesarst. avst. 19 


290 

tek, t. i . za to, ker se na. Ogerskem nahajajo vsi pogoji 

domače ali notranje kupčije : drugič pa tudi za to, ker im a 
ta dežela v obilnosti vse, česar je treba za izvozno, vvozn o 
in prevozno kupčijo . Ogersko ima namreč preobilno pridelkov 
zemlje, Masti žita, moke, vina, rogate živine, ovac , 
volne in kož, ali nasprot mora si iz zunanjih dežel dopeljevati 
brez malega vse tiste oberinijske izdelke, ki presegaj o 
potrebo kmetov. 

Razun kolonialnega blaga se še vpeljujejo sosebno : bombaževina, 
železnina, pertenina, volneno in svileno blago . Za ?nevozn o 

kupčijo služi sosebno reka Donava, ktera, dalje tekoč, prehaja takošne 
dežele, kterim je ravno tako in pa še več, kakor ogerski, po treba 
obertnijskih izdelkov zahodnih strani . 

Ogerska kupčija je ‘ ečidel na velikih sejmih in tedenskih 
tergih . 

Na Ogerskem je do 920 tacih krajev, kteri imajo sejme . Najimenitnejši 
sejmi so v Pešti, Debrecinu in Starem Aradu. V Stolnem 
)elgradu in Gjuru so veliki konjski sejmi . 

§. 493, Vodne poti. 

Vodne poli na Ogerskem so : Donava, Mura in Drava , 
kolikor teko po ti deželi ; po tem Morava, Vag s svojimi 
potoki : Belo, Revuco, Oravo, Potranko, Turcom in KiŠuco , 
dalje Gron in Tisa s svojimi dotoci : Bodrogom, Kórós-e m 
in Morišem . 

Po Vagu vozijo od Király-Le llote naprej s plavicami, od Farkaš-
da in Šelja pa z Iadijami. Vsi dotoci Vaga nosijo samo plaviee . 
Po Gronu se vozijo ladije od Helpe naprej, pa samo po vodi dol . 
Tisa nosi od Tisa-Ujlaka in Tokaja ladije solnice, 15 sežnjev dolge : 
niže pa navadne potiške ladije, 16 do 30 sežnjev dolge, ki segajo 4 

do 6 čevljev pod vodo in derže po 4—8000 centov. Kar se tiče dotokov 
reke Tise, vozi se največ po vernem KSrSs-u in po Morišu . 

Parniki c. kr. edino privilegirane parobrodarstven e 
družbe se vozijo po Donavi, kolikor je dolga na Ogerskenx , 
po Tisi pa gor do Nameny-a in po Dravi gor do Oseka. 


29 

Po Nežiderskem jezeru vozijo samo s čolni in malim i 
plavicami. Blatno jezero pa se dne današnjega rabi le mal o 
za vožnjo ; vendar plava po njem ena parna ladija . 

494. Ze ezne ceste. 
Štiri različne parne železnice peljejo na Ogersko. 
Perva izmed teh železnic gredoč od severa proti jugu vež e 
Požun, Vacov, Pešto, Debrecin in od nje se odločujejo, vs e 
na jugo-vzhod, železnice Cegled-Segedinska, Solnok-Aradska 
in Púspók-Ladany-Veliko-Varadinska . Druga pelje n a 

Gjur v Novi Senj na Donavi in od ondod do Stolnega Bel' 
'v

grada, tretja v Sopronj, éeterta iz Dolnje-Stajarskega 
Veliko Kanižo . Konjska železnica je samo ena, namreč o d 
Požuna na Ternavo do Sereda . 

§. 495. Druge ceste. 

Cest je vse premalo in še te, ki jih Ogersko ima , 
malo ne vse leto prav slabe za vožnjo, nekaj za to, ker ji m 
pogostoma manjka dolnjega ali podstaviaega dela, nekaj p a 
tudi, ker je težko dobivati brebirja za posip . Dostikrat se 
primeri zavolj tega, da vozniki vozijo rajši po pašnikih al i 

sterniščih pole°, ceste, kakor po pravi cest; . 

Glavne ceste teko od dolnje-avstrijanske meje mimo Požun a 
do Budima; od Šopronja na Kiseg in Kermend v hérvaško deželo ; 

od Bruha na I~itavi čez Mošonj in Gjur v Budim; od hudima mi 
Stolni Belgrad v Pečuh, in v Gradec na Vesprim in Kermend ; od 
Pešte na Jeger in Kašice v Galicijo ; od Vacova na Gjarmate (Balaša-
Gyarmat), Rimavsko Soboto in Smolnik v Koške, od Košic n a 
Ungvar, Munkač in Siget v Galicijo, od Solnoka na Debrecin in Ve liki 
Varadin v Erdelj (Kološvar) in od ravno tistega mesta na Ar d 
tudi v Erdelj (Sibinj) . 

19 * 


29 2 


§. 496. Š o l e. 

Čislo ljudskih šol iznaša 7479. Med temi je 393 šol s 
tremi in štirimi razredi, ki se zavolj tega morejo šteti z a 
poglavne šole, nekoliko po tudi za realne, s poglavnim i 
šolami združene šole *) . 

Od vsacih 100 za šolo dosti vencih otrok hodi va-njo po 61 . 

Više realne šole so v: Pešti, Budhnu, Požunu in Kašicah. 
Po en niži gimnazij imajo mesta : Debrecin, Velika 
Kaniži, Kiseg, Dindeš (Gyingyvs) Iald-.Mez--Vásár


hely, Iglava, Jászberény, Kaloča, Kapošvar, Keszthely , 
Keékemet, Kis-Kun-I-klas, Kis-Uj-Szallás, Kun-Szent-Miklos, 
Komoran, Levenc, Marmaroš-Siget, Miškovec, Nagy -
Banya, Nagy-Karoly, Ober-Schi~tzen, Papa, Pešta, SatorAlja-
Ujhely, Tata, Trenein, ogerski Stari Grad (Magyar-~ . 
vár), Vesprim in Vacov. V Pešti so trije viši gimnaziji, po 
dva viša gimnazija pa imajo : Debrecin, Prešov, Kečkemet, 
Levoča, Sopronj, Rožnava ; po en viši gimnazij imajo : Arad , 
Belenyes, Jeger, Pečuh, Ostrogon, Veliki Varadin, Kežmarek, 
Kašice, Miškovec, Nagy-Kórós, Musa, Banjska Bistrica, 
Budim, Papa, Požun, Gjur, Rimavska Sobota, Saros-
Patak, Ščavnica, Szarvas, Szathmar, Segedin, Ogersk a 
Sobotica ali Sabarija, Stolni Belgrad, Ternava in Ungvar. 

Višim gimnazijem so razun evangeliško-helvetiške akademij e 
v Debrecinu prišteti tudi tisti gimnaziji, ki nimajo vseh (8) razredov, 
kamor zlasti spada gimnazij Ungvarski s sedem samo razredi , 
po tein gimnazij Levoški in gimnazij v Rimavski Soboti , ki imat a 
vsak po 6 razredov samo . 

*) Na koliko prebivavcov prihaja po ena šola? Primeri to z druzimi 
kronovinami! 


293 


§. 497. Ime gerb. 

Ime O g ersk o, kakor tudi nemško Un#arn i n 
gjarsko Magyar-Ország so dali ti deželi igri ali Nlagjarji ; 
to da v ostrem pomenu se z imenom Magjarjev zaznamuj e 
samo glavno pleme narodov, ki žive na Ogerskem . Gerb 
kraljestva ogerskega je podolgoma razpolovljen ; v desni 
polovici je poprek osem prog rdeče in sreberne barve ; v 
levi polovici pa se vzdiguje na rdečem polju srebern patriarhovski 
križ iznad zlate krone, s ktero je olepšan srednj i 
krog trojnega zelenega holmca ali gri pa . 

Veliki cesarski gerb ima v sebi tudi ščit Kumanije, okrajin e 
ogerske. Ta gerb kaže na višnjevem polju kronanega, dvorepeg a 
rdečega leva, nad kLerim se vidi v desnem zgornjem kotu sreber n 
mesec, v levem pa sreberna zvezda . 

§. 498. Razdelitev Ogerskega. 

Vse Ogersko je ena oblast ali okolija mestoderžtvena , 
ki se deli na županije . 

Nad vsako županijo je postavljena po ena županijska 
oblast ali gosposka . Po vsem Ogerskem je razun okrajin e 
Jazigije in Kumanije, ki ste pod ukrajinsko oblastjo (velikim 
kapitanstvom), 42 županijskih gosposke Pod županijskimi 
gosposkami so stolni uredi . 

§. 499. Gla‘no deželno mesto Budim . 

Budim (slovaško : Budin, magj. Buda, nem. Ofen), 
mesto s 55.000 stanovavci, je sedež mestoderžtva ogerskega. 


Nekaj tega mesta stoji na hribih, med k erimi je najviš i 
Grajski hrib (Sehlossberg) s terdnjavo. Ondi se hrani ogerska kraljevska 
krona Svetega Štefana z druziini svetinjami njegovega kraljevskega 
dragotinstva . 


294 

Drugi deli Budima so : Taban (nem . Raizenstadt, t . j. serbsko 
mesto) ; tukaj so nekdaj prebivali skoraj sami Serbi, sedaj pa jih j e 
vsaj polovica , dokler po vsem drugem Budimu stanujejo brez malega 
zgol Nemci; po tem predmestja : Wasserstadt, L andstrasse, Kristinenstadt, 
Neustadt (Novomesto) in Stari Budim (Aquineum Rimljanov 
in poznej Etzelburg) . Posadna (vojaška) cérkev se odlikuje z 
grobom Andreja poslednjega ogerskega kralja iz rodovine Arpadove. 
Budim ima tehnično učilišče . Iz turške dobe stoji na Jožefo vem 
berdo (Josefsberg) grob nekega derviša, kamor časih po kak 
muhamedanee priroma . Na podnožju hriba nemški Bloeksbery ict 
serbski Gerzeles zvanega so obilni izvirki vode grenčice in pa že-

plene toplice . Na južni brežini Gerzelesa, ki ima lego vinstvu kaj 
ugodno, prostira se velik vert ogerske kmetijske družbe, v kterem 
se za poskušnjo sade vsakoršne žlahtne terte vinske. Na bregu Do-
nave je velikanska Staro-Budimska ladijodelnica , lastina Donavske 
parobrodarstvene družbe . 

§. 500. Mesto PeŠta. 

P e š ta (po serbsko) ali Pešt (po slovaško, nemški pa 
Pest), najveée mesto vse kronovine in najimenitnejše ter


žišče na vsem Ogerskem, se prostira po ravnini na leve m 
bregu Donave, ravno Budimu nasprot,s kterim jo veže velivanstven 
železen most na verige. Zivi v Starem mestu 

(Altstadt) in Novem ali Leopoldovem mestu (Netsta€ t, 
Leopaldstadt) in pa v treh velikih predmestjih več kakor 

131 .000 prehivaveo‘ . 
V Pešti je sedež ogerske učene družbe ; tudi je v tem mestu 
ogermki narodni muzej , ki Trna od vsakoverstnih deželnih pridelko v 
tako lepo in tako dobro razrejeno zbirko, da se more čislati za vzor 
ali izgled takošnih naprav . Ondi je tudi deželno vseučilišče in glavn o 
semenišče za duhovščino rimsko-katoliško . Kupč,ijske naprave so 
podružnica c. k. Dunajske narodne banke in Peštanski Lloyd, privatna 
kupčijska družba, po tem ogerska kupčijska banka. 


§. 501. Obertnost v Pešt in Budimo. 

Razen delanja ladij, ktero smo že pri Budimu vzeli v 
misel, sta žganje in moka najznamenitejša 'zdelka Budimo -
Peštanske obertnosti . 

Štiri žganjarne, ki delajo s parnimi mašinatni, narejajo vsak o 
leto 8000 veder špirita od 30—34 stopinj, in vse to se brez maleg a 
potrošuje v sami deželi . Prav tnalo se ga izpelje v Serbijo in Bosno . 
V Pešti, Budimu in Starem Budimu dela 164 mlinov na ladijah, dalj e 
8 mlinov na suhem s 4 parnimi mlini, ki morejo vsako leto rramleti 1 
miljon vaganov moke . Tri četertine vsega, kar se tu somelje, se po troši 
zunaj imenovanih mest, in nekoliko tudi zunaj ogerske dežele . 

Še ima Budim tiskarnice za tkanino in barvarnice , 
po tem fabrike, v kterih se delajo mašine, in pa %elikansk o 
cukrarnico. 

§. 502. upanija Pe ansko-Piliška . 

Peštansko-Piliška županija ima 95 .88 kvadratnih milj 
in 236.000 prebivavcov, brez Peke, v kteri je sedež županijske 
oblasti. Ta županija leži na obeh straneh reke Do-
nave in je nekaj gorata nekaj pa tudi ravna . 

Na severozahodni meji se prostira gorovje, ki se nzu sku p 
pravi : Piliško gorovje. Na tein gorovju, ki ni druzega kakor podaljšani 
(dalje deržeei) Bakonjski log,, vidijo se v tistem kotu, ki g a 

napravlja Donava, zavijale se na jug, velikolepno stoječe razvalin e 
V i š e g r a d a (nem. Plintenbury), kjer so nekdaj stanovali ogersk i 
kralji . Na vzhodnem bregu Donavskem stoji V a e ali Vaeov (nem . 
Waitzen), ki se ponaša z veliko rimsko-katoliško stolno cérkvijo , 
sozidano v novi laški šegi, in pa s hišo gluhonemih. Zunaj Pešte se 
steguje ob potoku Rak o šu polje Rakoško, kjer je bilo v starih časih 
nekoliko deželnih zborov pod milim nebom . Od Pešte proti jug u 
je na Donavi velik otok Cepel, z glavnim mestom, ki se mu prav i 

Rdezkeve . 

§. 503. Peštansko-Šoltska županija. 
Peštansko-Šoltska županija, ki Šteje 89 kvadratni h 

214.000 stanovavcov, obsega nekaj velike ogerske 

996 

ravnine med Donavo in Tiso . Glavno mesto je Ke ékeme t 
(magj . Kecskemét), v goli peščeni ravnini, z več kakor 

39.000 prebivavci . 
Na južni strani te županije, blizo Donave stoji Kaloča, s 
knjižnico, ki ima Čez 30 .000 zvezkov in je last ondešne velike škofije . 

§. 504. Stolno-Belgradska županija . 

Županija Stolno-Belgradska z 71 kvadratnimi miljami 
in 181.000 prebivavci, zavzema nekaj goratega in p a 
tistega berdovitega sveta med Blatnim jezerom in Donavo , 
kteri se malo po malo znižuje do same ravni . Sedež županijske 
gosposke je Stolni Belgrad (magj . Székes .Fejérvár, 
nem . Stnhlweissenburg), prestaro mesto s 15 .000 
prebivavci, nedaleč, od Sarretskih moéarin . V tem mestu 
so se nekdaj ogerski kralji kronan in pokopa-vali . 

Stolno-Belgradski strojarji predelavajo na leto 70-80 .000 

ovčjih kož v kaj dobro kožuhovino (za bunde) . B oda j k, na severozahod 
od Stolnega Beigrada ima rudninski studenec in pa cérkev, 
kamor ljudje močno hodijo na Božjo pot. Al - C su t je velika nadvojvodska 
kmetija, slavna zavolj izverstnega in posneme vredneg a 
obdelovanja, kakor tudi zavolj njenega sadja . 

§. 505. upanija Ostrogonska. 

Ostrogonska županija ima 33 kvadratnih milj poveršja 
in 95.000 stanovavcov. Sedež županijske oblasti je O strog 
o n (slovaški Ostrihom Ostrigom, magj . Esztergom, lat. 
Strigenium, nem . Gran), ki šteje 9000 prel>ivavcov. 

V Qstrogonu je bil rojen in kronan Sv. Štefan, kralj ogerski . 
Tukaj stoluje veliki škof Ostrogonski, kteri je ob enem pervostolnik 
ogerskega kraljestva in Legatus natus svetega očeta, papeža . 
Pervostolnik Aleksander Rudnay je začel 1821 zidati veliko nov o 
stolno cérkev v novi laški šegi s kupolo . Ta cérkev stoji na griču 
in kaj lepo je viditi, če se pogleda na-njo z Donave. Kupola se vzdiguje 
250' iznad cérkvenega poda . Tata (nem. Totis), obertno mesto 
v vodnatem kraju, ima dve fabriki, v kterih se dela cuker iz bele 


pese, mnogo mlinov in dokaj suknarjev . V obližjn stoji fabrika koeov 
ali plaht in bukovega sukna. 
V ti županii so najbogatejše jame premoga na Ogel .skem 
. 

§. 506. Boršodska županija. 

Boršodsko županijo, z 61 kvadratnimi miijaini. in 

174.000 prebivavci, ktera se prostira po hribovnatem predelu 
zahodnega Potišja (porečja Tise) in sega z enima ko som 
v ravnino, deli tako imenovana gora Bik na dve bre z 
malega popolnoma enaki polovici . MiŠkovec ali Mišk o 


4 

l ec (magj . Miskolcz) je sedež županijske gosposke . 
Ta terg je eno najimenitnejših ogerskih teriišé . Sem se privažajo 
v sklad sirovi pridelki, ki jih daje ravan , in se razprodajaj o 
v gorate ubožniše kraje Ogerskega in celo v Galicijo . V zakotju 
doline Diós-Gydr-ske, v kteri stoji Miškovec, so fužine za železo i n 
jeklo, steklarnice in ena papirnica. Tudi ta županija ima več rudni kov, 
v kterih nakopljejo vsako leto premoga do pol tniijonov centov . 

§. 507. Z upanija Hev eŠka . 

Heveška županija, ki šteje 60 kvadratnih milj i n 

180.000 prebivavcov, se prostira ob brežinah Matre prot i 
ravnini in se ponaša z rahlim in zdravim podnebjem, kako r 
tudi z rodovitno zemljo . Sedež županijske gosposke je Je,
r er (po serbskem) ali Jager (po slovaškem, —magj . Eger, 
nem . rlau), ki ima 18 .000 prebivavcov . 
Stolna nadškofja cérkev je bila v letih 1832—1837 iz noveg a 
sozidana . Jeger ima mnogo cérkvá, eno največih šolskih poslopij z 
znamenito knjižnico, toplice, in po obiižnjih goricah raste izverstn o 
éerno vino. VPetervaš aru je grad grofov Kegleviéev, v P as 
tubi (magj . Pdsztó) pa opatija cistercianska . D in de š (magjar. 
Gyrinyy vs) stoji v jako prijetni okolici , ki rodi obilno vina in sadja . 

Nedaleč odtod so Par adske toplice . 

Gozdnata Matra se odlikuje z mnoziani razvalinami starih 
gradov. 


298 


§ . 508. Solnoška županija. 

Solnoška županija, ki ima 50 kvadratnih milj in 

109.000 prebivavcov, se steguje na obeh straneh Tise vs a 
na ravnini. Glavno mesto je S oln ok . 
Imenitnost tega kupéijskega mesta je silno poskočila po teni , 
ker je do zdaj bil tukaj vzhodni konec ogerske osrednje železnice . 

popred je bilo skladno mesto za sol in žaga.nice iz Marmaroške 
županije . Tisza-Fihyd sloje po jermenarski, lllezQ-Tur pa po lon


čarski robi . 

§. 509. Čongradska županija . 

Čongradska županija, s 58 kvadratnimi miljami i n 

186.000 prebivavci, leži ravno tako kakor poprejšna, sam o 
da je bolj na jugu . Mesto županijske gosposke je Segedin, 
ki šteje nad 50.000 prebivavcov, po množini ljudstva 
in po živi kupčii drugo mesto ogerske dežele . 
Segedin je po naturi skladišče za kupčijo z Erdeljem *) . Sol , 
derva, volna, bombaž, soda, milo, živina za zakolj so najpoglavitniše 
kupčijsko blago. Proti severovzhodu od Segedina stoji velik 
terg Hdld-Mezó-Vdsdrhely s 33 .000 prebivavci, imeniten zavolj velike 
živinske kupčije, in zavolj tabaka, ki ga ondi mnogo sade . Proti 
severu odtod se nahaja Derékegykdza , 
,, velika pusta grofov Karolyi . 
C on gr ad stoji v nižini ob Tisi in vendar ima vinograde . Okolica 
Sen te š k a ima jako rodovitne tla za pšenico . 

§. 510. ()krajini Jazigija in Kumanija . 

Okrajini (ali dištrikta) : Jazigija in Komanija, zloženi iz 

več samoterih kosov, imate 86 kvadratnih milj in 203 .000 
stanovaveov in se prostirate po nižavi med Donavo in Tiso ; 
Jazigija in velika Kumanija zlasti ležite na severni, Mal a 
Komanija pa na južni strani. Sedež okrajinske (dištriktne) 
gosposke, ktere glava se imenuje veliki kapitan, je Jász 


*) Zakaj nek? 


299 

béreny v Jazigii, terg, ki šteje do malega 17 .000 prebivavcov 
. 

V Kumanii sta Félegyhdza in Halas velika terga, izmed kterih 
šteje uni nad 19.000, ta pa nad 13.000 prebivavcov. V teh krajih 
se prideluje obilno žita in vina . Kakor v Jazigii tako tudi v Kurnanii 
se vidijo ostanki starih okopov (šancov) še iz avarskih (ober


skih) časov. V Mali Kumanii je več fabrik za sodo . 

§. 511 . Sopronjska Županija . 

Šopronjska županija, s 56 kvadratnimi miljami i n 

262.000 prebivavci, zalega kraje med Dolnjo Avstrijo i n 
NeŽiderskim jezerom . Ker je Dunajsko mesto blizo, za t o 
se dajo dobro spraviti v drvar vina, žita, derva, premog i n 
zidavno kamenje, kterih pridelkov jc obilno v ti županii . 
Mesto Šopron ali Šopronj (nem . Oedenburg), s 18.000 
prebivavci in več, sede''' županijske oblasti, ima prijetno 
lego med goro Brennberg imenovano, ki je količina gor e 
Rožalijne, in Nežiderskim jezerom, od klerega ga pa ločijo 
nizki homei. V Šopronju je živa kupčija z žitom, ‘olovi, 
svinjami, vinom in posušenim sadjem ; tudi ima nekter e 
ogleda vredne spominke umetnosti zidarske . 

Železnica veže Aopronj z Dunajskim Novim Mestom. Kar 

se tiče obertnosti, gre tu omeniti preČiščavnico (raftlnerij o 
euke . 

Knez Esterházy ima v ti županij, velike posestva, zlasti gradove 
v E s t e r h a z u, Železne m mestu (magj . Kis-Morton , nem . 
Eisenstadt), rak.n o v u (nem . Forehtenstein) in Križu, toplice v 
Veliki H o l o vaj n i (nem. Grossh~i/lein), izgledno kmetijo pri že ime novanem 
Krhkem gradu in veliko jamo Marg aretsko, kjer varu jejo 
zidavnega kamenja (Litavskega apna) vsako leto do 96 .000 kubičnih 
čevljev, ki se odpravlja po veéem na Dunaj. Ruš ta (Rust 
s 1260 prebivavci, tik zahodnega brega Nežiderskega jezera, je da leč 
po svetu znana zavolj svojih vinskih goric . Tu se pridelujejo so nebno 
samotoki. Na južni strani od Šopronja se koplje v gor i 
berg kamneno oglje ali premog . 


00 

§. 512. županija Mošonjska . 

Mošonjska županija, ki šteje 37 kvadratnih milj poveršja 
in 76.000 duš, se steguje od jezera Nežiderskeg a 
tje do Donave. Sedež županijske oblasti je Ogerski Stari 
grad (mag j . Magyar- Vár , Ungarisch-Altertburg) . 

Imenuje se to mesto po starem gradu ogerskih kraljev, ki j e 
sedaj z mnozimi velikimi posestvi vred lastina nadvojvoda Albrehta . 
V Ogerskem Stareingradu je c. kr . kmetijska učilnica z dvema leto'
na, pri kteri je 63 oralov zemlje za vadbo ali djanjsko učenje . 

Razun velikega močvirja z imenom Ilansag, v ktero 
se proti vzhodu zgublja Nežidersko jezero, ima ta županija 
iz'c erstne tla za pšenico, tu pa tam tudi travnike in loke i n 
se šteje k mali ogerski ravnini . 

M o š on j (nem. Wieselburg), je glavno mesto za žitno kup


čijo. Za Mošonjem pa prihaja Než' i de r (ali Nezider, tudi Nizider, 
nem . Neusiedel). Terg K~pesény (nem . Kittsee), blizo dolnje-avstrijanske 
meje, ima letni grad kneza Esterhaza z znamenito ovčarijo . 
Posestva barona Sina v Aen t- IVI i k l o š u se kaj izverstno obdelujejo . 
Med njimi je tudi najimenitnejša fabrika pesnega eukra na vse m 
Ogerskem. 

§. 513, %elezna županija . 

l~elezna županija, ki ima 87 kvadratnih milj in 290 .00 0 

prebivavcov, med temi dokaj Nemcov Hienzen imenovanih, 
obsega berdovite kraje in planja% e ob reki Rabi. Prideluje 
sadje, deteljno semenje, lan in mnogo lesene robe . 

Po goratih in z gozdi obraščenih krajih te županije, v tak o 
imenovani Hiencerii, cvete v posamnih hišah neka posebn a 
obertnost, namreč izdelovanje lesenega orodja na kupe, kakor 
tudi strugarske in kolarske robe, s ktero se ne zalaga 
po veéem delu samo Ogersko, ampak ki se tudi dovaža v 
Dolnjo Avstrijo in na Štajarsko. lkieslo županijske gosposke 
je Sob o ta ogerska (po mafij . Szombathely) ali Saba



30 1 

rija (po latinskem, --nem. Steir‘ am Anger, po čemur pišej o 
nekteri tudi Kamenec), ki ima Mizo 6000 stanova‘ tov . 

Tu je nova škofia stolna cérkev. Mesto Kise g (magj . K& 
szegh, nem . Gii'ns) s 6000 prebivavci, med kterimi je mnogo suknarjev, 
se je leta 1531 junaško branilo Turkom . Pri Sv. Go th ardu . 
kjer je opatija cistercijanska, zedinjena s Svetim Križem (Heiliyenkreuz) 
v Dolnji A.vstrii, so bili leta 1664 Turki otepeni . Na desno od 
Gjura stoji na planjavi edin bazaltski krog Sag in na njegovem podnožju 
je opatija benediktinska Dvmrilk z Malim Celo m (magj . Kis -
Czell), kamor ljudje romajo k 1Vlateri Božji . 

§. 514. Zaladska županija. 

Zaladska županija, z 71 kvadratnimi miljami in 

225 .000 prebivavci, obsega raznoličen kos zemlje me d 
Blatnim jezerom in štajarsko mejo, in ima sosebno poleg 
severozahodnega obrežja Blatnega• jezera med tem jezero m 
in Bakonjskim logom kaj lepe in rodovitne kraje . Ves ta 
svet je zavolj innozili krogastih gričev, ki se posamič kviško 
kopičijo, še toliko IepŠi viditi. Zaladska županija rod i 
mnogo in to dobrega -vina. Tudi ima mnoge, prelepo sto ječe 
razvaline starih gradov in več starih cérkvá. Sedež 
županijske oblasti je ,Szala-E'gerszeg . 
Pečajo se tu močno z vinstvom. Velika Kaniža (magjar. 

Nagy-Kanizsa) je najznamenitejši terg te županije zavolj Žive kup


čije z žitom, ki gre sosebno v Ljubljano in Terst. Na polotoku Blat nega 
jezera stoji prestara benediktinska opatija Ti ban j . Ne dale č 
od nje so slatine in kopelji Fii r e d s k e, najbolj obiskovano zdravilišče 
vse kronovine . 

§. 515. Županija ~iiric~ka. 

Šimežka županija, ki ima 114 kvadratnih milj i n 

251.000 prebival co,,, je precej gozdnat kos tistega grlče-
vja, ki se prostira med Blatnim jezerom in Dravo, in red i 
zavolj obilnega želoda sosebno mnogo prešičev. Kapo šv 
ar, terg na potoku Kapošu, je sedež županijske oblasti . 


302 

Najznamenitejši kraj vse te županije je Sige tv a r na otoku 

rečice Altnaša ; tukaj se vidijo še današnji dan podertine tisteg a 
grada, kjer je, braneč se zoper turško premoč, v letu 1566 slavn i 
Miklavž Zrinjski junaške smerti poginil . 

§. 516. županija Baranjska. 
Baranjska županija, z 88 kvadratnimi miljami i n 

262.000 prebivavci, obsega deželo med Donavo in Drav o 
in pa goro Meéek, kteri na znožju se prostira sedež županijske 
gosposke, starodavno škofje mesto Pečuh ali Pečuj 
(slovaški: Petikostely, rnagj. Pécs, nem. Fi nfkirchen), 

s 16.000 prebivavci. 

To mesto ima pomenito stolno cérkev, po teta ogleda vredn o 
farno cérkev, ki je nekdaj bila najveea mošeja ali džamija, kar so ji h 
na Ogerskem sozidali Turki, in mnoge rimske starine . Blizo je zna 


menita jama na premog, ki daje na leto do četert miljona cento v 
najboljega černega kamnenega oglja . 

Na Donavi stoji terg Muha e (Molides), znamenit od nesrečn e 
tiste bitve s Turci, v kteri je leta 1526 ogerski kralj Ludovik I L 
izgubil krono in življenje, po tem od srečne bitve, v kteri je cesarski 
vojvod princ Karel Lotarinški mesca avgusta 1687 do dobreg a 
pobil Turke. Obe ti bitvi naznanjate začetek in brez malega tud i 
konec turškega gospodarstva nad velicim delom ogerskega kralje


stva. Doli niže v kotu med Donavo in Dravo leže velike posestv a 
nadvojvoda Albrehta z glavnim mestom B e l j o . 

§. 51" . Tolnanska županija. 

r

Zupanija Tolnanska ima 64 milj kvadratnih in 215 .000 
prebivavcov . Vleče se na desnem bregu Donave poleg dol njega 
teka reke 8m-viza tje do njenega ustja, in se ponaš a 
sosebno z obilnim lesom, vinom in tobakom . Sedež županijske 
gosposke je Szekszárd. 

Ta kraj sluje po gorečih černih vinih, ki se ondod pridelujejo . 
Proti severu stoji FQldvdr, kjer se močno vize love, proti jugu pa 
Bátaszék z razvalinami nekdanje prebogate opatije . Iz silnih pose



303 

stev te opatije so založene po volji in zapovedi cesarice Marije Te rezije 
za ogersko mladino zakladne mesta (štipendiji) v terezijansk i 
vitežki akademii na Dunaju . 

§. 518. iupanija Vesprimska. 

Vesprimska županija, k,.i ima 73 kvadratnih milj in 

189.000 prebivavcov, obsega severovzhodno okolico Blat nega 
jezera, velike hrastove, lipove in bukove gozde log a 
Bakonjskega in pa Šomljavske vinske gorice . Obertnost 
z leseno robo, ki cvete v železni zupanii ( . 513), domá je 
tudi v Bakonjskem logu. Sedež županijske gosposke j e 
škofje mesto Vesprim . 
Na severnem nagibu Bakonjskega loga stojite dve prestar i 
opatii, samo s slemenom gore Somhegy ločeni, namreč na vzhodu 
Zirez cistercijanskega reda, z veliko izgledno kmetijo, na zahodu 
pa Bakony-Bél , reda benediktinskega ; ustanovil ji je že Sveti Štefan 
kralj ogerski v letu 1030 . V Bakonjskem logu se nareja dokaj lese nega 
oglja, ktero se dovaža v nižavo brezdervno tako, da ondo d 
vsegdar vozarija gre. P a p a, s cérkvijo, ki se more šteti med najlepše 
na Ogerskem, je najbolj naseljeno in najobertnejše mesto t e 
županije . 

§. 519. Gjurska županija. 

Gjurska županija, s 3 kvadratnimi miljami in 89 .000 
stanovavci, zavzema jugozahodni kos male ogerske ravnin e 

in obliznje griče. Kar je perve, t. j.ravni, dobro je obdelana 
in naseljena, pa ima malo drevja, griči nasprot s o 
manj rodovitni . Sedež županijske gosposke je Gjur (mafij . 
Gyvr, nem. Raab), staro škofje mesto, ki šteje na d 

15.000 duš. 
Gjur ima stolno cérkev, ki je po nekem delu sozidana z a 
Stefana I. 

Na jugovzhodu stoji : ',Sveta gora ogerska', velika opatij a 
benediktincov, ustanovljena pod svetlin kraljem Štefanom, posve


čena svetemu Martinu in imenovana odtod A' entmartinja gora 


304 

ali G o r a s v. M a r t i n a (Szent-Marton, tudi Pannonhahna) . To je 
prostrano, gradu podobno poslopje na treh gričih. Benediktinci te 
velikanske opatije dajejo učenikov za 8 ogerskih gimnazijev in dušnih 
pastirjev za 22 far . Na Szigetkozu, otoku Donavskem, stoj i 
Hedervá z lepim gradom grofov Viezay-ev. 

. 520. Požunska županija . 

Požunska županija, ki šteje 56 kvadratnih milj 

83.000 prebivavcov, obsega jrižni kos malih Karpatov tj e 
do Donave ob enem z obližnjimi deleži Dunajske kotline i n 
male ogerske ravnine . Sedež županijske gosposke je prestaro 
mesto Požun (ali po nekterih Požon, slovaški : Brc1 
i sl ava in Prešporek, magj . Pesony, nem. Pressburg), z 
43.000 prebivavel, kaj prijetne lege na podnožju malih Karpatov 
in na reki Donavi . 
Požun ima tudi c. kr. pravno akademijo. Stolno cérkev je izperva 
sozidal sv . Ladislav, kralj ogerski, v letu 1090 . Qgerski per


vostolnik in več ogerskih imenitnih rodovin ima tukaj lepe palače . 

V tem mestu se namilja mnogo moke . Požunska družba mlinske 
doline ima 9 mlinov na suhi zemlji, med temi je en parni mlin i n 
en umetelni mlin . Edina trakarnica (fabrika za traki in pangeljce ) 
na vsem Ogerskem je v Požunu. Požunski grad, ki stoji na ravnost 

nad mestom, nekdaj časno stanovališče ogerskih kraljev, razvalin a 
je od leta 1811 . 

Na pomoravski ravni stoji Malacka s pokopališčem rodovine 
Palfyeve . Ne daleč od ustja reke Morave se vzdigujejo na d 
Donavo podertine grada Devina (nem . neben), ki so ga v letu 1809 
Francozi do dobrega razdjali . Na vzhodni strani malih Karpatov 
stoje, le malo vsaksebi, mestca : Š entjuri (St. Georgeu), s slovečim 
vinstvom in ieplenimi toplicami ; Ba z in (Biising), s železno 
kopeljo in z rudniki, v kterih se koplje zlato, srebro in antimon. 
Lep kos Požunske županije zalega otok C s a l lok ó z (nem . Sehiitt), 

na ktereiu sta terga S omorja (nem. Solnmerein) in Szerdahely 

z MOČ)» žitno kupčijo . 


305 

. 521 . Gornje-Nitranska županija . 

Županija Gornje-Nitranska, z 52 kvadratnimi miljam i 
in 207.000 prebivavci, zavzema nekaj malih Karpatov z dolinarni 
vred, ki se prostirajo poleg njih, na zahodni stran i 
tje do Morave, na -vzhodni pa do gaga, rodovitna vinska , 
gozdna in žitna dežela. Mesto županijske gosposke je T er na 
v a (magj. Nagy-Szombath, nem . Tyrnau), ki ima 900 0 
prebivavcov . 

V tein mestu, ki so ga njega dni zavolj mnozih cerkev, samo stanov 
in turnov imenovali Mali Mm, je bilo do 1777 deželno vse 


učilišče, ktero se je po preklicu jezuitskega reda (1773) prestavilo i z 
pervega v Budim, po tem (1784) pa v Pešto. Med cerkvami je naj znamenitejša 
Sv. Miklavža cerkev, med očitnimi c . kr. napravami je 
spomina vredna velika hiša invalidov. Odtod se vozi vsako leto po 
železnici več kakor 7000 sežnjev derv v Požun . V obertnijski zadevi 
se ponaša Ternava s kemijsko-lekarsko delavnico (laboratorijem), v 
kteri se izverstne zdravilne zelišča Karpatskih gor predelav* v 
razne zdravila, ki se potem dobro prodajajo v jutrove deŽele. Tudi 
je v Ternavi fa lirika, v kteri se dela cuker iz bele pese, — V Go


liču (Holitseh) biizo Morave stoji cesarsk letni grad . V Považj u 
stoje : Novo Mesto nad V ago m (nem . Wac tg-Neustadtl) s čemim 
vinom, ki je podobno Burgundskemu ; P e š tj a n i ali Peščani (nem . 

Pisehtian, magj. Pdstény) z izverstinimi žeplenimi toplicami, in p a 
terdnjava Leopoldov (magj . Leopo1dok, nem . Leopoldstadt) . 

§. 522. Dolnje-Nitranska županija. 

Dolnje-Nitranska županija, ki ima 73 kvadratnih mil j 
in 214.000 prebivavcov, obsega Frajštaške gore z dotié,nim i 
kosi Považja in Poniterja (doline Vaga in Nitre reke). Se-
dež županijske oblasti je Ni tra (nem . Neutra) mestce z 
9000 stanovavei . 

Tam, kjer Nitra prehaja na tnalo ogersko ravnino, stoj e 
Novi Z a mk i (t. j. Novi gradovi, nem. Nettluiusel) do leta 1725 ime 


nitna terdnjava, ki so jo Turci večkrat zastonj oblegali . Na Vag u 
stoji F r a j š t ak (magj . Galgó'ez, nem. Freistadtl), z znamenitim i 
sejmi za žito in konje, in velikolepnim gradom grofov Erdódy-ev. 
Kr. pop . cesarst . avst . 20 


§. 523. panija Trenčinska. 

Zupanija TrenGinska (slovaški : Trenéanská stolice), 
z 72 kvadratnimi miljami in 207.000 prebivavci, zalega nekaj 
srednjega Považja poleg meje moravske, sleške in ga liške 
; žita prideluje malo reč, ima pa obilno lesa in se po naša 
tudi z rudnimi vodami in toplicami . Sedež" županijske 
gosposke 'o T r e n čin, malo mestce z blizo 3000 prebivavc L 

Ima grad, visoko na skali sozidan . V bližnji vasi Tep lici (sl. 
Toplici) so topli zdravilni studenci . Kupčijska cesta, ki pelje Če z 
prehod Jablunko v Sleško, zapušča pri Ž il i n i (nem . Sillein) dolino 
Vaga. V llohoini so najimenitnejše slatine, kar jih ima ta žxapanlja 
. 

§. 524. ~upauija Liptovska. 

Liptovska županija, z 39 kvadratnimi miljami in 

72.000 prebivavci, obsega gornje Poxažje od ustja Orav e 
gor do izvirkov Vaga, prava gorska okolica z mnozimi jelovimi 
gozdi in lanišéi, in z žilami raznih kovin v svoji h 
gorah. Sv. Miku la š ali M ik l av ž (magj ,Sl ent--llliklós) n a 
Vagu je sedež županijske gosposke ; tu mnogo kuhajo ol in 
žgo žganje . 
Odtod proti jugovzhodu se v gori éertova svadba (nem . Tenfelshoekzeit) 
imenovani nahaja majhen zlati rudnik B o c z a s slatinami. 
Pri Rožnavi (ne-m . Rosenberg) in Nemški L up i ali L ip 
(Dentselt-Lipselt) so rudne jame ; v unih se koplje kupec, v teh p ~ 
antimon. C . kr. kameralni posestvi Likava in G r a d e k (Hradek) 
imate nezmérne gozde. 

§. 525 . Županija Oravsko-Turéanska. 

Oras sko-Turéanska županija, ki ima 58 kvadratnih, 
milj in 114.000 stanovavcov, zapopada nekaj Považja od 
Fatre kje do Magure, ob enem s stranskimi dolinami Orav e 
in Turca. iivi na nji pridno in gosto naseljeno ljudstvo, ki 


mora puste gorate kraje zgodaj zapuščati in po svetu iskat i 
si zaslužka . 

Med tistimi, ki se selijo in na tuje odhajajo, so najznamenitejši 
afranici iz okolice Znijovske . Ti nosijo Dunajsko krojno rob o 
na prodaj v podonavske kneževine, nekteri pa k Ipéujejo ž njo š e 
celo tu pa tam po Rusi h 

Poglavitni pridelki so krornpir, ovčji sir, olje od nizkega 
bora ali kosodrevine, platno, lesena roba, sosebn o 
samokolnice . Sedež županijske gosposke je Sv . Martin. 

Nedaleč odtod vidi se na hribu sozidani grad S k l a b i n j a, v 
kterem so kaj radi prebivali mnogi ogerski kralji, sosebno pa Ludovik 
I . Poglavitno mesto za kupčijo s platnom je T v e r d o š i n (nem . 
Thurdossin) v Oravski dolini, kjer je tudi' veliko skladišče za gališk o 
sol, ki se prek Karpatov dopeljuje in tukaj zlaga . Na desnem bregu 
Drave se vzdiguje iznad silne stene trojni grad istega imena ; najviši 
teh *gradov je sozidan na stermem skalnem zobu, podoben čaplji nemu 
gnezdu, ki tiči kje na dimniku . 

§. W6. Zupanija Tekovska (Barška). 

Tekovska županija, z 42 kvadratnimi miljami i n 

119.000 stanovavci, obsega dele Pogronja in Poniterja (dolin 
Grona in mitre) z nekterimi pristranskimi dolinami vred ; 
ponaša se na severu z zlatimi rudami, na jugu pa s pšenico , 
vinom in hrastovjem . Sedež županijske oblasti je terg Moravce 
(magj . Aranyo-Marót),, v kterem živi dokaj suknarjev. 
Na najskrajnišem severu županije Tekovske je njen najznamenitejši 
kraj, rudarsko mesto Kremnica (nem . Kremni/z), z zlatimi, 
vsemu svetu znanimi rudniki in s kovnico . Sveti Kri ž (slovašk. 
Svaty Kili, nem. Heiligenkreuz) na Gronu ima lep grad škofa 
Bistriškega. Dalje na jugu ob ravno tisti reki stoji Sv. B e n e d i k t , 
nekdanja opatija benediktincev ; ustanovil jo je kralj Geyza I., sedaj 
je lastina Ostrogonskega stolnega kapitola . Pri S kl enu, v gora h 
na južni strani od Sv . Križa, se nahaja v lahkovcu (tufu) kamnu vroč a 

a ali špilja, v ktero hodijo ljudje kakor v potivnico ; pa so tukaj 
tudi tople vode, ki so jako lekovite . 
20 



. 527 . Z‘ olenska županija. 

Z‘o e Iska županija, ki ima 49 kvadratnih milj in 

91 .000 prebhavcov, zavzema vlije Grona z okolnimi go-
rami tje do razvodja in z gorenjim delom Krupinske doline ; 
odlikuje se z železom in koprom, z gozdi in žitorodnhn i 
njivami. Mesto županijske oblasti je Banjska ali Bansk a 
Bistrica (nem. Neusohl) na izlivu Bistrice v Gron, s fužinami 
za železo in kuper. 
Odtod proti severu v gorah j e P a n s k a ali S p a n n a Dolin a 
(nem . Herrengrnnd) z rudnikom, v kterem kopljejo srebernato kupreno 
rudo in pa s studenci take vode, da se na železu, ako s e 

vtakne va-njo, odloči čist kuper (cementni kuper) . Nekoliko više v 
Gronski dolini stoji Brezno (nem . Briesen), kjer delajo kaj izversten 
ovčji sir . V Groneu (slovašk . Hronee, nem . Bhonitz) in Lub 
etovu (nem. Liebethen) so cesarske fužine za železo in v Brezovi 
je velikanska c. kr. kameralna valjavnica . 

§ . 528. Zupanija Montanska. 

%upanija Montanska, s 44 kvadratnimi miljami in 

112.000 prebivavci, obsega dele lpolskega in Gronskega 
porečja, in ima na severni strani obilno kovin, na jugu p a 
obilno žita in vina . Sedež županijske gosposke je v Sagi h 
(magj . Ioly-Sagh), kjer raste mnogo vina in turšice . 

Na severni strani te županije skoraj na razvodju Grona i n 

'pola stoji prav razsejano po gričih in po dragah rudarsko mesto 
Ščavnica (slovaški : Štjavnica, nem . Sehemnitz) z 13 .000 prebivavci 
in bogatimi zlatimi in srebernimi rudami ; tudi je v tem mestu e . kr . 
rudarska in logarska akademija . Na Ščavniško goro Kalvarijo hodij o 
ljudje močno na Božjo pot . 

§. 529. Novogradska županija. 

Novogradska županija, ki šteje 77 kvadratnih m 

182 .000 prebivavcov, obsega po večeril gornje porečje 

Ipola in se ponaša z mnogimi hrastovimi gozdi, vinogradi, 

pšeničnimi njivami, slatinami, starimi cérkvami in starim i 
gradovi. 

imenuje se po razdertem gradu N o v o g r a du (Neoyrad) , ki 
stoji na verhu neke gore le nekoliko milj od Donavskega brega . 

Slovaški kmetje te županije se po zimi močno pečajo 
z lončarsko in leseno robo, ki jo po južnem Ogerskem za menjujejo 
za Živež . Sedež županijske oblasti je terg Dj armat 
i (magj . Balassa- Gyarmath) z znamenitimi sejmi. 

Na severu županije je terg L učene e (magj . Losont) n a 

rodovitni ravnini . 

§. 530. Komoranska županija. 

upanija Komoranska (po slovaškem : Komarnjanska) 
z 39 kvadratnimi miljami in 101 .000 prebivavci, zavzema 

vzhodni kraj ali konec male ogerske ravnine in je tu močvirna 
tam pa zopet jako rodovitna . Donava in Vag-Donava, 
ki se ondi izliva va-njo, daje priliko živi kupčii. Mesto Županijske 
gosposke je velika terdnjava Komora» (po hervaško) 
'ali K omarno (po slovaško, magj . Komárč)m ,, nem. 
Komora) z blizu 12.000 prebivavci . 

Terdnjava ta se je izkazala nepredobitno za vsega dolgeg a 
gospodovanja Turkov v ogerski deželi . 

§. 531. ~lupanija Abaujsko-Tornanska . 

Abaujsko-Tornanska županija, z 58 kvadratnim' miljami 
in 149 .000 prebivavci, obsega nektere dele porečj a 
Hernada in Bodve . Na južni strani raste obilno vina, na. severni 
pa se redi mnogo ovac. Ta županija ima dokaj listnikov 
in seka jo poglavna kiipčijska cesta, ktera pelje v Galicijo. 
Gore so polne raznih kovin. upanijska gosposka je 
v Košicah. 


310 

To mesto (nem. Kaschau), na desnem bregu Hernada, 
s 16.000 stanovavci, je glavno skladišče za kupčij o 
med deželo ogersko in Galicijo kakor tudi ruskim Poljskim . 

Ponaša se to mesto s prelepo gotiško stolno cérkvijo od let a 
1340 in s c. kr. pravno akademijo. Kar se tiče obertnosti, imajo 
Košice veliko usnjarnico, eukrarnieo, ki se leto za letom bolj po vzdiguje 
in pa žebljarnico . 

Odtod na zahod v gorah so železni rudniki Gornji in D oln 
j i z e ns e i fen in pa Zlata ldk a (magj . Arany-ldka) s svojilni 
rudniki, v kterih se koplje zlato, srebro, kuper in antimon (raz-tok) . 

Nedaleč od Zlate Idke se nahaja velika in jako lepa prepozitura premonstranska 
Jasov (magj . Jdszd, nem. Josz), iz 13 . stoletja. Pri 
T e lk i- B a n ' i je porcelanska fabrika . 

§. 532. Gemerska županija. 

Zupanija Gemerska, ki ima 70 kvadratnih milj i n 

158 .000 stanovavcov, zavzema po večem porečje Šaja in 
Rime tje do njih stoka, in sega na severu do visoke Kraljeve 
hole. Izdeluje mnogo platna, železnine in žaganic. V 
novejši dobi so našli tudi precej velike ležišča kanlneneg a 
oglja. Mesto županijske gosposke je R i m a v s ka Sobota 

(magj. Ritna-Szombatla, nem. Gross-Stepkder/) ,, s konjskimi 
sejmi. 

Na Šaju stoji v ljubkem in rodovitnem kraju Rožnava al i 
R o ž nov (nem . ~mali), s škofjim prebivališčem, živimi žitnim i 
tergi, usnjarnico in fabriko beloperstne robe . Stanovavci izdelujej o 
inarsikako blago, tako razun omenjenega zlasti tudi debelo ali bukovo 
sukno, plahte, voščene sveče, tudi napravljajo medico in belijo 
platno . Po gorskih dolinah, ki se v podobi žarkov razhajajo od 
Kraljeve Hole, je mnogo fužin za železo, sosebno v Muran ju , 
C e t n e ku, Veli ki Revuei (nem . Gross-Rauseltenbaelt), D e r n j anih 
in D ob šini (nem. Dobscliau) . *

Dobšina ima tudi znamenite kobaltske 
jame . Sloveča je A g te 1 e s' k a jama s kapniki . 


31 1 

županija Šipuška ali Spiška. 

,Šipuška ali (po slovaškem) Spiška županija, ki štej e 
64 kvadratnih milj in 159.000 stanovavcov, obsega virje 
rek llernada in Poprada in pa najviši del gore Tatre. 
()krajina ta je gorata, brez vinstva, pa z lepimi lami či in 
dobro ovčjo pašo, na južni strani z bogato kupreno rudo , 
na severni pa z izverstnimi slatinami . Sedej županijske gosposke 
je Levoé (nem . Lel/Oseh«) ki ima blizo 6000 duš . 

Starinsko mesto prelepe lege v stranski dolini Hernada, ime nitno 
zavolj velicih orgel v svoji gotiški cérkvi . Odtod proti jugo vzhodu 
v drugi stranski dolini stoji Podgradje (mad . Szepesvdrallya) 
, sedež katoliškega Spiškega škofa. V južnih pomejnih gorah 
stoji zavolj bogatih kuprenih rud imenitno rudarsko mesto Smolni k 
(magj . Szomolnok, nem . SchmQllnitz). V Popradskem porečju je najveee 
mesto Kežm ar e k (nem . K(Ysmark) s 3400 prebivavci, na poglavitni 
cesti, ki pelje iz Ogerskega v Galicijo . Tukaj je živa kup


čija, sosebno z vinom in platnom . Od Keimarka proti zahodu v 
visoki dolini Tatre je slatina Š m e k s . V ti županii stanujejo po večeru 
naseljenci iz dolnje Saksonije . 

§. 534. Šariška županija. 

~upanija Šariška, ki ima 66 kvadratnih milj poveršj a 
hi 146.000 prebivavcov, obsega ogerske vzhodne Beskid e 
od mesta, kjer voda Poprad odhaja iz Spiškega, tje do pre hoda 
Duklanskega, in pa širok rob stranskih gorá hi dolin , 
deržeéih proti jugu, ter se odlikuje pred vsemi druzitni žu panijami 
s svojimi jamami, kjer se opali kamni dobivajo ; 
tudi ima obilno slanih studencov in slatin . Skoraj polovico 
tal ji pokrivajo na jugu Ustniki, na severni strani pa jelJv i 
gozdi. Sedež županijske gosposke je Prešov (nem. Eperies), 
mesto živo in lepe lege z blizo 9000 prebi'vavci . V 

Prešovu se močno kupčuje s platnom in s beo.yalskhrd vini . 
Blizo tega mesta je velika c. kr. o v a r s k a solovarnja. Na 
Topli stoji Bard e j o v (nem. Bartfed, staro kupeijsko mesto s 


31 2 

4200 prebivavci, ob cesti, ki pelje v Galicijo. Tu so tudi slatine , 
kamor sosehno poljski sosedje radi zahajajo . 

§. 535. Zemplinska županija. 

Zemplinska županija, ki meri 107 kvadratnih milj, z 

245.000 prebivavci, je ena najprostranejših ogerskih županij, 
izrezek iz vse širine karpatskih gor od meje gališk e 
tje do Tise, veči del porečja Bodroškega, kaj različna za.. 
stran podnebja in pridelkov, edina, kar se tiče dobrote i n 
obilice njenih vin . Sedež županijske gosposke je Sátera


lya-Ujhely. 

Nedaleč odtod se začenja na veliki ogerski ravnini otok Bo .drog/
d/z (Bodroški otok), ki ga obdajajo Tisa, Bodrog in Tica . Reke , 
ki delajo ta osredek, imajo ondi toliko rib, da se po povodnjih svinj e 
kermijo z ribami, ki zaostajajo v blatu . Na Tlel, zunaj otoka, stoji 
opatija premonstranska Lelesz. Vinska gora Hegyal a rodi na 5 kva


dratnih miljah vsako leto okoli 500.000 veder. Najslavniši del te 

gore je na južnem koncu Toka jsko berdo in na:tem dajejd naj 


boljše vino vinogradi tako imenovani Mézes Mdlé. Kaj lzverstne 

vina rastejo tudi okoli T alje, Z o m bor- Ma da in T ar c al a. 

§. 536. Ungvarska županija. 

Ungvarska županija, ki ima 53 kvadratnih milj in 

98 .000 prebivavcov, zavzema iz večega porečje Unga, sega 
res kakor Ze.mplinska županija od gališke meje tje do ravni 
in rodi po južnih straneh vino, to da po celem vzeta 'im a 
višo lego in je merzlejša in malo ne polovica njenega plod nega 
poveršja je zaraščena z gozdi, ki dajejo malo dobička, 
ker so ceste slabe . Sedež županijske oblasti je Ungva r 
kaj prijetne lege ocidi, kjer se dolina reke Uiiga odpira 
proti ravni . 
Na severozahodu od Ungvara je Sobranec (magj. Szobranez 
z žeplenimi toplicami . V ti županii je več, imenitnih fabrik železn e 
robe . 


31 3 

§. 537. Zupanija Bereiko-Ugoška. 

Berežko-Ugoška županija, ki ima 85 kvadratnih milj 

in 184.000 stanovavcov, obsega brez malega vse porečj e 
reke Laborce in pa nekaj ravnine na obeh straneh vode Tise 
od mesta, kjer ta reka prihaja izmed gorá na piano. Na 
ravnini, ki je nekoliko močvirna, ima obilno rastlinstvo i n 
živalstvo, po gorah pa je večidel zaraščena z gozdi . Bereg$
zász je sedež županijske oblasti . 

Od Beregsasa proti severu stoji Mu n k a č ondi , kjer se 
dolina reke Laborce razklepa proti ravni . Mizo njega kupi iznad 
gore terdni Munkaški grad. V Munkaču in v okolici njegovi se nareja 
mnogo debele kmečke kožuhovine, guba imenovane. Da bi se 
mnogo lesovje spravilo nekoliko v dnar, dela ondod več potašarnic , 
sosebno v S v al o vi (magj. Szolgva) in Z aha t j i (magj. Hatmeg) . 

e imenitnejše so golunarnice v P o d gor a n i h (Podhering), K o r o pcu 
(Kerepeez) , Mu ž a j u in D e di in pa velikanska fabrika Železne 
robe v S e l e s t o v u (magj. Szelestá'). Vujlak (magj . Tisza-Ui'lak) na 

Tisi se ponaša z živo kupčijo . 

§. 538. Marmaroška županija. 

Županija Marmaroška, s 181 kvadratnimi miljami i n 

184 .000 prebivavci, je največa, naj bolj zaokrožena in kar 
se tiče soli pa derv, najbogatejša izmed vseh ogerskih županij, 
pa je tudi med vsemi najredkeje naseljena in najslabeje 
obdelana. Obsega pa virje in gornji tek vode Tise tj e 
do mesta, kjer ta reka zapušča gore, in na vzhodu še majhen 
pridavek od virja Bistrice, ktera se izteka v Seret. Si-
get ali (po slovaško) Sigotj je sedež županijske oblasti . 
Tukaj je poglavitno skladišče kamnene soli iz vencih rudnikov, 
ležečih v stranskih panogah Karpatov, ktere ločijo Marmarošk o 
od Erdelja. Najbogatejši teh rudnikov je na jugovzhodni strani od 
Sigeta pri Hdnaszeku ; za tem pa prihajata rudnika v S u g a t ag u 
in Slatini. Mejne doline proti Gallen pokrivajo neprehodni, aikdae 
še nesekani gozdi in le nialo naselbin oživlja to odljudno smilijo . Po 


314 

teh gorah izvirajo mnoge slatine, ki se pa le malo rabijo. Na zahodni 
meji te županije je Hunt, kjer se lan in vino dobro obnaša, in 

pa grad enacega imena na hribu, s kterega se očesu razgrinja razgled 
na široko po veliki ogerski nizavi. 

§. 539. Južno-Biharska županija. 

Južno-Biharska županija, ki ima 145 kvadratnih milj 
in 315.000 stanovavcov, obsega nekaj porečja černega in 
naglega Kereša in pa Berettya, in se odlikuje v goratem 
predelu z izverstnimi jamami, kjer se koper, Železo, svinec 
in asfalt koplje in kamenje ruje, na ravni pa z močvirnimi 
hrastniini logi, v kterih se pita silno mnogo prešiéev ; na 
kraju njenih gričev raste vino, po dolinah pa koruza . 

Mesto županijske oblasti je Veliki Varadin (nem . 

Gro$swardein, magj. Nagy-Varad) z 22.000 stanovavci , 

na vzhodni meji velike ogerske ravnine proti zadnjim gri


častim razrastkom erdelj skega Rudogorj a . 
To mesto ima c. kr. pravno akademijo . Prebivavei se pečajo 
močno z vinstvom ; med rokodelci so najpoglavitnejši strojarji . Tukajšni 
tedenski tergi so jako obiskovani . 
Bllzo tega mesta so toplice in nedavno najdene ležišča kamnenega 
oglja. V zakotju doline Vernega Kereša stoji Rezbarij a 

(rum. Baia de aramd) z bogatimi jamami rude kuprene, v kteri je 
nekaj srebra. IVIed mnogimi velikanskimi špiljami, v kterih se napravlja 
raznoliki kapnik, je vredno omeniti jamo pri F o n a c i, me d 

rudnimi vodami pa presihajoči studenec pri Kaludjeru, ki se tvore 
prištevati najimenitnejšim naturnim prikazkom v vsi Evropi . 

§. 540. Severno-Biharska županija. 

Severno-Biharska županija, s 112 miljami kvadrat nitni 
in 257.000 stanovavci, zalega velik kos ogerske ravni 
na vzhodni strani Tise in na severni strani Berettya, in s e 
ponaša z obilno množino sode in solitra, ki se dobivata i z 
tal, po teni z velikimi éedami goveje živine in svojimi rodovitnimi 
polji, po kterih sejejo pšenico in sade tabak . 


31 5 

Sedež županijske gosposke je D ebrecin, tretj e 
kupoijsko mesto v ogerski deželi, ktero ima 36 .000 prebivavcov 
. 

Debreein ima več, kakor 4000 iz večega nizkih hiš', ki zalegajo 
jako mnogo prostora . V tem kupčijskem mestu prehaja na leto 
blaga za 20 do 25 miljonov forintov iz enih v druge roke . V Debre


, 
einu so štiri veliki sejmi, na kterih se prodajajo sosebno rogata živina, 
konji, slanina, vosk, med, platno in milo, zgol pridelki deželski, 
nasproti pa se kupuje mnogoverstno, sosebno dunajsko 
obertnijsko blago . Rokodelcov, ki delajo, kar je potreba za magjar


sko nošo, sosebno čižmarjev, krojačev plaščarjev 1,n gumbarjev, j e 
tukaj prav mnogo ; tudi se dela dosti mila iz sode in kuha mnog o 
solitra, še se nareja perstenih lul na milijone. Ni ga na vsem Ogel. skeli' 
drugega večega mesta, kjer bi bila magjarščina (magjarska 
lastnija) tako čista in sama na sebi, kakor je v Debreeinu, vsred 
velike pustopoljine tega imena, ktera je pervotno stanovališče magjarskega 
plemena. V Diosegu, na jugovzhod od Debreeina , 
raste izverstno vino. 

§. 541 . Aradska županija. 

>upanija Aradska, s 97 kvadratnimi miljami 
255.000 stanovavci, je trak ali proga zemlje rned Nlorišem 
in čemim Kerešem, ki spada na zahodnem delu k velik i 
ravnini., na vzhodnem pa k erdeljsko-karpatskemu Rudo gorju 
in njega razrastkom. Po goricah rastejo kaj žlahtn e 
terte vinske, ravnina pa je zelo rodovitna za pšenico. Se-
dež županijske oblasti je Stari Arad, živo kupčijsko mesto, 
ki šteje blizu do 27 .000 duš. 

Najboljše vino v vsi županii je Mene š ko, ki raste na ravn i 
pri ustju Poinorišja . Na severno stran odtod, tudi na kraju ravnine , 
stoji verh visoke peči grad Vildgosvdr, s kterega se razgrinja očes u 
velikolepen razgled po veliki ogerski nižavi . 

. 542. Zu'panij B ek eš ko - an ad s k a . 

BekeŠko-éanadska županija, ki ima 101 kvadra 
mi i 299.000 prebivavcov, povsod ravna, leži med Kmere



31 6 

šem in Morišem, in je, kolar ne brani močvirje, silno rodovitna, 
daje dokaj pšenice, rogate živine in ovác z dobr o 
volno, in prideluje sosebno dobro čebulo, vodene dinje ali 
lubenice in izverstno repico. Po močarinah živi mnogo čapelj, 
kterih peresa se drago prodajajo, ker jih potrebuj e 
magjarska gospoda za narodno nošo . Vasi in tergi so veliki, 
močno razširjeni in imajo mnogo ljudstva. Sedež županijske 
gosposke je Gyula. 

Terg Ca b a ima 27 .000, terg Makov pa 25 .000 stanovavcov. 
Kobilarniea v Mezokegyes-u, ki jo je cesar Jožef II. v letu 1785 usta 
novil za potrebo c. kr. armade, more se prišteti najveeim napravam 
te verste. Odtod se je tudi ravnanje sadnega drevja nekoliko raz širilo 
po županij . Na jugozahodu od te kobilarniee stoji anad , 
kjer je bil kralj Štefan I. v letu 1036 ustanovil škofijo, ki se še današnjega 
dne imenuje po starem Canadska, da si je sedež njen prestavljen 
v Temišvar . 

§. 543. Zupanija Sabolška. 

Sabolška županija, s 53 kvadratnimi miljami in 

146.000 prebivavci, zavzema nekaj velike ravnine v tiste m 
kotu in ob njem, ki ga dela Tisa tekoč proti severu. Tla 
ima tu jako rodovitne, tam zopet peščene in močvirne . Prideluje 
prav mnogo reži in tobaka. Kaj malo pa je v nji 
dere in dobre pitne vode. Sedež županijske oblasti je Nagy-
Kálló, ki stoji na jugu te županije med moéarinami, z znamenito 
solitrarnico. 

Na vzhod odtod je Nyir-Butar, odkodar izvira rodovina Báthory-
ev . 

§. 544. Satmarska županija. 

v 

Zupanija Satmarska, s 103 kvadratnimi miljami i n 

249.000 prebivavci, obsega vse kar je dežele med Samo šem 
in Krasno tje do Tise, in je na vzhodni strani gorat a 
in polna rud, na zahodnem delu pa ravna . Ravnina je kraj 

31 7 

rek močvirna, v okolici Nyir-ski pa nekoliko viša in peščena. 
Sedež županijske gosposke je zatlimár-Nemethy s 

14.000 prebivavci, s 5 močno obiskovanimi sejmi in z mnogimi 
platnarji (tkavci) . 
Na vzhod od te , a mesta, v gorati stranski dolini reke Samoša 
stoji rudarsko mesto Velika Banja (magj . N'agy-Banya, rum . 
Baia utare), blizo kterega se koplje zlata in sreberna ruda, in n e 
daleč odtod terg Gornja B an j a (magj . Fels()''-Banya, rum. Baia de 
sus), z enako rudno obilico . Proti jugozahodu od Satmar-Nemeta 
stoji na ravni Nagy-Karoly, z velikim letnim gradom grofov Károlyi-
ev *) . 

O1oČek 

Vojvodina serhska in Tamiški Banat, z banatsko serhsko 
Krajino vojaško . 

§. 545. Lega. 

Vojvodina serbska z Banatom, 529 kvadratnih milj 
velika, more se oznamiti kakor dežela na obeh straneh dol njega 
teka vode Tise, od ustja Moriša reke poéemši, in s e 
steguje na zahodni strani tje do Donave, na vzhodni pa tj e 
v gore Karpate. Na jugu sega oblast Vojvodine in Banat a 

na neko malo daljo čez Donavo, ker od Srema, dežele, k i 
se prostira med Donavo in Savo, spadata va-njo okraja : 
Rumski in hoški ; dalje pak poleg jnne meje jo loči od Do-
nave serbsko-banatska Krajina vojaška. Ta Krajina vzeta 

Razredi vse županije po njih velikosti, brezozirnem in ozirnem 
številu ljudstva! Na kteri strani Ogerskega je ozirno 

število ljudi največe? V kterem pa najmanjše? 


318 

po celem je ozek kos zemlje ob južni meji avstrijanske a 
cesarstva, obsega nekaj velike nižave med Donavo in Tis o 
in pa jugozahodno koné'

ino gor Karpatskih in zavzema 244 
kvadratnih milj poveršja. Provincijal (Gradjanska, civilna 
dežela) in Krajina sta res ena dežela *) skup, pa imat a 
vendar posebno upravo . 

§. 546. Posamni deli. 

Največi del je ravna nižava, samo 2—300' nad morsko 
gladino, in obsega na eni strani planjavo med Fruško '


Goro, skrajno končino planin, in banatskimi gorami, na 
drugi strani pa nekaj ravnega Posavja, ki se pa sme vzet i 
za drago ali zanožino velike podonavske in potiške nižave . 
Kar še ostaja, zavzemajo Fruška Gora in banatske gore . 

V deležu velike nižave so tla na desnem bregu Tise reke pri 


vzdignjene s Titelsko ploščino ; na levem bregu Tamiša pa se steguje 
Alibunarska peščena stepa. Pa tudi dalje proti severu je planjava, 
ki leži na desnem bregu Tise proti jugu od Sobotice, pretergana 
s širocimi, toda jako nizkimi Teleškimi peščenimi griči, ki nis o 
druzega, kakor naplavine, k nikacemu gorstvu ne štete . Posred 
njih se prostirajo mnoge brezvodne potoške doline, podobne arab


skim Wadi, kar se v toliki meri ne nahaja nikjer drugod po vsem na šem 
cesarstvu . 

§. 547. Karpatske gore. 

Med magjarsko in vlaško nižavo je Donava stisnjena 
po sklepu, ki veže Balkan s Karpati. Ta skalovita 

proga tik Donave se imenuje Klisura, ki dela prečudn o 
ožino ali sotesko te reke . 

*) Kolika je vsa ta dežela skup? Ktere dežele mejé ž njo? Po d 
ktero dolgostjo in širokostjo leži? V kteri predel našega cesarstva 
se šteje? Ktero mesto med avstrijanskimi kronovlnami 
zavzema vsa dežela skup, in pa vsaka upravna okolij a 

posebej kar se tiče velikosti ? 


31 9 

Ondi, kjer glasovita skalina B a b a k a j naznanja mesto, pr i 
kterem Donava silovito predira, sega Banat malo ne do samega Donavskega 
brega . 

Pri Novi Moldavi se vzdiguje gara Alibeg, s ktero s e 

začenjajo banatske gore . 

Glavni greben pogorja, ki se tu začenja, ostaja do malega 
skoz in skoz na vzhodni meji Provincijala in ima dva poglavitn a 
vozla, kjer sta tudi najviša mérjena verhova, namreč Semeni k 
(4458') ob virju Tamiša in Fojana Ruska (4433') pri izvirkih Begeja . 
Drugo pogorje se začenja pri Mavi (Ora'avi), kjer Donava, še sam o 
129' nad Čemim morjem, zapušča naše cesarstvo . Tukaj se vzdiguje 
nizki hrib Anion , kteremu se proti severu pritikajo čedalje viš i 
in viši hribje . Najviši mérjeni hrib teh Karpatov se imenuje Sarke u 
(6'746') . Deržee proti zahodu se odcepljajo od glavnega vozla mnog i 
razrastki, ki se, kolikor dalje gredo proti severu, toliko širje i n 
voljneje raztezajo v ravnino in va-njo pozgubljajo . Razrastek, ki s e 
vleče med Begejem in Morišem, prepreza gričasti predel med Ara 


dom in Temišvarom . 

§. 548 . Reke in vode stoječe. 

Donava, proti kteri visi vsa upravna okolija te krono 


vitle, teče ali skoz njo ali kraj nje kacih 65 milj na dolgost . 

Reka Donava z rokavom, ki opasuje nad Muhačem vzhodn o 
stran otoka Margitinega, stopa malo pred Battt-Monostor-om na 
mejo te okolije in ga zapušča pri Ršavi . Od Petrovaradina do Zemuna 
teče skoz Krajino vojaško, in od Zemuna dol je naturna mej a 
našemu cesarstvu . 

Tisa deli okolijo provincijala, kar je leži na leve m 

bregu Donave, tekoč na ravnost od severa proti jugu, na 
dve polovici : polovico manjšo zahodno ali Bačko, in več() 
vzhodno ali Banat, in se druži z Donavo v Krajini vojaški . 

Njeni dotoei, ki jih privzema v Vojvodini, so : Moriš (magj. 
Maros), Aranka in Begej . 
Reke Tatniš (magj. Temes), Karaš in Nera se iztekajo 
vse v vojaški Krajini v Donavo . 


320 

Tamiš, vijug* se v neštetih zavinkih , namaka ravni Banat. 
Karaš in Nera sta hudournika (bujice), ki spadata v najjužniši de l 
Vojvodine. 

Razen teh potokov in rek jemlje Donava v se doli z a 

ustjem Karaša na levi strani še več malih dotokov z obliž. 
njih gorá; med temi je najznamenitejši: Cerna (slov. éerna), 
ki tene vsa samo v vojaški Krajini; na desnem bregu p a 
teče vanjo Sava, ki dela mejo cesarstvu do svojega ustja . 

Najveea reka, ki se v Vojvodini druži s Savo , je Bosut . 

Donava, Tisa in Sava, že same na sebi majhenega i n 
z mnozimi zavinki še bolj pomanjšanega pada, napolnujejo 

nižavo tu pa tam z močvirjem. 

Med jezeri ali prav za prav mlakužami je največe jezero 
Pališko pri Sobotici v Bački ; zavzema do malega 0-2 
kvadratne milje . 

§. 549. Podnebje, rastlinstvo in živalstvo . 

Podnebje na nižavi je prav takoš'no, kakoršno po 
navadi ima terdna zemlja . Ker se po ti deželi stegujejo ve 


like moéarine, iz kterih vročega poletnega časa puhti 
mnoga skvernina (smrad), ki okužuje zrak, za to je podnebje 
na nekterih krajih tudi nezdravo . Najčistejši zrak 
imajo gorati kraji, ki so pa tudi za to najmerzlejši . 

Po nižavi so rastline in živali takošne, kakorš'ne im a 
Ogersko ; po Banatskih gorah se pa že nahaja marsikter a 
južno-evropejska rastlina. 

Tako n. pr. vidimo tukaj že : turško (rdečo) lesko, ktere s e 
dobivajo po cele šume, potem prosta smokvenica kakor germovje . 
Od južno-evropejskega živalstva nahajamo v Vojvodini škorpijon a 
(ščipavca) . 


. 550. Prebivavei po narodnih plernenill. 

Vojvodina gradjanska ali provincijal ima sku p 
1,540.000 stanovaveov; med temi je od prilike 400 .000 
Slovanov, 400.000 Rumunov, 340.000 Nemcov, 240.000 
Magjarjev, 16 .000 Judov in 12.000 Ciganov ; razun teh j e 

nekaj Gerkov, Lahov ali Talijanov, Armenov in Turkov . 
Stevilo prebivavcov Krajine vojaške iznaša 390 .000., Me d 
njimi je 214.000 Slovanov, 119.000 Rumunov, 4000 Magjarjev, 
36 .000 Nemeov in 2000 od druzih plemen *). 

§, 551 . Posamne plemena. 

Slovani v Vojvodini gradjanski se dele na 290 .000 
pravih (t. j. Kerško-nezedinjenih) Šerbov, na 43.000 Bošnjakov 
(Bunjevcov ali Sokcov, t . j . Serbov rimske cerkve) , 

28.000 Slovakov, 22.000 Bolgarjev, 7000 Rusinov, 2700 
Hervatov in 170 Poljakov ; v Krajini vojaški pa na 300 0 
Hervatov,10.000 Slavoiicov, 182 .000 Serbov in 19.000 Slovakov, 
Rusinov, Bolgarjev in Sloveneov **) . 
Meje posamnih teh plemen v Vojvodini gradjanski so močn o 
zamotane in v dokaj krajih je ljudstvo silno pomešano. Vendar se 
dajo po celem za štiri veče narode, s Merilni je naseljena Vojvodina , 
potegniti meje tako, da je Srem, dežela unstran Donave, serbski , 
Bačka, dežela med Donavo in Tiso, na severu magjarska na jugu 
pa serbska, Banat, predel med Tiso in gorami, na zahodu serbski 
na vzhodu pa romunski, brez dveh večih nemških osredkov na Mo 


*) Koliko je brezozirno število ljudstva v vsi. Vojvodini? Kolik o 
je ozirno število v vsi Vojvodini in v vsakem posamnem delu ? 
Ktero mesto med drugimi kronovinami gre v ti zadevi vsi 
Vojvodini, ktero vsaeemu delu posebej ? 

**) Koliko jih je vsega od vsacega plemena posebej? V ktere m 
razmerju so torej posamne plemena drugo do druzega kako r 
v vsi Vojvodini, tako tudi v vsakem delu posebej , t . j. v provincijalu 
in v Krajini ? 

Kr. pop. cesarst. avst . 21 


rišu, po tem na Karašu in ob Neri . V Krajini vojaški pa stanujej o 

na zahodu od Karaša po večera Slovani, in na vzhodu Rumuni i n 
Nemci . 

§. 552. Prebivavei po veri. 

Med stanovavci Vojvodine provincijalne je 691 .000 

kristjanov gerško-nezedinjene in čez 200 armensko-nezedinjene 
cérkve, 724.000 katoličanov, med temi 26.000 geliškega 
in čez 100 armenskega obreda (ostali so obreda latinskega), 
potem 56 .000 protestantov avgsburške in 29 .000 
helvetiške spoznave, blizo 500 unitarcov in zadnjič 23 .000 
Judov . 

, Vsi pravi Serbi, po tein do malega vsi Rumuni se derže gerško-
nezedinjene vere ; katoliéanje namreč latinskega odreda s o 
Bunjevci, malo ne vsi Nemci, vsi Bolgarji in Hervati in po večera 
tudi Magjarji, gerškega obreda pa peščica Rumunov . 

Od kristjanskih stanovavcov vojaške Krajine je blizo 
do 52.000 katoličanov, 314.000 vere gerško-nezedinjene, 
skoraj 16 .000 luteraneov in 3500 kalvincov . Do 400 stanovavcov 
je vere Mojzesove *) . 

Tudi tukej so malo ne vsi Rumuni in Serbi vere gorško-nezedinjene 
. 

Katoličani latinskega obreda v Bački in Krajini vojaški so po d 
(ogerskim) Kaloškim velikim škofom, v Banatu in v Krajini banatsk i 
pod Canadskim škofom, kterega sedež je v Temišvaru, zadnjič v 
v Sremu pod Djakovškim škofom . Katoličanje gerškega obreda 
imajo škofa v Lugošu, kristjani gerško-nezedinjene cérkve pa imaj o 
svojega patrijarha v Karlovcih in svoje škofe (vladike) v Temišvaru , 
Novem-Sadu in Veršcu . 

*) Koliko spoznavavcov jma vsaka teh vér v celi okolii? V kterem 
razmérju so posamne vere po številu med sabo v vs 
okolii in v vsakem delu posebej? 


323 


§. 553 . Porazdelitev tega ljudstva. 

Vse ljudstvo Vojvodine gradjanske je porazdeljeno n a 
7 mest, 76 tergov, 709 vasi in 134 zaselkov (predijev ) 
irr pust ). 

Toda posamni naseljeni kraji so pogostoma veliki . Cez 

10.000 stanovavcov imajo mesta : Sobotica, Sombor, Temišvar, Veršec 
in Novi Sad, po tem tergi : Veliki-BeČkerek, Senta, Baja i n 
Velika-Kikinda . 
Stanovavci Krajine vojaške žive mestih, 8 tergih 
in 255 vaseh ** ) 

Samo eno mesto, namreč Pančevo, ima več kakor 10 .00 0 
stanovavcov . 

§. 554. Posebnosti v Krajini vojaški. 

Po posebni namembi Krajine vojaške so se tudi raz


rnérja glede na lastnino lastovito razsnovale in so občinsk e 
zadeve lastovito uravnane (Glej : H er v a š k o in Slavo n-
s k o). Krajišnik ali graničar serbsko-banatski ima ravno (i ste 
pravice in dolžnosti, ktere ima hervaško-slavonski kraj 
'k; tudi tod gre kordon poleg meje. Mesta: Petrovaradin, 
Karlovci, Zemun, Pančevo in Bela-Cerkva so vojašk e 
občine (komuniteti). Po posebnih razmérjih, ki veljajo v 
vsi vojaški Krajini, cvete obertnost in kupčija tudi tod sam o 
v omenjenih vojaških občinah, in večina prebivavcov se 
peča s kmetijstvom in domačim delom in si zaklada svoj e 
kaj proste potrebe, kar se tiče živeža, obleke, obutve i n 
prebivališča . 

*) Na koliko kvadratnih milj hodi po I mesto, po I terg? Ko


liko vasi in prebivališč sploh prihaja na kvadratno miljo ? 
Primeri to z druzimi kronovinami ! 

**) Na koliko kvadratnih milj prihaja po 1 mesto, po 1 terg? Ko


liko vasi in prebivališč sploh na kvadratno miljo? Kolik o 
mest , tergov in vasi je v vsi okolii skup? 

21* 


324 


§. 555. Sirovi pridelki iz rudstva. 

Samov Banatskih gorah kopljejo rudo. Zlato se na


haja v Oravici in Dognački (po srednji primeri med 30 in 

40 markami); srebro v Oravici, Dognački in Saski; kuper 
v ravno teh mestih, in pa v Ciklovi in Moldavi, kjer se do biva 
najboljši kuper; železo kopljejo v Reški, ki se more 
prišteti najveéim železnim rudnikom našega cesarstva ; po 
tem v Nemškem-Bočanu, Saski, Nemški Gladni, Nadrag u 
in Lunkami, in razun tega tudi, svinec, gladčino, cink in ka lamino. 
Antimon ali raztok se dobiva pri ReŠici . 

Premog kopljejo pri Steierdorf-u, potem okoli Gerli., 
proti severu od Oravice in v Reški. Steierdorf-ski 
premog se prišteva najboljšemu v vsem cesarstvu . 
V vojaški Krajini so pridelki rudstva manj znameniti , 

ravno tako se ondi manj pečajo z njih predelovanjem . 
Karpatske gore imajo v sebi srebernato svinčenico in pa železo. 
Zeleza se dobiva 12.000 centov, svinca 2300, svinčene glad čine 
1500 centov in srebra 500 mark. Na gorskih potocih ali hudournikih, 
ki teko v Donavo, zlasti na Nlenišu, dotoku Nere, s e 
nekaj zlata izpira . 

§4 556. Plodni svet sploh. 

V provincijalu ali gradjanski Vojvodini je 86% ta l 
plodnih *) . Malo ne polovica tega plodnega sveta je sam o 
njivstvo . 

Od ostanka gre 960.000 oralov na košenine in pašnike, 

950.000 na gozde in hoste, 223.000 na vinograde in 55.000 na prihišne 
verte . 
Zemlja je povsod posebno dobra, namreč tako, da ji, 
razun nekterih peščenih krajev v Bački in goratih predelov 
v Banatu, še ni treba gnojenja, ki se tukaj nadomestuje s 
praho ali ledino. 

*) Koliko je to v kvadratnih miljah? 


325 

Za osušanje nižave služita Berzavski in Veršeški kanal, ki 

se strinjata pri Margiti in se po tem spuščata v Donavo . 

V Krajini vojaški je plodnih 790/0 od vsega poveršja ) . 
Od vsega tega zavzemajo gozdi do malega tretjino , njive ne 


kaj čez četertino, in kar še ostaja, so košenine in verti, pašniki i n 
vinogradi . 

§. 557. Sirovi pridelki iz rastlinstva. 

Kmetijstvo, sosebno pa poljedelstvo je v ti deželi poglavitna 
podstava vsega prehoda in kupéijstva . 

Jemlje se, da gradjanska Vojvodina prideluje na leto 10 mi bonov 
vaganov žita, med tem 1I3 pšenice in V3 koruze . 

Najpoglavitnejše kupéijsko blago je pšenica . Backi 
oves je najboljši v vsem cesarstvu, pa tudi konoplja se to d 
kaj dobro obnaša . Rajža sejejo le malo reč ; nasproti se je 
pa hitro in močno razširilo sejanje repice, ktero so tukaj 
ne davno vpeljali . 

Gozdi ali logi dajejo 1 miljon sežnjev derv na leto . Sploh j e 
po ravnoti huda za derva. Ježice so poveršni dobiček gozdov . 
Nižava vojaške Krajine, kodar ni močvirna, ima najrodovitniši 
žitni svet . Glavni sadež je koruza ali turška ; 
za njo prihaja pšenica, zob, rež, ječmen, pira, proso, ajda , 
grah in krompir . 
Vinska terca daje čez 500 .000 veder vina . Dohodki gozdov s e 
morejo preudariti na 850 .0000 derv in lesa . 

§. 558. Sirovi pridelki iz živalstva. 

Med domačimi živalmi so poglavitni konjiovce in 
prešiči. 

Ni je v vsem našem cesarstvu kronovine, ki bi v primeri d o 
svoje poveršine imela toliko konj, kolikor jih ima provincijal, nam 


reč vsega do 397 .000 repov **) . 

*) Koliko je to v kvadratnih miljah ? 
**) Koliko na kvadratno miljo? Primeri to z druzimi kronovinami? 


Nemci in Magjarji skerbno rede in oskerbujejo konje, Serb 
pa goveda. Prešije rede po ravnini poglavitno s turšico ; po hribi h 
imajo dokaj ovac, ki so pa niže debelejše volne . 

Tudi po Krajini rede mnogo živine, pa nižega in slabejšeoea 
plemena. 
Konji so inajheni, goveda drobne in borne, ovca daje sam o 

debelo volno za domačo potrebo . Nekoliko imenitnejša je reja prešičev, 
bčel in svilenic. V Almašu redé polže. Konjarevski in Zemunski 
sir po jugu jako v čislih imajo , 

§ . 559. Obertnost in kupčija. 

Obertnost gradjanske Vojvodine se peča skoraj samo 
z navadnimi obertnijarni in s kmetijskimi poveršnimi pridelki, 
med kterimi je najznamenitejše žganje iz sliv, znan o 
pod imenom slivovice . 

Platno laneno in konopljeno se nareja le poverh zraven kmetijskega 
dela, in samo ožarstvo ali vervarstvo je nekoliko imenitnejše. 
Tudi volnene tkanine se napravljajo doma sploh samo za do


mačo potrebo, vendar pa prihajajo Sremske preproge tudi v kupčijo . 

Tudi usnjarstvo je spomina vredno, zlasti v Srem u 
delajo mnogo kordovana . Tudi Krajina vojaška nima skoraj 
druzih obertnijskih izdelkov razun tistih, ki jih ženske 

napravljajo doma in pa razun izdelkov tiste peščice rokodelcov, 
ki žive poglavitno v vojaških občinah (komunitetih) . 

Parno mašino ima Mitroviška svilarnica. 

Sploh se more reči, da v ti deželi razun prevozn e 
kupčije ni druge kupčije kakor tiste, ki zamenjuje žito z a 
kolonialno blago in obertnijsko robo. 

Za prevozno kupčijo je pervo mesto Pančevo ; za njim prihajajo 
: Zemun *), Mitrovica in Ršava. 

Kupéijska in obertnijska zbornica za gradjansko Vojvodino 
v Temišvaru , 

*) Kako lego ima Zemun . Koliko naturnih kupčijskih poti in 
cest se shaja tukaj? 


32 7 


g,. 560. Vodne poti. 

Ta dežela ima mnogo več kupčijskih poti po vodi kakor 
po suhem. Po Donavi, Tisi in Savi plavajo parniki, 

vozni Moriš pere severno mejo tje do Tise, Tamiš pa nos i 
ladije od LugoŠa doli. Ladijonosna sta kanala : Frančiškov 
ali Bački kanal in pa Begej . 

Frančiškov kanal je merama 10 sežnjev širok, 6 čevljev globok, 
in nese 7 do 8000 centov ; počemši od Donave pri Bezdanu 
seka Bačko poprek in se steguje do Tise pri Tisza-Fvldvár-u ; ka


nalu Begeju daje potrebno vodo Begej, po strugi kterega se tudi t a 

kanal veni del vleče, potem Tamiš s pomočjo kanala, ki sega od Ko stila 
do Kiszel(5. Po kanalu Begeju se vozijo od Temišvara naprej 
ladije z 3—4000 centi blaga ; v ti okolii sega imenovani kanal tj e 
do unstran Velikega Beékereka. 

§. 561 . ielezne in druge ceste. 

Zeleznica za občni prehod ljudi in blaga gre od Segedina 
na Temišvar tje do Donave, kjer se končuje v B a 
zijašu. Postranska železnica, po kteri se vozi premog, se 
začenja v Steierderf-u (pri travici) in se izteka pri Jasenovi 
v poglavno železnico. Cest je v provincijalu kaj mal o 
in še te so, zlasti po ravnoti, prav revne, ker manjka brebirja 
za posipanje . 

Ena poglavna cesta vodi od Novega-Arada skoz Temišvar v 
Lugoš, odkodar se razhaja na tri strani : v Erdelj, v vojaško Krajino 
in v Oraviški rudarski okraj . Poglavitna cesta, ki veže Osek s 
Karlovci, prehaja poleg Donave Sremski kos serbske vojvodine . 

Ceste po vojaški Krajini so na vsako stran boljše , 

tudi jih je mnogo več, kakor v gradjanski Vojvodini . 

Sosebno je spomina vredna lepa cesta od Balabreske niž e 
Bazijaša do Frauenwiesen-a nedaleč od Ršave . 


§. 562. Šole. 

Med 604 ljudskimi uéivnicami, ki jih ima provincijal , 
je 26 poglavitnih uéivnic, med 498, ki jih ima vojaška 

Krajina, pa je samo 10 glavnih učivnic *) . 

Od 100 otrok, ki so za šolo, hodi va-njo šestdesetero . 
Niže realne šole s tremi razredi imata Veršec in 

Sombor, z dvema razredoma pa Mitrovica, Pančevo in Zemun. 
Niži gimnaziji so v Velikem-Beékereku, Lugošu, Sobotici 
in Novem-Sadu, viši gimnaziji pa v Temišvaru, Baj i 
in Karlovcih . 

§. 563. Ime in gerb. 

Vojvodina se imenuje s erhska po narodu serbskem , 
Banatu pa se pravi T amiški od reke Tamiša . Imeni : Vojvodina 
ali Vojvodovina in pa Banat (od besede : ban) ste 
slovanski, sploh znani besedi . 

Veliki cesarski gerb ima v sebi tudi gerbove od Serbije i n 
Rascije, ki je del današnje serbske kneževine, odkodar se tudi avtrlj


sanski Serbi, kteri so se po nekem delu odondod sem preselili, 
še dan današnji v vsakdanjem življenju z zmérjanjem imenujejo Raci 
(nem. Bide« ali celo Racen) . V gerbu Serbije se vidi na rdeče m 
polju černa svinjska glava poprek na desno obernjena in z vzdignjenim 
rivcom, v čeljusti je zabodena sreberna strela; gerb Rascije p a 
ima na višnjevem polju tri sreberne podkove tako položene, da s o 
konci doli, lok pa gori in da so dve vštric in ena na samem. 

§. 564. Razdelitev. 

Vsa okolija provincijala ali gradjanske Vojvodine j e 
mestoderžtvena okrajina s kresijami (okrožji) : Temišvar


sko, Lagoško, Veliko-Bečkereško, Somborsko in Novo 


*) Na koliko stanovavco,v prihaja po 1 šola? Primeri to z drugimi 
kronovinami! 


329 

Sadsko. Pri civilnem in vojaškem poglavarstvu ali gubernijo 
v Temišvaru je poseben upravni razdel za serbsko-banatsko 
vojaško Krajino. 

§. 565. Poglavno mesto Temišvar. 

Poglavno mesto Temišvar (mafij . Jemesvár), o b 

enem močna terdnjava, stoji na ravnost pod mestoderžtvom. 
Stoji pa ondi, kjer kanal Begej začenja ladije nositi, n a 
kraju ravnine, samo 2941 nad morjem in ima 22 .000 stanovavcov. 


§. 566. Temišvarska kresija. 

Kresija Temišvarska se steguje kakor ozek pas o d 
Nloriša tje do južne meje Vojvodine 'hi obsega neke del e 
banatske ravni in banatske gričaste dežele. Zalega pa 102 
kvadratnih milj in ima 297 .000 prebivavcov . 

Kraj Moriša stojita Lipa in Novi-Arad, oba skladišči z a 
kupčijo s soljo, ki se dopeljuje Erdeljskega. Na jugu te kresije 
stoji Veršec (serbs . Veršac, rum. Versea), mesto z 19 .000 stanóvavci 
na kraju gričastega predela, ki je sosebno vinstvu prav ugoden. 
Pri D e n ti na Berzavi sejejo rajž . 

§. 567. Lagoška kresija. 

Kresija Lugoška, ki ima 94 kvadratnih milj hi 

234 .000 stanovavcov, obsega gorato in gričasto stran po leg 
vse vzhodne meje. Ponaša se z bogatimi rudami, ki 
smo jih že gori posebej v misel vzeli. Kresijsko mesto 
L u g o š stoji ob Tamišu v kraju, v kterem se vino in turšica 
kaj dobro obnaša. 
Ondešni opančarji narejajo za kmete 30-40 .006 parov opan k 
na leto . Glavno mesto za rudarstvo je N e mškaO r a v i c a, dobro 
sozidana v gorah med Karašem in Nero. 


330 

§. 568. Veliko-Bečkereška kresija. 

Veliko-Bečkereš'ka kresija, s 127 kvadratnimi milja


89 .000 prebivavci, je močvirna ravna nižava banatska. 
Glavno mesto Veliki Beékerek na Begeju kanalu, 
ima 17 .000 stanovavcov . 
Naj poglavitnejši teriišéi za banatsko kupčijo z žitom, zlasti 
pa s pšenico sta : ,No vi B e č e j (magj . UJ-Beese) in dežela Pomoriška 
. Sosebno na severni strani te kresije, ki ni tako močvirna, s o 
velike teržišča z jako premožnimi kmeti žitarji, namreč : Veli k a-
K ik i n d a, Zom bolj (magj. Zsombalu., nem . Ratzfeld) in Velik i-

ent-Mik 1 o š. 

§. 569. Somborska kresija. 

Kresija Somborska, s 132 kvadratnimi miljami poveršiie 
in 376.000 stanovavci, je kos nižave, ki se šir i 
med Tiso in Donavo . 

Hrastovi gozdi ob Donavi in močvirna mečava so kaj 
ugodna prilika, da se tu rede velike éede svinj . 

Po mnogokratnih povodnjih zastaja v blatu silno rib, s kte


rimi se kermijo prešiči . 
Toda poglavitni dobiček daje tudi v ti kresii žito. 
V Somborski kresii ob Tisi je slavno S e n t j a n s k o bojišče , 

kjer je cesarski vojvod princ Evgenij 11 . septembra 1696 razbil do 
tistih dob premogočne Turke tako, da so se po ti bitvi v miru Karlovškem 
morali odreči malo ne vsega, kar so bili v našem cesarstv u 
pod se spravili . 

§. 570. Posamni kraji. 

Sedež' kresijske oblasti je S o m b o r (magj . Zomk> or), 
s 22.000 stanovavci . 

Največe mesto v vsi ti upravni okolii je : Sobotica ali (seri) . 
ski ) Subotica (magj. Szabadka,, nem. Maria--Tkeresiopel) s 40.00 0 
prebivavci, poglavitno teriiš'če za konjarstvo. Na Donavi sta : 
Baja s sejmi, imenitnimi za to, ker se po cenah, ki jo imajo preši& 


331 

na njih, ravna kupčija s to drobnico malo ne v vsem cesarstvu ; po tem 
A p a ti n, v kterem cvete kupčija s konopljo . 

§. 571 . Novo-Sadska kresija. 

Novosadska kresija, ki ima 74 kvadratnih milj in 

219.000 slanovavcov, obsega južni del nižave med Donavo 
in Tiso, kolikor spada v to deželo (namreč Bačko), po te m 
sremsko hribovje in gričevje unstran Donave, kolikor s e 
šteje k Vojvodini . Kraji na levem bregu Donave so zel o 
žitni, dežela na desnem bregu Donave pa rodi mnogo sadja 
in vina. Novi Sad (nem. Neu$atz,, magj. Uj-- T-idék) kraj 
Donave je cveteče komej 100 let staro mesto kupčijsko, 
ki ima blizo do 16 .000 prebivavcov . 

Od Bača, mestca na potoku Mostanki, prihaja ime rodovitn e 
Bačke. V 11 o k u, sremskem tergu na Donavi, je umeri dne 23. oktobra 
1456 v ondešnem samostanu svojega reda Ivan Kapistranski, k i 
je, neutrudno obhajaje kristjanske dežele, s križem v roki pridigoval 
boj na Turčina. V bližnji nekoliko z gozdi zaraščeni F ru š ki G 
or i, ki se ponaša s silno blagim in zdravim podnebjem, stoji ve č 
kaludjerskih (gerško-nezedinjenih) samostanov reda Sv. Vasilija *) . 

§. 572. Banatsko-serbska vojaška Krajina . 

Banatsko-serbska Krajina vojaška obsega okraje teh 

le graničarskih peških regimentov : (slavonsko-sremskega ) 
Petrovaradinskega, Nemško-banatskega, Ilirsko-banatskeg a 
in Rumunsko-banatskega in razun teh še okraj Titelskeg a 
graniéarskega peškega bataljona . 

Ljudstvo mestnih občin ali komunitetov Krajine Vojaške nam reč 
: Karlovcov, Pančeva, Petrovaradina, Zemuna in Bele Cérkve , 
skup Mizo 36,000 duš, ni privzeto v sledečih številih ljudstva v 
Krajini . 

Razversti kresije po velikosti in po ozirni, budnosti . 


332 

§. 573. Krajina slavonsko-sremska in Titelska. 

Regiment slavonsko-sremski ali Petrovaradinski, kt e 
rega okraj ima 54 kvadratnih milj in 75.000 stanovavcov, 
se ponaša s tremi imenitnimi mesti . 

Te mesta so: e t r o var a d i n (nem . Petenvardein), s 360 0 

prebivavci, ena izmed najmočnejših terdnjav v vsem cesarstvu, n a 
desnem bregu Donave, sozidana na silnih skalinah kamena kačnika ; 
Karlovci (nem. Karlowitz) , s 4300 prebivavci, na južni brežin i 
Fruške-Gore, sedež patriarha in mitropolita vse gerško-nezedinjen e 
cerkve v našem cesarstvu, po tem mesto, kjer je bil leta 169 9 
skl'enjen mir s Turki; Zemun (nem . Semlin) z 8700 prebivavci, v 
samem zakotju Save in Donave, glavno skladišče za avstrijanskoturško 
kupčijo . 

Štabsko mesto je Mitro vica na Savi ; blizo Mitrovice 
se nahajajo razvaline rimskega mesta z imenom Syrmium,, 
od kterega se vsa ta okrajina še dan današnji ime nuje 
S r e m (nem . Syrmien). 

Okraj Titelskega krajinsko-peškega bataljona obsega 
ves kot med Donavo in Tiso, s 16 kvadratnimi miljami poveršja 
in 27.000 prebivavci. Štabsko mesto Titel stoj i 
ustju Begeja kanala v Tiso nasproti, in ima ladijodelnice. 

§. 574. Banatska Krajina. 

V okraju Nemško-banatskega regimenta, nižavi o b 
Tamišu in Donavi, s 36 kvadratnimi miljami in 85 .000 pre


bivavci, stoji največe mesto Krajine vojaške, t . j. občina 
vojaška ali komunitet Pančevo (nem . Pančova), z 12 .40 0 
prebivavci; v tem mestu se redi dokaj svilnih gosenic, tud i 
ima živo kupčijo s Serbijo . 

Okraj ilirsko-banatskega regimenta, s 43 kvadratnimi 
miljami in 80 .000 stanovavei, ima v sebi prelepe gorat e 

kraje porečja Nérskega. 


33 3 

S tab je v B eli - C e rk vi (nem. Weisskirchen), ki ima 
6500 duš in se ponaša z izverstnim svilarstvom in vinstvom. 


V okraju rumunsko-banatskega regimenta, ki štej e 
95 kvadratnih milj in 85.000 prebivavcov, je razun kupéijskega 
mesta Stare R š a v e (nem . Alt-trsova, rum. 
Vekia-trsova), spomina vredna Mehadija, izverstne to


plice na Čemi, z 22 prav toplimi zdravilnimi studenci, z a 
ktere so že Rimljani vedli. Dalje k severu stoji štabsko 
mesto Karanšebeš. 

Više v gorah je ,Ruska (nem . Rttskberg), edini znamenit 
rudnik vojaške Krajine z svinéenico rudo, ki ima v sebi tudi želez a 
in srebra. 

Odloča III 

Erdeljska velika kneiija. 

§. 575. Naturni predel. 

Velika knežija Erdelj, ki ima 1055 kvadratnih mil j 
poveršine, je vzhodna pomejna višava našega cesarstva, k i 
jo preprezajo na vse strani gore Karpatske s svojimi razrastki 
in predgorji vred *) . 

*) Ktere dežele ji delajo meje? Pod ktero dolgostjo in širokostjo 
leži? Ktero mesto med drugimi kronovinami gre Erdelju , 

kar se tiče velikosti? V kteri predel cesarstva avstrijanskega 
spada? 


334 

576 . Obkrajne gore, sosebno vzhodno mejn o 
pogorje. 
Karpati se začenjajo na severo-vzhodu z Rodnjanskim 
gorskim vozlom, na kterem izvirajo ogerska Viš a 
(Viso), erdeljski veliki Samoš in zlata Bistrica, ktera p a 
koj proti Bukovini hiti, in obhajajo vzhodno stran erdeliske 
dežele, ne prestopaje nikjer z grebenom svojih viši n 
meje našega cesarstva 4') . 

Najviši verhovi vsega pogorja so v Rodnjanskem gorskem 
vozlu, med njimi Inku (nem. Kukltorrt) 7159' visok. 

Proti jugu se bolj in bolj znižuje tako, da na zadnje ostaja 

visokost njegovih grebenov med 3-4000', iznad ktere se kopičij o 
neznatni viši krogi , zaraščeni z lesovjem. 

Od tega mejnega pogorja se spuščate dve veči panog i 
v notranjo deželo. 

Perva loči izvirke Moriša od izvirkov Olte in se vzdiguje kakor 
Margita gora še do 5424' ; druga teh panog ali odrastkov na le vem 
bregu vode Olte ima v sebi verh Biid>s (3495') in pa znamenja 
njegove vulkanske lastnije, namreč : jezero Sv . Ane (mafij . Szent


Ana-Tó), nekdanje Žekno hriba ognjenika, in jame z ieplenim plinom 
(gazom) . 

§. 577. Meje na jugu. 

Karpati, dospevši do južne meje Erdeliskega, s e 

vzdigajo nagloma do mnogo veče visoéine in se pokazujejo 
kakor versta veličanskih, stermih kupov velikega 

apnenskega gorstva . 

Med te gorovja gredo Čukaš (62179, Stena Kraljeva (rum . 
Patra Kraiului, nem . 
.. Krinigstein 7101') in Bučeč (7951') . 

*) Ktere porečja ločijo ti Karpati? Ali delé mordá tudi dvoj e 
pomorje? 


Proti zahodu od teh mogočnih apnenskih velikano t 
se steguje reda pervotnih gorá, ki zagrajajo erdeljsko de Želo 
proti. Valahii (Vlaški), delaje ob enem našemu cesarstvu 
južno mejo . To redo predira voda Olta in jo loči n a 
dvoje poglavno gorovje . Vzhodno gorovje ima Fogaraške 
gore v sebi in dosega z verhom Negoiu imenovanim svojo 
največ() visočino, namreč 8040' nad morjem . 

Zahodno poglavno gorovje ni tako divje 1'n pusto niti tako visoko, 
kakor je vzhodno, pa se vendar vzdiguje v Sibinjski gori z 
verhom Fromoasza še do 7168', v gori Paringul z verhpm Sklároi u 

do 7670', in zadnjiČ v Ratjesatu do 7854' . 

§. 578. Erdeljsko:Rudogórje. 

Temu gorovju se pritikajo, ločene samo z Morišem, 
erdeljske Rudnegore (ali Rudogorje . nem. . rzgebirge}. Od 
severnih, z velikimi gozdi zaraščenih končin tega pogorj a 
na ogerski meji (t. j. od Krasnanskih gor) prihaja latinsk o 
ime Erdelja : Tran.ssil'vania (kakor bi djal : dežela za log i 
ali gozdi) . 

To pogorje razodeva kaj mnogotero kamenino s posamnim i 
bazaltskimi hribi, med kterimi se posebno odlikuje Detunata veli kanskim 
orglam podobna. Najviši verh je Bihar, ki se spenja d o 
5840' nadmorske visokosti; navadna visoéina druzih verhov pa 
ostaja med 3 in 4000' nad morsko gladino . 

§. 579. Severno mejno pogorje. 

Od tistega pogorja, ktero prestopa z Rodnjanskiiri 
vozlom na erdeljsko deželo in jo zagraja dalje proti vzhodu , 
se odceplja več panog ali vej, kterih najsevernejša loči Erdelj 
od Ogerskega in ima 5601' visoki verh Cibles v sebi. 

§. 580. Notranja dežela. 

Med temi okrajnimi gorami in njih poglavitnimi ra j 
rastki se prostira po notranji deželi neko hribovje in gr 


čevje z razločnimi vlaki, ki se derže teka neštetih erdelj . 
skih vodá in vodic . 

Doline leže med 500' in 1500', višine pa med 1000' in 2500' 
nad morjem . 

Večih ravnin na Erdeljskem ni, vendar leži nekako 
v sredi dežele od Kološa na vzhod poljana magj . ezá> ség,, 
rum. pa Campia ali Kimp i a zvana ali Kološk o 
polje, kaj rodovitna, valovita gričasta zemlja, ki ni zaraščena 
z gozdi . Manjše visoko ležeče planjave se prostirajo 
na podnožju južnih mejnih gorá pri Braševu, Sibinj u 
in Hátzeg-u . 

Najpoglavitnejše erdeljske mesta stoje vse nad 1000' visoko , 
namreč, Sibinj 1372', Kološ 1098', Braševo 1839' . Najniži kraj lež i 
ondi, kjer Moriš iz Erdeljskega odhaja (pri 500' nad morjem) *) . 

§. 581 . Porečja, zlasti pa vode Tami,Š, Žil in Seret. 

Ves Erdelj visi k reki Donavi in ako pogledamo n a 
njene neposrednje dotoke posebej, k Tisi, Tamišu, Zil u 
(nem. Schyl, magj. Zsil«, rum. Jiul) , Olti in Seretu. Tamiš 
ima na jugo-zahodu, Zil pa na jugu prav majheno, pa ven 


dar mikavno obmejno porečje ; po Tamiškem porečju vod i 
v Erdelj prehod Železnih vrat ali Demir-Kapije (kakor 
se imenuje v serbskih narodnih pesmih), po Zilskem p a 
Vulkanski prehod. K porečju Sereta spada mnogo mejnih 
vodic, ki zavzemajo ozek pas poleg vse severo-vzhodn e 
in jugo-vzhodne meje. Poleg teh mejnih potokov pelje več 
prehodov iz Erdeljskega, zlasti : prehod Borgo v Bukovino, 
prehodi T~dgyes, Almc'tsmezv in Oitos na Moldav-

Gyimes, 

sko, prehod Budeu ali ~za v Valahijo . 

*) Zapiši vse te števila v lestvico visočin! V kterem razmérj u 
je pri gorah visokost grebenov in verhov? Primeri to s 
prej šnitni 


33 7 


. 582 . Druge porečja in sosebno Pomo r 

Malo ne vsa kronovina erdeljska je nagnjena k Tisi i n 

Olti, to je, spada v njuno porečje, namreč veča polovic a 
(po Morišu, Kerešu in Samošu) v porečje Tise, manjša p a 
v porečje Olte. Po Morišu, SarnoŠu in 0111 so napravljen e 
tri glavne doline, ki jih ima Erdeljsko . 

Med temi dolinami je naj daljša dolina reke Moriša, ktera , 
izviraje na vzhodu med gorama Magoskeyy in Fekete--Rész ., pretek a 
kronovino skoraj ravno po sredi . 'V svojem srednjem teku od MarosVdsdrhely-
a do Deve ima lepo široko dolino. Na desni strani se iz tekajo 
va-nj Aranyos, hudournik z Rudogorja, na levi pa Ternav a 
(magj . Kikllo, nem . Kokel), Šebeš (nem . Mlcklenback), Strela (magj . 
Shiyy, rum. Sztrolla, nem Streli) in Cerna. Ternava reka postaja 
po stoku velike in male Ternave, dveh nekako vštrienih potokov, 
ki se s svojimi dotoki vred odlikujeta s to enako vkupno lastnostjo, 
da sta kaj neuravnanega teka in da kakor je vreme suho ali m 
krotilo, delata škodo zdaj s sušo zdaj s povodnjo . 

§. 583. Porečje Samoa in Kereša. 

Samoš o aja pri l)éešu po stoku velikega in maleg a 
Samoša . 

Ta potoka prihajata iz nasprotnih strani sveta . 

Od Déeša naprej teče Samoš na severozahod proti 
ogerski meji. 

Unstran meje jemlje v se Krasno, ki teče skoz najskrajniš i 
severozahodni ogel erdeljske dežele . 

Nekteri mali obmejni predeli na zahodu spadajo v 
porečje Kereša, namreč po vodah : Ertl, Berettyo-u, Sebe§ -
Kerešu in Fejer-Kere gu, od kterih dve pervi izvirate v 
Krasnanski gori, obe drugi pak v Rudogo u . 

Kr. pop. eesarst. avst. 22 


338 
§. 584. Porečje alte. 
Tretja poglavitna dolina na Erdeljskem je dolina Olte . 
Olta (nem . Alt, lat. Muta) izvira v vzhodnih mejnih gorah 

in zapušča to kronovino ondi, kjer presekava prehod Cer vene 
veže (Rothenthurmpass) . 
Njeno porečje obsega do malega ves jugo-vzhodni ogel Erdeljskega 
in kakor najviše gore, tako tildi razen že omenjeneg a 
prehoda Cervene veže še druge prehode, ki peljejo v Valahijo, zlasti 
: Branski (Tciresvarski, Pass von T~rzburg) in Tamiški prehod . 

§. 585. Stoječe vode. 

Razriti nekterih gorskih jezerc nima Erdeljsko pravi h 

jezer, kajti tiste stoječe vode, ki se vidijo v okolici me d 
Aranjošem, malim Samošern in Morišem, niso prav za prav 
(lruzega kakor mlakuže, imenitne za to, ker niso nikda r 
brez vode, tudi takrat ne, kadar ob veliki suši mnoge precej 
velike reke skoraj do dobrega presahnejo . 

§. 586. Podnebje. Rastlinstvo. Živalstvo. 

Podnebje erdeljsko je v različnih deželnih krajih 
prav različno ; sploh pa se more reči, da je zmerno toplo . 
Posebej se spreminja podnebje deželno po Cern, kako visoke 
so doline, kam derže in koliko so odperte, kako Miz o 
so velikih gorá in koliko so hribje, ki opasujejo doline, za 


raščeni z gozdi. 
Po teh razmérjih se da postopnjema razločiti šest različnih 
predelov, med kterimi se pa samo perva dva očitno kažeta tud i 
v razini (horizontalni potezi) . So pa ti predeli : l. vinski predel 
(dolina Moriška od .Maros-Vásarhely-a dol ; doline Ternavske ; do lina 
Samoška do Bistrice in Kološa ; poljane Mezčség imenovane) ; 

2. predel turšice in pšenice ; 3. predel druzega žita (gornja isiej a 
setve, hrastov in gabrov) ; 4. predel listovja (meja bukovja) ; 5. pre del 
bockovja ali šilja (meja krivega bora ali kosodrevine) in G . pre 


del planinskih zelišč. 


Od zernljopisne lege Erdeljskega, od njegovega pod


nebja in tal tako različne podobe, kar se tiče notranje so-
stave in pa veče ali manjše visokosti, prihaja, da je rastlinstvo 
te kronovine silno mnogotero in raznoverstno . 

Tu vidimo planinske, balkanske in kavkaške rastline združene 
z rastlinjem srednje Evrope ; na solnih lokvah se nahaja rastj e 

morskemu bregu lastno, po velikih gorah so severne, in po solnčnih 
vinskih gričih južne rastline . Erdeljsko se ponaša z mnozimi rastlinami, 
ki ne rastejo v druzih kronovinah, tudi ima nektere, ki se š e 
niso našle nikjer drugod. 

Tudi živalstvo erdeljsko je močno raznoverstno in s e 
odlikuje z marsiktero očitnejšo posebnostjo . Medvedje in 
voleje še vedno sedam hudo nagajajo, če tudi se vsako let o 
etike gombe proti njim napravljajo . 

Leta 1856 je bilo samo v Braaevskem okraju 90 medvedov i n 
617 volkov ubitih. Zna se za 10.400 verst erdeljskih živali. Znamenitejše 
živali so še : veliki mračnik, ris, granostaj, polh, svišč , 
planinski zajec, divja koza, beloglavi jastreb, orles, divja kokoš , 
leščerka, belka jerebica, velika droplja ; viz, jesetra, kobilica selivka 
in škorpijon . 

§. 587. Stanovavci po narodnih plemenih. 

Erdeljska kronovina ima vsega 2,172.000 prebivaveov 
), med temi od prilike 1,200 .000 Rumunov, 530 .000 
Magjarjev, 190.000 Nemcov, 78.000 Ciganov, 15.000 Judov, 
7000 Armencov, in še nekoliko 100 Bolgarjev in Lahov 
(Furlanov) 9. 

Rumuni zavzemajo vso zahodno polovico Erdeljskega, razun 
marskterih večih osredkov magjarskega jezika in nekterih manjših 
nemškega jezika ; po tein premagujejo, kar se tiče števila, na severni 
strani, kjer se dotikajo Nemcov, in obdajajo deželo na jugu, kje r 
zadevajo na dva velika osredka nemškega jezika, kterima ste po 


*) Koliko na kvadratno miljo? Ktero mesto gre Erdelju kar s e 

tiče ozirne ljudnosti ? 

**) V kteri priméri so po številu posamne plemena med sabo ? 
22* 


glavni mesti Sibinj in Brašov. -

Nemci (Saksonci) so bili okoli polo vice 
12 . in v začetku 13 . stoletja iz stare Dolnje Saksonije poklicani , 
da bi pomogli braniti deželo in da, bi naselili in obdelali zapuščene 
kraje ; pozneje jih je prihajalo še več za njimi . Magjarji stanujejo v 
srednjem in severo-zahodnem delu Erdelja, in Sikulci, ki so eneg a 

plemena z njimi, so posedli skoraj edini večino vzhodnih pomejnih 
gorá . 

Armeni žive večidel v Elisabethstadt-u (magj . Ersébetvdros , 
rum. Ibasrakiu), Szamos-Ujvdr-u, Kanti in Gyergyó-Szent-Miklos-u . 
Bolgarji stanujejo v Devi, Alvincu in v nekterih vaseh blizo Sibinj a 
med Nemci. Furlani so se naselili v gori OrJatski kakor dervarji . 
Ciganov je po vsi kronovini ; nekaj jih kočuje, nekaj njih pa in sicer 
večina je naseljena ob kraju mest in vasi . Judje žive pod obramb o 
katoliškega erdeljskega škofa v erdeljskeni Belgradu in v nekteri h 
druzih krajih in hodijo od ondod na sejme . 

§. 588. Prebij avti po razni veri. 

Kar se tiče vere, ločijo se stanovavei na 918 .000 katoličanov, 
med kterimi je 674 .000 gerškega obreda, 237 .000 
latinskega in 5600 armenskega obreda, po tem na 679 .000 
kristjanov gerško-nezedinjene vere, 312 .000 evangelikov 
helvetiške in 196 .000 evangelikov avgsburške spoznave , 

48.000 unitareov in 18 .000 Judov *) . 
Rmnuni, so vsi vere gerško-zedinjene ali pa gerško-nezedi


njene, Nemci pa večidel avgsburške spoznave, Magjarji so ali katoličanje, 
ali reformati (helvetiške spoznave) ali pa unitarci . 

Katoličani obreda latinskega in armenskega so pod katoliškim 
erdeljskim škofom, ki ima svoj sedež v erdeljskem Belgradu, 
razun enega edinega kosa Szildyy-Somlyo-ške kresije, kterega katoliški 
stanovavci spadajo pod Veliko-Varadinsko škofijo . Katolik i 
gerškega obreda so podverženi velikemu škofu, kteri z naslovo m 
Belgradskega velikega škofa stolue v Blasendorfu, in pa Samoš -
Ujvarskemu škofu ; kristjani gerško-nezedinjene cerkve so pod Sihinjskim 
škofom, evangeliki obojne spoznave, po tem unitarci imaj o 

s') V kterem razmérju so posamne vérske spoznave Ined sabo , 

če se vzamejo po številu? 


svoje velike konsistorije iu svoje superintendente . Veliki konsistorij 
avgsburške spoznave ima svoj sedež v Sibinju, helvetiške spoznav e 
pa v Kološu, kjer stoluje tudi unitarski superintendent . 

§. 589. Pora deljenje ljudstva na posamne kraje . 

V Erdelju je 16 mest, 79 tergov in 2622 vasi *) . 
Štiri so samo take mesta, da imajo nad 10 :000 stanovav


cov, namreč: Braševo, Kološ, Sibinj in Maroš-Vasarhelj . 

Najbolj so naseljeni kraji na srednjem Moriš'', na Njaradu in 
na veliki Ternavi, najmanj pa kraji na velikem Samošu . 

§. 590. Sirovi pridelki iz rudstva. 

Erdelj se ponaša s svojim bogastvom žlahtnih kovin, 

in prideluje zlasti več zlata kakor vse druge kronovine . 

Najimenitniše jame, v kterih se koplje ruda zlatica, so pr i 
Zalatni (t. j. Zlatni), Abrudbanji, Verespatak-u, «enbanji in Nagyag-
u ; največ zlata se izpira na Morisu, Samosu in Aranjošu . 

V teh zlatih rudah pa dobi‘ ajo tudi srebro . 
Letni pridelek je bil nedavno okoli 4000 mark zlata in 6000 
mark srebra, pa še vedno raste . 

Še se koplje tudi živo srebro, kuper, železo in svinec . 

V razmérju do druzih dežel našega cesarstva, ki dajejo železo, 
se v Erdelju dozdaj še malo železa dobiva, vendar pa se j e 
tudi to rudarstvo v novejši dobi precej povzdignilo in današnjega 
dne je že 137 železnih rudnikov. 

Kamnena sol prihaja na mnozih mestih na dan . 

Sosebno v notranjih krajih Erdeljskega ; kopljejo jo v Maroš -
Ujvaru (rum. Uiora), Tordi, Déeš-Akni (rum . Oena), Salcburgu 
(magj . Viz-akna, rum, Okna) in v Parajdu. Vsega se prideluje do 

700.000 centov . 
*) Na koliko kvadratnih milj hodi po 1 mesto, 1 terg? Kolik o 

vasi in prebivališč prihaja sploh na l kvadratno miljo? Pri


niéri to z druzimi kronovinami! 


V Helbach-u pri Brašovu in v Magyar-Nayy-Som


boru se koplje tudi rjavo podzemeljsko oglje . 
Vsega rudnega oglja ali premoga se izkoplje 247 .000 vaganov 
na leto . 
Na severni strani Erdeljskega se rujejo izverstni 
mlinski kameni . 
Sosebno pri Csiesd--Ujfalu. 

§. 591. Plodni svet sploh. 

Samo 78°/ poveršja je plodnih *), in vzrok so tega 
mnoge velike gore. Od vse plodne zemlje prihaja 3,568 .000 
oralov na gozde, 2,163.000 oralov na njive, 1,576 .000 oralov 
na košenine in travnike, 915.000 oralov na pašnike, 

47.000 oralov na vinograde, in 4000 oralov na terstje. 
§. 592. Sirovi pridelki iz rastlinstva. 

Poglavitne žita so : turšica, ktera se razen najmerze 
lejših krajev povsod seje, in iz ktere si Rumuni napravljajo 

svoje národne jedi, potem pšenica, ki jo sejejo veči de l 
Nemci, in zadnjič rež in oves. Krompirja se prideluje ko maj 
pol miljona vaganov. 

Ta sadež se je priljubil največ Saksoncom in Sikuleom ; Rumeni 
pa se ne pečajo toliko ž njim . 

Vinstvo imajo sosebno v dolini Moriša, Ternave ii r 
Era. Travniki in gozdi, ako se vzame koliki so, prinašaj o 

kaj malo dobička. Po nekterih krajih je že celo terda z a 
derva in za to se ljudje poprijemajo rudnega oglja . 

§. 593. Sirovi pridelki iz živalstva . 

Spomina vredna je reja konj, sosebno pri Nemcih . 

*) Priméri to z druzimi kronovinanii . 


343 

Erdeljski konj čistega plemena je povsod veliki ceni, ke r 
e uren in terden . 

Razu ' ) goved, ki jih imajo največ, po gorati sej fa rn i 
strani, rede tudi, zvlasti v notranjih krajih, bivole, sosebno 
za to, ker se dobiva dokaj mleka od te iviiie. Toda 
najpoglavitnejše bogastvo erdeljskega živalstva so ovce . 

Neštete dede ovac zimujejo iz večega na Bolgarskem, in z a 
obrambo erdeljskih ovčarjev je sklenjen poseben dogovor z otmansko 
vlado. V teh čedah ste po številu poglavitni obe domači plemeni, 
n;imree: ovca-cigaja kodraste, kratke in tenke volile, in pa 
ovca-curkan dolge in grobe volne . Cigajske volne se mnogo poprodaja 
v zunanje dežele . lz mleka se dela sir, meso pa jedo ali prodajajo 
in iz kože si narejajo obleko zimsko, da jih varuje mraza. Sme 
se vzeti, da je vsega na Erdeljskem 6 mil jonov ovac . Največ jih 
imajo po južnih mejnih gorah . 

594. Obertnos t . 
Sploh se more reči, da bi se liaturno blago, s kteri m 
se ponaša Erdelj v toliki obilici, dalo brez vse primere bolj 
rabiti in v prid obračati, kakor se to godi doslej . Razun 
rude, ki jo kopljejo in podelujejo, ne more vsa oberi,» delavnost 
pokazati druge robe kakor to, ki jo potrebuj e 
dezela sama, in za ktero se sirova priprava lahko dobiv a 

v Up. 

Braševske sukna plahte erdeljsko ljudstvo rado kupuje . 
Ruinunske kmetice tkejo volno od svojih ovac za narodno obleko . 

Sibinjske in Braševske sveče se prodajajo še iz kronovine v drug e 
kraje . Razitn tega se lahko spečujejo posebno v Knežije Donavske : 
kerznarska roba, lesene skrinje, Braševska lončarska in strugarska 
roba, usnjenina in pertenina, Sibinjsko sukneno in perteno blago, 
Bistriška košepletenina, prosta steklenina in papir . V gori pri 
erdeljskem Belgradu delajo romunski stanovavci razno leseno robo , 
s ktero kramarijo od hiše do hiše po vsi deželi . Pri Kološvaru, Tord i 
in Dées-u se naceja sosebno usnjeno in persteno (lončarsko) blago . 
Na severu okoli 1‘asoda je 60 valjavnie, v kterih se dela bukov o 
sukno, okoli 11«gyar-Lopos-a pa je kacih 40 stiskavnic, s kterimi se 


344 

dela laneno olje. Sikulci, ki ilnajo debele gozde,-so strojarji, iiarejajo 
razno leseno robo, sosebno žaganice , deske in skodle, in žgej o 
pepelik ali potašo. Tudi se ondi napravlja dokaj žganja iz žita , 
krompirja in brinovih jagod . Kar se pa tiče večih obertnijskih na prav, 
imelo je Erdeljsko v letu 1855 571 opekarnic (cegelnie), 154 
iganjarnic, 137 fužin za železo, 62 potašarnic, 11 papirnic, 1 1 
knjigotiskarnic, 11 steklarnic in zercalarnic in 8 fabrik lončarske , 
beloperstne in porcelanaste robe . 

595. Kupčij a. 
Kupčija z zunanjimi deželami je do malega vsa v rokah 
Braševskih kupéevavcov . Notranja ali domača kupčij a 
pa se opravlja poglavitno na sejmih, kterih je prav mnogo . 

V vsi deželi biva na leto 28 žitnih, 127 živinskih in 300 mešanih 
t. j. raznemu blagu namenjenih sejikiov . Najimenitnejši sejm i 
so v Brašovu, Sibinju, Samoš-Ujvaru, konjski sejmi v Maros-Vásárhely-
u in sejni za laneno predivo v Mediašu . S kupčijo v notranji 
deželi se pečajo večidel Armenci in Judje . Kupčijsko zbornico imat a 
Brašov in Kološ . 

§. 596. Ceste in poti. 

Ceste so na Erdeljskem takošle, da ne zadostujej o 
potrebi. Samo deržavne ali cesarske ceste so prave ceste , 

po kterih je mogoče vsako letno dobo voziti ; ali dolgos t 
vseh teh cest skup iznaša samo 158 milj . 

Ena poglavitna cesta vodi iz Ogerskega (Arada) v Valahijo i n 
veže erdeljski Belgrad, Sibinj in Brašov ; druga poglavna cesta 
pelje iz )genskega (od velikega Varadina) v Bukovino in veže Kološ, 
Samoš-Ujvar in Bistrico . 

Po rekah Morišu in Samošu se razvažajo derva, žito 
in sol. 


§. 597. Šote . 

Ljudskih šol je 2478 *) . 

Od 100 otrok, ki so že za šolo, jo obiskuje 64 . 

V Csik-Somlyo-u, Keresztur-u, Maros-Vásárhely-u , 

Nagy-Enyed-u, Szász-Város-u, Tordi in Zilah-u je po e n 

niži gimnazij, v Brašovu sta dva niža gimnazija . V Bistrici, 

Blasendorf-u, erdeljskern Belgradu, Brašovu, Mediašu, Še


gešvaru ali Schássburg-u in Maros-Vásárhely-u je po e n 

viši gimnazij ; S'binj in Udvarhely imata vsak po dva viša 

gimnazija, Kološ pa ima tri . 

§. 598. Ime in gerb. 

Siehenbi*trgen., nemško ime Erdelja, po kterem se t a 

dežela v severnih slovanskih narečjih imenuje S edm igraška 
ali Se dm ogra ška, izpeljujejo ne,kteri od 7 županijskih 
gradov, drugi od gradov, ki so jih v Braševske m 
okraju (v Burci) imeli vitezi nemškega reda, še drugi o d 
tistih sedem gradov, ki so jih sozidali Nemci pod ogerski m 
kraljem Gejzorn II. tukej naseljeni . 

Rurnuni imenujejo to deželo : Ardealu, Magjarji pa : Erdély -
Orszdg, od kterega prihaja tudi serbski : Erdelj, E r d e l j s k a. Ime 
Ardelion nahajamo že pri Bizantinskih pisavcih, in ker je nekako v 
rodu s celtiško besedo Ard (gozd), more se soditi, da sega daleč v 
starodavne čase to ime, ki se v resnici prilega toliko gozdnati deželi . 

Gerb velike, kneževine erdeljske je razdeljen na dvoj e 
z rdečo popreénico. V gornjem višnjevem polju se pomalj a 
iz poprečnice rdeč orel, ki ima tik sebe na desni strani 
zlato solnce, na levi pa srebern krajec meseca na levo 
obernjen ; v dolnjem zlatem polju se vidi sedem rdečih tur nov 
v dveh redih, v gornjem redu trije, v dolnjem pa štirje . 

') Na koliko stanovavcov prihaja po šola? Primeri to z druzimi 
kronovinami! 


:44(3 


§. 599. Razdelite v. 

Erdeljsko je okolija mestoderzlvena, razdeljena n a 

deset kresij, namree na kresij() Sibinjsko, Braševsko , 

Udvarheljsko, Maroš-VaŠarheljsko, Bistriško, Déeško , 

omljo-sko, Kološko, BelgTadsko in Broško (Sa


s‘aroško). Mesto Sibinj stoji na ravnost pod mesto


deržtvom. 

§. 600. S i I) i n j. 

Sibinj (rurn. Sibinju, magj . Nayy-Szebeu, nem . 
Hermatw81adt), sedež mestoderštva erdeljskega, stoji na 

mali planoti, in je na severu z griči, na jugu pa z velicim i 

gorami opasan. To mesto ima več kakor 18.000 sta


nova‘ co‘ . 

Ponaša se z gotiško cérkvijo, ki jo imajo od časov reformacije 
evangeliki avgsburške spoznave v posesti, z muzejem Bruckenthal-
ovim (zbirko knjig, malov, rudnin, dnarjev in starin, ki jo j e 
ustanovil erdeljski poglavar baron Bruckenthal) ; po tem s Terezi


janskim sirotišéem za katoličane, in zadnjič s c . kr. pravno akademijo 
. 

§. 601 . Sibinjska kresija . 

Kresija Sibinjska, s 136 k‘adratnimi miljami (rYle d 
ktere je šteto tudi Sibinjsko obmestje) in s 308 .000 prebi-

Navci, ima zelo različno podnebje in kaj mnogoverstne pridelke. 
Na jugu šterlé mejne gore proti Valahii (med njim i 
poglavitnemu mestu najbliži verh Szurul, 7259 visok), n a 
severu pa se razgrinja ob veliki Ternavi okolica, ki rodi 
vino in turŠico. 

Na visoko ležeči planoti, ktera se okoli Sibirija razpenja tj e 
do podnožja teh prelepih gorá, stojite vasi : Heltau (rum . (,~isnadia , 
inagj. Nagy-Disznod) in R e s i n a r i (nem. Stadterdorf) ; v uni živi 
mnogo nemških suknarjev, v ti pa so mnogi rumunski gospodarji 


34 7 

ovčjih éed. Obe vasi ste jako premožni in ljudni (veliki). Mesta, v kterih 
iz večega Nemci prebivajo, so : Sehtissburg (rum . Sigisior«, magj . 
Segesvdr), blizo z 8000 prebivavci in tremi v gotiški šegi sozidaniini 
eérkvami, t . j . s cérkvijo Sv . Miklavža, s saffiostansko in bolnišniško 
cérkvijo (vse so iz 15 . stoletja), in starodavnimi ozidji in turnj i 
v starem mestu, ki stoji na stermem hribu ; Mediaš (rum. Mediasoldu, 
~Kje JHegyes), s starinsko cérkvijo Sv. Margarete, ki jo troj no 
ozidje obdaje ; in Šebiša ali po nem . Miihlenbaeh (rum. Siibesekiu , 
magj. Szasz-Sebes) s še starejšo cérkvijo, ki je po nekem delu sozidana 
v šegi na okrogle obloke . Blizo Šebiše ali Miihlenbaeh-a stoj i 
Rekltta (morda Rakita) vas, kjer se zlato izpira iz proda . 

§. 602. Brašovska ali Braševska kresija. 

Kresija Brašovska, s 128 kvadratnimi miljami i n 

282.000 prebivavci, skrajni jugovzhodni ogel cesarstva , 
obseg-a sredino prelepe doline Oltske, Burco (Burzenland) 
in vzhodni kos Fogaraških gorá, šteje na vzhodni stran i 
mnoge slatine, in ima v sebi najveée mesto vse dežele : 
B r a š o v ali Braševo (nem. Kronstadt, rum. Braschieru, 
magj. Brassó) , blizo s 27.000 prebivavci, prelepe leg e 
med gorami . 
Na poglavitnem planišeu stoji velika gotiška cérkev iz 14 . 
stoletja . Na verhu bližnjega hriba Kapellenberg se vidijo podertin e 
grada, ki so ga ondi sozidali vitezi nemškega reda . Braševsko obližje, 
po kterem stanujejo Nemci in Rumuni, se imenuje Bur e a (Burzenland) 
od potoka Buree, ki se izliva v Olto . EWpalak in Zaizon 
(rum. Zizin) imata toplice . Terg F o g a r a š (rum. Fogaraseku), 
kjer se sadi mnogo tabaka, se ponaša s pokritim 144 sežnjev dolgim 
mostom . 

§. 603. Udvarheljska kresija. 

Kresija Udvarheljska, s 139 kvadratnimi miljami i n 

184.000 stanovavci, je sploh kresija najpustejša in najviš e 
lege . Ima v sebi največ, gozdov, med njimi mnogih še nikdar 
ne sekanih ; vso vzhodno mejo proti Moldavi pokri

348 

vajo temni logi . Kar te kresije visi k reki Alti, se imenuj e 

Csik, kolikor pa je nagnjena k Moriš'', se ji pravi Gyerg yó . 

V obeh teh predelih, v kterih prebivajo malo ne sami Si


kulci (nem . Szekler), ni reformacija dobila skoraj nika


cega vernika . 

Glavno mesto te kresije je Udvarhely na podnožj u 
gore Margitte, s prav lepo mestno hišo ali svetovavnico . 
Odtod proti jugo-vzhodu leži Špilja A l m a š k a, v ktero s e 

spušča reka Vargyas in teče dalje pod zemljo . 

V Csik-u stojite : Čsik-Szereda ali Seklerburg, s c. kr. gradom, 
obnovljenim leta 1714, in Csik-Sondyó, s samostanom frančiskanov, 
kamor mnogo ljudstvo hodi na Božjo pot . Gyergyó-Szenl--
Miklos ima lepo kupčijo z živino in leseno robo . Vsa kresija je poln a 
slatin ali izvirkov kisle vode . Najznamenitejše izmed teh slatin s o 
B o r s e že v porečju Sereta ležeče slatine, ker se njih kisl a 
voda dá dolgo hraniti, in je tudi močna in kaj prijetne slasti. Vsako 
leto se je odtod več kakor miljon sklenic (bokal deržečih) po svet u 
razpošlje . 

§. 604. Kresija Maroš-Vašarheljska. 

Maroš-Vašarheljska kresija, ki ima 68 kvadratni h 
milj poveršine in 199 .000 prebivavcov, leži vsred krono% in e 
in šest druzih kresij jo pasajo v podobi kolobarja . Zlasti 
v zahodnem delu ima izverstno oravno zemljo, na kter i 
se tabak sosebno dobro obnaša . Glavni kraj Maros–1ásárhely 
(t. j. Moriški Terg, nem . Newnarkt,, rum. Ose/tor-heiu) 
je mesto z 11 .000 prebivavci. 

Ponaša se to mesto s knjižnico, ki šteje več kakor 60.00 0 
knjig ; ustanovil jo je za občno porabo erdeljski dvorski kanclir , 
grof Samuel Teleki . Niže na Morišu je Ra dn o t (rum. Jetnut), z 
gradom ki ga je sozidal erdeljski knez Rákáczy . 

§. 605. Kresija Bistriška. 

Bistriška kresija ima 128 kvadratnih milj in 189.00 0 

p.aebivavcov. Na severni strani te kresije premaguje reja 

349 

živine, na južni pa poljedelstvo . Kresijsko mesto Bistrica 

(rum. Bistrita, magj . Bestercze, nem. Bistritz) stoji v po


rečju vode Bistrice (Msen) in ima čez 3000 duš in eliko 
poglavno,. v 15. stoletji] začeto, pa še le 1519 dokončano 
cérkev. 

Bila je Bistrica nekdaj cveteče terišče na kupčijski cesti, k i 
je v srednjem veku segala od Turškega tje v Gdansko . Reen ali 
Regen (magj . Szasz-Regen, rum. Reginu) je oberten terg, v kterem 
prebivajo po večera Saksonci. Med slatinami na jugovzhodni strani 
te kresije slujejo najbolj slatine v Rodni . 

§. 606. Déeška kresija . 

Déeška kresija, z 88 badratnimi miljami in 197 .000 
stanovavci, se prostira od severne erdeljske meje tje d o 
poljane lrlezség. lito in derva so poglavitni pridelki ; derva 
na severni strani kresije, žito pa na južni . Kresijsko 

mesto Dées (rum . Deschiu) je skladišče za sol, ki se razvažuje 
po Samošu . 

Sznmos-Ujrdr (rum. G/tula) je mesto, v kteretn stanujejo veeidel 
Armenci . 

§ . 607. Kresija Silagj-Šomljo-ska. 

Silagj-Šomljo-ska kresija, z 71 kvadratnimi miljam i 
in 177 .000 stanovavci, obsega se-vero-zahodni ogel Erdeljskega. 
Vsa tista polovica kresije, ktera visi proti ogerski 
deieli, leži onstran oklepa, s kterim je ta kronovina od na 


ture opasana. V ti kresil se redi dokaj živine, v jn~nein 

kosu zlasti prešiči, ker je ondi vse polno želodnatih hrastovih 
gozdov ; na severni strani kresije se pa pečajo tud i 
MI)OgO Z VltlStVOM . Sedež kresijske oblasti je Szilagy-

Sornlyó (rum . Schhnleu) . 

Stoji prijetno nekemu hribu na podnožju in nad njim se vzdi, 
gujejo podertine grada, ki je njega dni bil lastnina Báthory-ev, 


350 

§. 608. Kološvarska ali Kološka kresija. 

Kološka kresija, z 91 kvadratnimi miljami in 197 .000 

prebivavci, spada v porečje Kereša in Samoša, in po 
AranjoAu tudi v porečje Moriša . Ali razvodja tukaj niso 
velike gore, temuč ali gozdnati hribje, ali pa tudi nizki oborani 
grički. Zemlja je jako rodovitna, podnebje blago. 
Glavno mesto je Kološ ali (po magjarskem) Kološvar 

(rum. Cluschiu, nem. Klausenbnrg, bi djal : v Klavžah). 
To mesto ima 19.300 prebivavcov in je poglavitni sedež imenitnejših 
erdeljskih rodovin . V gotiški zidavi izpeljano cérkev Sv. 
Mihela, ktero je leta 1114 dodelal ogerski kralj Sigismund (liga) , 

imajo še današnjega dne katoličani v posesti . V Kološu imaj o 
katoličani, reformati in unitarci svoje očitne ali občne konvikte, v 
kterih se jim vzreja mladina. Zunaj mesta se vidijo na gričku razvaline 
benediktinske opatije, posvečene Kološ-Monostorski Gospej 
Sveti. Premoženje te opatije je odmenjeno katoliškim učiliščem . 

Banffi-Hunya d ima grad grofov Bánffi-ev . Ondotni sve t 
je tako poln okamenin, da je vse zidavno kamenje iz njih ; tudi ome njeni 
grad je ves bnjid sozidan . V porečju Aranjoša ste : T ord a

iz 

(nem . Thorenbur,g, rum . Turdu), s solinami, v kterih se je že z a 
Rimljanov kopala sol, in v Rudogorju, Thoroezko (rum. Tresedu), z 
železnimi rudami; tukaj so se že pred I. 1291 nastanili naselniki iz 
Eisenw arzen-a, kraja v Dolnji Avstrii . Thoroškim stanovnikom 
se zna še samo po obrazu, da so nemškega plemena ; sicer so se i e 

do dobrega pomagjarili in se derže unitarske vere . 

§. 609. Belgradska kresija. 

Kresija Belgradska, s 74 kvadratnimi miljami i n 

186.000 stanovniki, je v veči svoji polovici preprežena i n 
napolnjena z Rudogorjern in v svojem krilu ima največ in 
najbogatejših zlatili žil na vsem Erdeljskem . V vzhodni 
polovici, poglavitni dolini Moriša, hi ob Ternavi se prideluj e 
mnogo vina. Kresijsko mesto je E rdeljski Belgra d 
(rum. Bela

r/rad in Alba (--Bela), magj . Károly-Fejérvár, 
nem . Karlsbitrg) . 


To mesto inia terdnjave, v kteri stoji škofja katoliška stolna 
cérkev Sv . 'Mihela, najznamenitejši, pa večkrat prezidovani spominek, 
da je nekdaj na Erdeljskem cvetu zidava na oble loke . V ti 
cérkvi se vidijo grobi innozih slavnih Erdeljcov, zlasti Sibinjan a 
Janka (Ivana Htmyada), po tem knezov Ivana Sigismunda Bathor a 
in Gabriela Bethlen-a . 'ko Sv. Ladislav, kralj ogerski, je obogatil 
to cérkev z ustanovami zalogi . Glavne vrata te terdnjave lepš a 
statua cesarja Karla VI. na kaliju, ustanovnika njenega. V katoliških 
ustanovnih posplopjih, ki so v terdnjavi, se nahaja knjižnica , 
ustanovljena po darovitosti škofa grofa Bathyan-a, po tem zvezdarnica 
in deželni arhiv. 

V ti kresij ste še dve poglavitni mesti za vérske spoznave, 
ki jih ima Erdeljsko : Nagy-Enyed ali Strassburg na Moriti (rum . 
Agyud) in BI as e n d o r f (mAgj. Baldsfadra, rum . Blasiu, kakor bi re kel 
Blaževo), kjer se stekate velika in mala Ternava . V Enyed-u 

je bogato založeno učilišče in vzrejališče (Collegium) reformatov, v 
Blasendorfu pa škofja stolna cérkev katoličanov gerškega obred a 
in samostan zedinjenih kaludjerjev ali mnihov reda sv . Vazilija s 
konviktom. V zlatonosnem okraju Zalatne ali Z 1 a tn e Slaena , 
nem. Klein-Sehlutten) in 4brudbánye (rum . Abrudu, nem . Gross -
Sehlutten) se vzdiguje nad Vere sp a tak-o m gora ()etate, imenitn a 

sosebno po tem, kjer se v nji že od starodavnih časov kopljejo rude, 
tako da je sedaj gora viditi kakor razderta in od vseh strani razvertana 
in prekopana skalnata terdnjava, kar tudi njeno romunsko itne 
pričuje . 

§. 610. Broška kresija. 

Kresija Broška ali Sasvaroška, jugozahodni ogel Erdeljskega, 
s 137 kvadratnimi miljami in 230 .000 sta». 
vave,i, se ponaša s svojirni železnimi rudami in svojim i 

zgodovinskimi spominki iz davnih časov erdeljske. 

Od verha gore Retedata do mesta , kjer Moriš odhaja iz kronovine, 
iznaša razloček v visokosti 7300 čevljev, za to je tudi podnebje 
v ti kresii silno različno . 

Glavno mesto je Oraštl nad. Szászváros, rum . 
Oresthti, nem. Broos). 


Proti jugozahodu odtod stoji Ha tzeg na Streli , obdan z ve -

Iikitni gorami v daljnem polkrogu. Blizo tega kraja, kjer je sedaj 
vas Gradišče (magj. Vdrhelk, rum. Gradiste), je stala nekdaj Zrn. rnizegetkusa, 
poglavitno mesto stare Dacije in sedež kralja Deeebala, 
ki je, vojskovaje se zoper cesarja Trajana , izgubil kraljesto i n 
življenje . Na Čemi, južnem dotoku Moriša, stoji Vqjda-Hunya d 
(rum . Hunidóra), na Erdeljskem najimenitnejši in najbolje uravnan i 
železni rudnik, ki živi 200 delavcov in daje 30 .000 centov sirovega 
železa *) . 

(9dloček IV 

Kraljestvo Galicija in Vladimirija velikim vojvod skim 
Krakovskim in z vojvodstvoma Osvetimski m 
in atorskirn . 

§. 611. L e g a. 

Ta kronovina, po navadi zgol Galicija imeno‘ ~t, 
poveršine 1359 kvadratnih milj, obsega po celem vso tisto 
deželo našega cesarstva, ktera se proti severu od pogl .avitnega 
slemena ali herbta Karpatskih gor prostira med Sle zijo 
in Bukovino 4"). 

§. 61 Podoba tal . 

Posamni deli te kronovine so : brezina samih Karpatov, 
po tem na podnožju teh Karpatskih gor tiste rede grl 


*) Razversti te kresije po njih velikosti in po ozirni ljudnosti . 
**) S kterimi deželami je omejena? Pod ktero dolgostjo in širokostjo 
leži? V kteri predel našega cesarstva se šteje? Ktero 
mesto ji gre glede na velikost med drugimi kronovinami . 


cev in hribov, ki se skup imenujejo Podgorje (pol . Pod-. 
gorze), dalje I eliki ravnini gornje Visle in gornjega Dnestra, 
poslednjič delež poljske ploščine, rusinsko-podobsk e 
planote in sarmatske nizke ravnine . 

Mejno pogorje Karpatsko se imenuje ined izvirki Vi sle 
in Šviéce „Beskid” . To pogorje je pri svoji sredi, kje r 
ima reka Visloka svoje virje, najniže, za to se mu pravi : 
Nizki Beskid. Od Beskida proti jugo-vzhodu imajo posamn i 
razdelki posebne imena. Vštric s tem mejnim pogorjem 
derže 3 do 6 gorskih red, ki so z unim in ined sabo ster


njene z nizkimi poprečnimi jarmi ali sedli in prederte z ne kterimi 
večimi rekami. Tu pa tam se vzdigujejo nad mejno 
sleme, to da poslednje rede ali pogorja proti severu so povsod 
najniže in prehajajo malo po tnalo v hriboi nat in gri


čast svet, kteri se širi na podnožju Karpatskih gorá . 

V tistem delu pogorja, ki je nagnjen k vzhodnemu ali baltiškemu 
morju, so te rede bolj razmaknjene ena od druge, in imaj o 

okrogle nekoliko valovite slemena, v tistem kosu pa, ki visi k čer lamu 
morju , so rede gorske bolj primaknjene druga k drugi, imaj o 
ostre grebene in se odlikujejo s krogi, gerbinami ali zvonom podobnimi 
verhovi . 

Na podnožju Podgorja se steguje v zahodni polovici , 
Galicije dolinska ravan gornje Visle, dolga 40 milj in ondi , 
kjer je najširja, široka 12 milj ; v vzhodni polovici pa dolinska 
ravan gornjega Dnestra, dolga 24 milj in široka k ve 


čemu 7 milj . 

Obe ravnini ste do dobrega zagrajeni, kajti na severni 

strani perve se vzdiguje poljska ploščina ; na zahodni in 
severni strani druge pa planota rusinsko-podoljska . 
Od poljske ploščine ima naše cesarstvo samo nekaj malega v 
Krakovski okolii. Planoto rusinsko-podoljsko pa veže s Karpati 
razvodje ined Sanom in Dnestrom . 

Na severu-vzhodu sega po dolini Buga in S tira sarmatska 
nizka ravnina v to kronovino . 
Kr . pop . cesarst. avsi. 23 


Najviši verhi te kronovine so v mejnem Karpatske m 

pogorju proti. Ogerskemu. 

Od teh Karpatov dosega zahodno pogorje Beskida z Babj o 

Goro 5500', srednji stan gališkega deleža Tatre z Rogačem 6584' i n 
vzhodno pogorje gozdnatih Karpatov s éerno Goro več kakor 6300' . 

Od mest, ki stoje ob podnožju Karpatov, imajo (gredoč o d 
zahoda proti vzhodu) : Sanok še 979', Sambor 943', Stanislavov 690' , 
Koloineja 905' nadmorske visokosti . 

Odtod pada gališka dežela proti Dnestru tako močno, da m u 
njegova gladina na meji, kjer je ob enem najniži znani kraj te kro . 
.. 
novine, leži še samo 277' nad morjem . 

Poljska ploščina se vzdiguje s Krakovom do 668' ; bolj p a 
vstaja kviško rusinsko-podoljska planota, kjer ima Levov 847' in 
Tarnopol 905' nadmorske visokosti *) . 

§. 613. Proti kterem.0 morju visi Galicija. 

Veči del te kronovine visi po Visli k vzhodnem u 
rnorju, manjši pa je nagnjen k é,ernemu morju in sicer p o 
Dnestru, Prutu in Stiru. Prut se po Donavi, Stir pa p o 
Dnepru izliva v černo morje . 

§. 614. Visla. 

Visla (polj. Wista., nem . Weichsel) je reka te kronovine 
od mesta, kjer se va-njo izteka Biala, do unstran 
ustja reke Sana 30 milj na dolgost . 

V srednjem svojem teku je z obema bregoma avstrijansk a 
reka . Pred tem kosom (srednjega teka namreč) je mejna reka prot i 
pruski Slezii, za njim pa proti ruskemu poljskemu kraljestvu. 

Najznamenitejši njeni avstrijanski dotoki se vsi va-nj o 
izlivajo na desnem bregu. Ti dotoki pa so : Blata (po slov . 
bi djal : Bela), Sola, Skava, Raba, Dunaj ec, Visloka (polj . 
Ws.oka), San in Bug. 

*) Zapiši vse te števila v lestvico višin! V kterein razmerju j e 
visokost grebenov in verhov v teh gorah? Primeri gališko 
ravan z lombardsko in ogersko ravnino! 


355 

Dotoei Visle zvišujejo njeno strugo in poškodujejo njeno pobrežje, 
nanašaje na-nj proda, blata in peska *) . 

§. 615. Dnester. 

Dnester izvira v Galidi s severnega odrastka Kar 


patov, dela tu pa tam mnoge krivine in zapušča Galicijo p o 
73 milj dolgem teku. Jel


ulje v se : tri Bistrice, Strij, áviéco, 
Briazko, Lomnico s Cečvo in Dubo, na levem breg u 
pa : Strviaž , Švierz, obe Lipi, Koropiec (slov . Koropec) , 
Stripo, Seret in mejnico Zbrué. 

V gornjem svojem teku privzema Dnester svoje najveée do toke. 
Reke, ki mu prihajajo z gorá, naplavljajo drobirja, blata in 

'na na Dnestersko ravnino ter jo neprenehoma zvišujejo, k čemu r 
še to priteguje, da se vsako leto tri- ali štirikrat ob povodnjih raz lijejo 
silne vode po nji . 

§. 616. P r u t. 

Prut izvira na Čermi-Gori, teče na lok v mnogih zavinkih 
po kronovini in jo zapušča pod Sniatinom ravn 


o 
ondi, kjer se va-nj izteka Ceremoš, mejna reka Galicij e 
proti Bukovini.. 

§. 617. S t i r. 

Stir (polj. Styr) zavzema s svojimi dotoci severno 


vzhodni ogel kronovine, dela močvirje in zapušča cesar st' 
o pri Stremiléu na ruski meji . 

§. 618. Stoječe vode. 

V Karpatskih gorah, sosebno v Tatri, je več veliko gorskih 
jezerc, ki so precej globoke in zamoklo-zelen e 
barve. 

*) Ktera kronovina ima še take reke, ki se v tem vjemajo z ga liškimi? 
23* 


Gorjanci jim pravijo morske očesa. 

Ravnote so tu pa tam močvirne in ribniki zalegaj o 
nad 94.000 oralov poveršine. Večih jezer ni. 

§. 619. Podnebje, rastlinstvo in živalstvo. 

Galicija, ki je na jugu zagrajena z gorami, proti severu 
pa odperta in severnim vetrovorn nastavljena, im a 
ostrejše podnebje, kakor bi sicer nanašala zemljopisna 
lega. K temu še prihaja, da leži vsred druzih dežel dale č 
od morja in da so njene tla v južnih straneh precej na visokem. 


Galicija se ponaša z rastlinstvom, v kterem je marsiktera 
lastovita, že vzhodno-evropejska rastlina . 

Rastje Karpatskih gor po razmérju ni kaj hobotno ali bujno , 

pa ima nekoliko več raznih verst v sebi, kakor rastlinstvo po ravni . 
Med gozdi se vidi po večeril smrečje, manj že hvojevje ali jelovje i n 
bukovje. Ravnine, kakor globokejše, tako tudi planjave na temenu 
rusinsko-podoljske planote, imajo brezove gozde in široke travnike , 
in jemljejo tako na se podobo in lastnijo vzhodno-evropejskih ravnat . 

Tudi živalstvo je precej mnogotero in kaže že tud i 
nektere vzhodne verste . 
Sem gresta med Dnesterskimi ribami beršik ali sekret (Perc a 
volgensis) in Demidovova Perearina. 

§. 620. Stanovniki po narodnih plemenih. 

Število prebivavcov iznaša 4,597.000 *). Od vsega 
tega se prišteva od prilike slovanskemu plemenu : 2,07 7.000 
Rusinov, 1,960.000 Poljakov in 300 éeskih Slovanov (Slovakov); 
Nemcov se šteje okoli 104.009, Judov 450.000, 
Armencov okoli 2400. 

*) Koliko prebivavcov prihaja na 1 kvadratno miljo? ktero me sto 
ima Galicija med drugimi kronovinami glede na (»sirn o 
ljudnost? 


357 

Za mejo med Rusini in Poljaki inare se od prilike vzeti 
predel ob Sanu. 

Pri Rusinih se imenujejo pastirji in kmetje Karpatski na za hodu 
éuhonjci, v sredini Rojki , na vzhodu Huculi. Po kraju, v kte


rem prebivajo, se razločujejo stanovavci Podolja, ali Pokutja (slov. 
Pokotja t. j. severne polovice Kolomejske kresije) ali rusinskeg a 
Podgorja (Karpatskih predgorij) . 

Pri Poljakih te kronovine se pravi pastirjem in kmetom Kar


patskim Gorali, prebivavcom gričastega sveta in ravnine Mazuri , 
prebivavcom poljske ploščine pa Krakovjaci ali Malo-Poljanje . 

Slovaki žive samo v nekoliko selih rusinskega deleža, Nemc i 
prebivajo po deželi v mnogih osredkih med druzim ljudstvom in p a 
še po mestih in tergih z druzimi narodi skup . Judje žive po vsi kro


novini, tudi med kmečkim ljudstvom in v rusinskem deležu raste 
njih število proti vzhodu če dalje bolj. Armeni prebivajo v večeril 
številu v Levovu, Sniatinu in nekoliko druzih krajih . 

§. 621. Stanovniki po veri. 

Rusini, po veéem katoliéanje, se derže gerškega, 
Poljaci, Slovaci in malo ne vsi Nemci pa latinskega in zad


njič Armenci. po veéem armenskega obreda cérkve rimsko katoliške. 
Katoličanov je 4,151 .000, namreč 2,077 .000 gerškega, 
2,072.000 pa latinskega in čez 200 armenskega 
obreda . 

Vsaki teh treh obredov ima svojega velikega škofa v Levovi' . 
Pod latinskim velikim škofom sta dva škofa podružna ali suffragana , 

-namreč Preiniselski in Tarnovski škof. Krakovski latinski škof, čiga r 
škofija sega tudi nad neki kos ruske Poljske, stoji pod Gnezdenski m 
velikim škofom, gerško-zedinjeni škof v Premislu pa pod Levovskim 
velikim škofom svojega obreda . 

Protestantov avgsburške spoznave je kadil 27 .000, 

lielvetiške čez 4000, še druzi.h vérnikov pa do 400 duš . 

Protestanti so Nemci, iz večega naselniki, ki so se tod nastanili 
za cesarja Jožefa II. Gerško-nezedinjeni vérniki so rusinskega 
plemena . Med Judi je sekta Karaimov, kteri nepriznavajo 


Talmuda ; njih število pa je majheno, in žive v Galiču in Jarieovu . 
Skupno število Judov je bilo že povedano v poprejšnjem § . *) . 

§. 622. Porazdeljenje ljudstva med posamne kraje. 

Velika večina stanovavcov živi v vaseh . -V vsi kronovini 
je samo 85 mest in 234 tergov, nasproti pa 627 1 

vasi 9. 

Osem je mest, ki imajo več kakor 10.000 stanovnikov, namreč 
: Levov, Krakov, Brodi, Tarnopol, Kolomeja, Stanislavov, Drogobič, 
Sniatin in Sambor ***) . 

§. 623. Sirovi pridelki iz rudstva. 

Karpati imajo poleg ogerske meje na več mestih ne kaj 
železne rude, in na njih podnožju se nahajajo velik e 
lege slankamena in slani studenci, zlasti na zahodu nezmérne 
soline pri Vieliéki in Bohnji, na vzhodu pa pri 

Stebniku . 

Žeplo kopljejo pri Bohnji, kalamino, kositer in golun pri Krakovu, 
in premog ali kamneno oglje tudi pri Krakovu, potem v Žolkevski 
in Kolomeski kresil . Pri Cortkovu se rujejo izverstni brusi . 

Bogate ležišča šote pri Levovu, potem med Bugom in Dnestrom in 
poleg Dnestra do Stanislavova se skoraj nič ne rabijo razun edineg a 
šotišča pri Tlumaéu (ki daje ondešni cukrarnici kakih 10 miljono v 
šotnih hlebcov na leto) . 

Kamnena sol je tista kopaniva, s ktero se Galicij a 
sosebno odlikuje. Poleg znožja vzhodnih Karpatov so obilni 
izvirki kamnenega olja, ki se pa ne uživajo, kakor bi treb a 
bilo. Rudnih ali zdravilnih vod je tudi še precej . 

Najimenitnejše vode rudnice so : slatine (ondot in na Slova


škem šéave imenovane) Ščavniške in pa Ivoniške vode, v kteri h 

*) Primeri to z druziini kronovinami ! 
**) Na koliko kvadratnih milj prihaja po 1 mesto, po 1 terg . 
Koliko vasi hodi na eno O miljo ? 
***) Primeri v ti zadevi druge kronovine med sabo . 


je nekaj broma in joda . Največ pa je tacih zdravilnih studencov, k i 
imajo žepla ali soli v sebi. 

§. 624. > 1.odni svet sploh. 

Od vsakih 10.000 oralov zemlje je 9080 plodnih *) , 
skup brez malega 12 m.iljonov oralov ; od teh prihaja 5 . 5 
na njive, 1-7 na košenine in vertove, 1 . 1 na pašnike in 3 .4 
na gozde ; to razmérje je poljedelstvu kaj ugodno, za to s e 

pa tudi more reči, da je Galicija poglavitno žitna dežela . 

§. 625. Sirovi pridelki iz rastlinstva. 

Oves in ječmen sta pogla‘no žito, in za njima prihaja 
rež. Pa tudi ajde se mnogo seje. V kresijah, ki leže 
bolj proti vzhodu , je poletje vroče, za to sejejo ondod tud i 
tabak, turšico in dinje. Tudi ravnajo ondod v veliki meri 

komoraé in kumin, kterega semenje se rabi za začimbo vsakoršnega 
žganja. S sejanjem lanu in sajenjem krompirj a 
se pečajo sosebno prebivavci Karpatskih gori in predgorij , 
da si priskerbujejo' obleko in živež in si še poverh kak forint 
s tkanjem platna prislužujejo . 

Ali oba ta studenca, iz kterih si je omenjeno ljudstvo zajemal o 
hrano, sta se sedaj močno posušila, kar se tiče platnarstva, zato , 
ker se je obertnost po druzih deželah silno razcvetla in povzdignila , 
zastran krompirja pa za to, ker se ga je tudi ondod lotila bolezen . 

Vinstva ni. 

Karpatske gore imajo silno mnogo lesa m derv, ki s e 
pa ne dajo v drvar spraviti, ker ni ali nikacih ali saj ne do veh 
dobrih cest. Od derv se dobiva dokaj potašeljna, smol e 

prečiščene in terpentina . Nasproti pa je silno terda za derva 
na poljski ploščini, kjer ljudje s premogom, in v Podolju, 
kjer s slamo kurijo . 

*) Koliko je to v kvadratnih miljah? 


§. 626. Sirovi pridelki iz živalstva. 

Po travnatem svetu rede ovée in pa tudi goveda . Z 
govejo živino pa ravnajo tako le : mladine si nakupujejo v 
sosednih ruskih (rosijskih) deželah, jo debele doma in po 
tem jo prodajajo v zahodne in južne strani, sosebno pa n a 
Dunaj za mesarniee . Goveje kuge, ki se tu pogostoma pri


kazujejo, ta zaslužek močno kratijo. 

§. 627. Obertnost. 

()bednost je sploh z malimi izjemami na nizki stopnj i 

pečajo se z njo ali kmetiči za poveršni prislu~ek, ali 
pravi rokodelci in fabrikanti, ali je pa tudi pritaknjena ve čim 
kmetijam . 

Največ se nahaja samostalna obertnost, zlasti suknarstvo i n 
platnarstvo, na skrajnem zahodu, kteri po večini , t . j . kolikor obse ga 
vojvodstvo Osvetimsko in Zatorsko, spada k nemški zvezi ; rudarstvo 
cvete najbolj okoli Krakova in Bohnje, na obeh straneh reke 
Visle ; izdelovanje netilne robe in kainfina pa po vzhodnih krajih de žele. 
Obertnost kakor pritiklina večni kmetij ali kmečkih poseste v 
pa se nahaja sosebno na vzhodni strani kronovine . Peča se zlasti z 
iganjarijo, za ktero se dobiva sirova roba večidel iz reži ali krompirja 
ali pa tudi iz turšice, kupovane v Moldavi in Besarabii . Ta z 
veeimi kmetijami zedinjena obertnost pa obsega tudi izdelovanj e 
stekla, fajenčine, posodja, opek, potaše, pesnega cukra, regratove 
kave, ,papirja, medice in ola ali piva. 

§. 628. Kup j a. 

Gališka kupčija, kakor se more poglavitno reči, izvaža 
iz dežele sirove pridelke in dovaža va-njo kolonialn o 
in rokodelno blago, ter je po celem terpna ali pasivna . 

Od poglavitnih reči, ki se izvažajo, gredo sol, žito, derva, 
zlasti hrastovi in borovi hlodi, platno , preja, ožarska roba sosebno 
v Rusijo in na Prusko, voli, vosk, med sosebno na Moravsko, v 


36 1 

Avstrijo, zlasti pak na Ogersko, presiči na Siesko . Najznamenitejš e 
redi, ki se iz tujih dežel skoz Galicijo prevažajo, so : kože, volna , 
veršči ali konci rog, loj, ščetine . Ti pridelki prihajajo iz Rusije i n 
se prepeljujejo poglavitno v zahodne kronovine . Kupčijske in obertnijske 
zbornice so v Levovu, Brodih in Krakovu . 

§. 629. Železne in druge ceste. 

Parna železnica, ki vodi iz Dunaja v Galicijo, veže 

Krakov s Tarnovom in se končuje sedaj v Rešovu, ali o d 
nje se odceplja ena poteza proti Pruskemu, druga pa proti 
Rusii ; začeli so pa že delati to železnico dalje od Rešov a 
do Levova . 

Dve cesti pretekate vso kronov'no od zahoda prot i 
Nzhodu . Obe se počenjate v Biali na avstrijansko-sležk i 
meji . 

Severna cesta gre skoz Vadovice, Bohnjo, Tarnov, Rešov , 

Premisi, Levov, Zločov do Brodov 69 milj na dolgost ; južna pa sko z 
Živice (slov. Živec), Novi Sonč, Jaslo, Sambor, Drogobie, Strij , 
Stanislavov, Kolomejo do Sniatina na bukovinski meji . Ta cesta 
naznanja od Sambora proti vzhodu severni rob predgorij, in veže v 
svojem teku soline in druge rudnike in malo ne vse Karpatske doline, 

Te dve poglavitni cesti ste med sabo sternjeni p o 

-mnogih poprečnih cestah, tudi se od njih loči več postranskih 
cest, ki vodijo v sosedne dežele, sosebno pa na. Qger.
sko in v Rusijo . 

§. 630. Vodne poti. 

Visla nosi ladije od, Zabrega . Dolgost njenega vozne ga 
teka v našem cesarstvu iznaša 48 milj . Od njenih doto kov 
so vozni v našem cesarstvu Dunajec od Zakluéina, Vi sloka 
od Remienja in San od Dubieckega . 

Dnester začenja nositi ladije pri Rozvadovu v Strijski 
kresii, Prat pa jih nosi preci, kakor se združi s Ceremošem. 
Vozijo se po teh rekah sosebno derva in les . 


362 


§. 631. Šo l e . 

Med 2033 ljudskimi šolami je 55 poglavnih šol *). 
Od vsacih 100 za šolo pripravnih otrok hodi va-njo 16 . V ta 


račun pa ni vzeta tudi Krakovska škofija . 

Niže realne šole dveh razredov, ki so združene z 
glavnimi šolami, imajo Biala, Bohnja, Jaroslav, Novi Soné , 
Premisi, Samb«, Stanislavov, Sirij, Tamov in Vadovice . 
Samostalni nisi realni šeoli ste v Brodili in Sniatinu . Viša 

realna šola v Krakovu je združena s tehničnim učiliščem ; 
Levovska viša realnica je samostalna . Niži gimnaziji so v 
Bohnji, Drogobi'éu, Krakovu in Levovu ; gimnaziji s šest 
razredi v Brežanu, Buéacu, in Novem Sončil . Levov im a 
dva popolna viša gimnazija, in po en takošen gimnazij 
imajo Krakov, Premisi, Samb«, Tarnopol, Rešov, Stanislavov 
in Tarnov. 

§. 632. Ime in gerb. 

Ime kraljestva Galicije in Vladimirije se izpeljuje o d 

mest Galiča in Vlodimira(po slovensko bi se zval Vladimir) , 
izmed kterih stoji drugi, t. j. Vlodimir sedaj pod rusko 
oblastjo. Veliko vojvodstvo Krakovsko in vojvodstvi Osvetimsko 
in Zatorsko se imenujejo od mest : Krakova, ()svetima 
(polj . Osviecim) in utora. 

Galicija ima v svojem gerbu višnjevo polje, ktero j e 

z ozko rdečo poprečnico razdeljeno na dve polovici. V gor nji 
polovici stoji na popreénici éerna kavka, v dolnji polo vici 
pa se vidijo tri zlate zobate krone, dve odzgor in en a 
spodej . Vladimirija (nem . Lodomerien) ima višnjevo polje , 
presekano z dvema popreénicarna, ki ste in sicer vsaka o d 
njih kupasto (v podobi šahovnice) razdeljeni v dveh verstah 

*) Na koliko pretivavcov prihaja po 1 ljudska šola? 


363 

na šest kock sreberne rdeče barve . Osvetim ima višnjevega 
orla v srebernern polju, Zator pa srebernega orla v 
višnjevem polju . 

Sedanji cesarski gerb, ki je bil ustanovljen leta 1836, nima v 
sebi posebnega gerba za veliko vojvodstvo Krakovsko, ker se j e 
njegova okolija še le v letu 1846 sklenila s cesarstvom (§. 3.). Sicer 
pa je gerb Krakova ravno tisti, ki ga Ima staro Poljsko, in kaže belega 
enoglavega orla v rdečem polju. 

§ . 633. Razdelitev. 

Gališka kronovina stoji pod mestoderštvom, ki im a 
svoj sedež v Le‘ovu, in je razdeljena na kresije, ki so po d 

rečenim mestoderštvom . 

§. 634. Poglavno deželno mesto Levov. 

Mesto Levov (polj . Lwow, nem . Lemberg) im a 

70.000 stanovnikov. Mesto samo po sebi je inajheno, ali 
štiri njegove predmestja so prav velike. Dve petini vseh 
prebivavcov so Judje . 
Med poslopji se odlikujejo : gotiška stolna cérkev latinskeg a 
velikega škofa in bernardinska cérkev ; v ti je grob svetega Janez a 
Duklanskega, ki je varh in patrov mesta Levova, potem gerško-zedinjena 
pervostolna cérkev prelepe lege, ki se od vseh strani dale č 
okoli vidi in gerško-zedinjena cérkev stavropigianska, obe sozidani 
v bizantinski šegi, zadnjič mestna hiša ali svetovavnica . 

Mesto Levov ima vseučilišče, ktero je ustanovil cesar Jožef 
IL in ki je bilo 1817 iz novega povzdignjeno, in pa tehnično akademijo 
z dvema razdeloma, enim kupeijskim in drugim tehničnim . 
Literarna n '

aprava (grofov) Osolinskih se ponaša z več znamenitim i 
slovstvenimi in umetnijskimi zbirkami, zlasti pa s knjižnico, v kter i 
je več kakor 80 .000 knjig. 

Tukaj je 4000 rokodelcov, ki se vsi pečajo z raznim i 
obertnijami. 

Razun tega ima Levov tudi fabrike, v kterih se dela spirit , 
jesih in milo . Mesca junija se sklepajo v Levovu vse pogodbe, ki se 


tičejo ležečih posestev in njih užitkov . Še sta v Levovu vsako let o 
dva sejma. 

§. 635. Kresija Levovska. 

Levovska kresija, višava v severnem delu rodovitna , 
polna sadja in z dolinami razorana in razkrojena, na kter i 
se tu pa tam dobro kamenje ruje in mnogi ribniki nahajajo , 
šteje 36 kvadratnih milj poveršine in 117 .000 stanovnikov. 

V Vinikah je c . k. fabrika za tabak, v kteri se naceja n a 
letu do 7000 centov tabaka za nos in 28 .000 centov pivnega tabaka . 
V L e si en i c ah je od leta 1844 fabrika za spodij, L u b i e nj pa im a 

žeplene toplice, ki so močno obiskovane . 

§. 636. ':/:,¦ olkievska kresija. 

Zolkievska kresija, z 90 kvadratnimi miljami i n 

237.000 stanovniki, je po večeru rana in ima peščene, t u 
pa tam tudi ilovnate tla . 
Okolica Belska je najrodovitniša v vsi kronovini . Južna polovica 
te kresije zaklada skoraj edina Levov z vso zidavno priprav o 

in iz večega tudi s potrebnim gorivom . Severna polovica pa kupčuj e 
z dervi in z žitom v tuje dežele. 

Severni del je kos Vladiniirije. 
Z o l k i e v ali Z''o lkev (polj . Zo1kiew) je sedež kresijske oblasti. 
To mesto je bilo nekdaj last rodovine Sobieskih, od ktere izhaja 
poljski kralj Janez III. Sobieski, ki je leta 1683 kakor vojvod zedinjene 
kristjanske vojske otel Dunaj od Turkov . V gotiški glavn i 

cčrkvi tega mesta se nahaja rodovinski grob in pa neka malarija n a 
spomin tega preslavnega dogodka . Po ti li č ima porcelansko fabriko 
in rudnik, v kterem se koplje rjavo oglje, Glinsko pa ima fabrik o 
polporcelana ali fajenčine. 

§. 637. Zločovska kresija. 

Kresija Zločovska, s 95 kvadratnimi miljami in 

274.000 stanovniki, je večidel ravna razun edinih višin .na 
iugu, ki se jim ondi pravi Gologuri in Voroniaki, in se 

Šteje proti jugu od omenjenih višin k podolju, okrajini, ki 
je po svoji rodovitnosti silno imenitna . Nezmérni gozdi te 
kresije dajejo v Gdansko najboljši les za ladije. Kresijsko 
mesto je Zloéov (polj. loczow) . 

Najvažnejše mesto v ti kresii so Brodi na ruski meji, svo


bodno teržišče z 18 .000 prebivavci, izmed kterih ste 2 tretjini Judje . 
PoglavitnQ blago ondešne kupčije so : volna iz Ruskega, bombaž i n 
svilenina iz zahoda in juga, kose iz gornje Avstrije . Busk, n a 
griču vsred močvirja, zavolj česar ima nad 30 mostov, da ga vežej o 
s predmestji, živo kupčuje z lesom, lončarsko in perteno robo . 
V L op a tinu so fabrike, kjer se iz borovine žge smola . 

§. 638. Brežanska kresija. 

Kresija Brežanska, s 74 kvadratnimi miljami i n 

233 .000 stanovniki, niža se s sledečima kresijama k Dnestru 
in ima njima in s sosednimi kraji obližnjih kresij 
vred lastnijo stepe, ki se tu začenja . 
Porazmérno manjša vlažnost zraka, silni vetrovi vzhodniki, 

močna suša poleti in hudi mrazi po zimi so posebnosti teh krajev . 
Za to pa ima ves ta predel debelo lego kaj rodovitne zemlje na skal nati 
podlogi . Ali porečne doline, ktere so, kolikor dalje se gre prot i 
vzhodu, toliko globokejše in ožše, se razločujejo od občnega poveršja, 
da je čudo ; doline so namreč, toplejše, 'vode in vodice s o 
opasane z nasipi in se rabijo kakor ribniki polni rib in skoraj vs e 
sela so se tjekaj bi djal stlačile, da se tišči drugo druzega . 

Kresijsko mesto Brežani (polj . Brzežany,rus .Bereiany) im a 
bernardinski samostan in lepo mestno hišo . Pri Rogat in u se koplj e 
mavec ali sadra, pri Burš tinu pa rujejo alabaster. Podgajci so 
znameniti, ker je tu Janez Sobieski leta 1667 premogel in razbi l 
silne Tatare. 

§. 639. Tarnopolska kresija. 

Brezgozdna kresija Tarnopolska, s 64 kvadratnim i 
miljami in 246.000 stanovniki, je žitnica Galicije, Kavo 
Podolje avstrijansko. Mesto T a r no p o I (slov. prav za prav 
Ternopol) je sedež kresijske gosposke . 


Najznamenitejši konjski sejan, ki je tukaj vsako leto 26 . ju lija, 
se sklepa vselej z dirjanjem za stavo . Pri Tre m b ovil se lo


mijo mlinski kamni, brusi in plošče za tlak, in s tem blagom se kupčuje 
v sosedno Rusijo . Mikulin c e imajo razun žive kupčije z voskom 
in medom tudi izverstno ovčarijo in suknarnico ; v Z ar v a n i-
c o pa močno hodijo na Božjo pot k Sv . Devici Marii-. 

§. 640 éortkovska kresija. 

Čortkovska kresija, s 66 kvadratnimi miljami i n 

275.000 prebivavci, južni podaljšek avstrijanskega Podolja , 
tudi brpz gozdov, ima poleg vse svoje južne meje vodn o 
pot t. j. reko Dnester. Na 2500 in več oralih njivskeg a 
sveta se sadi tabak . V ti kresil se nareja mnoga kerznarska 
roba iz ogerskih in erdeljskih jančjih kož . 
Z aleš čiki (polj . Zaleszczyki), mesto uterjeno in lepe leg e 
na Dnestru, ki če dalje bolj razcveta kakor poglavitno skladišč e 
kupčije z žitom in z dervi na imenovani vodi, je sedež kresijske 
gosposke . Horostkov (Chorostkow) ima kobilarnico grofa Levickega, 
J a g i elnic a cesarsko fabriko za cigare, B Uče pa velikolepne 
alabastrove jame . V Ulaškovcih biva znamenit sejni, n a 
kterem se sosedno Dunajsko , Bernsko in Pražko navadno krojn o 
blago (na vatel prodajano blago) prodaja in zamenjuje za gališke si rove 
pridelke . 

§. 641 . ,Kolomejska kresija. 

Kresija Kolomejska, z 80 kvadratnimi miljami i n 

285.000 prebivavci, leži po večen' v porečju srednjeg a 
Pruta. V severni polovici, ki se prostira med Prutom i n 
Dnestrom, ima nezmérne IeŽišéa sadre ali mavca, ravn o 
tako kakor se nahajajo v severni polovici sledeče kresije . 
Južni, gorati del pa je iz veéega zaraščen z debelimi gozdi. 
Bela pesa se tod kaj dobro obnaša . 
Kresijsko mesto K o l o m e j a (Kolomea) na Prutu ima mnog o 

lončarnic ; V i šn j o v ic e pa imajo eno fabriko za sukno in drugo z a 
safijan ali turško usnje . 


§. 642. Stanislavovska kresija. 

Kresija Stanislavovska, s 95 kvadratnimi milja' i in 

299.000 prebivavci, je na severni strani presekana z rek o 
Dnestrom in zavzema večidel porečje obeh listric . Kresijsko 
mesto Stanislavov (Stanislawow) ima 11 .000 stanovnikov, 
in je precej dobro sozidano . 

Na Frančiškovem planišdu stoji podoba cesarja Frančiška L , 
zlita iz cinka, ki so jo ondešni meščanje darovali in posvetili svojemu 
mestu. Pri Galiču (polj. Halicz) se vidijo razvaline grada 
nekdanjih rusinskih vladarjev Galiča. Buéač ima lep samostan kaludjerjev 
reda sv . Vazilija, Mo nas t e r i š k a (Monasterzyska) c . k. 
fabriko cigar, in T lurn a č (Tlumacz) fabriko ,, v kteri se dela cuke r 
iz bele pese, malo ne nájvečo v vsi deželi . V Bogorodéanih (Bohorodczany) 
so čevljarji in strojarji, ki delajo v veliko . 

§. 643. Strijska kresija. 

Kresija Strijska, s 117 kvadratnimi miljami in 243.000 
stanovniki, se odlikuje na jugu s svojimi gozdi in železnimi 
rudami. V ti kresil, kakor tudi v vseh gorskih kresijah , 
so gozdi in paše naturno bogastvo. 

Stanovavci so v polnem pomenu pastirji, tudi tam, kjer se n a 

pol pečajo s poljodelstvom . Ljudje žive največ od živine, sosebno 
ovac in pa od kupčije z dervi in leseno robo . 

Kresijsko mesto je Strij (Stryj). V D rogovižu je velik o 

sirotišče. V Z akli je valjavnica za železni pleti , v Skoljem s o 
železne fužine, pri Z i d aé ovu se koplje železna ruda zarušnica al i 
blatnica in se vozi v topivnice . K aluš ima varivnico za sol in bo-
gate lešišča šote . 

§. 644. Samborska kresija. 

Kresija Samborska, z 89 kvadratnimi miljami i n 

257,000 prebivavci, ima v svojem severnem kosu močarine , 
ki jih napravlja Dnester . Južni del se vzdiguje malo po 
malo proti gozdnatim Karpatom . 


368 

Kresi,jsko mesto S a mb or, z 11 .000 stanovniki, ima starodaven 
bernardinski samostan . Sanabor je lepo zidan in se peča s tka njem 
platna . Drogo bič (Drohobycz), z 12 .000 prebivavci, ima samostan 
=Ulov sv. Vazilija in pa v gotiški šegi sezidano farno cérkev. 
. Varivnice za sol, kar jih ima ta kresija, so ondi, po tem v 
Stari -Soli, S olcu in v Stebniku. V Stebniku so od leta 184 5 
sem tudi soline, ki ne dajejo mnogo manj kamnene soli, kakor so line 
v Vieličk'. V Truskav c u so mnogo obiskovane toplice s stu denci, 
ki imajo grenko sol in žeplo v sebi . V O r o vu in Z alokc u 
so železne fužine . 

§. 645. Sanoška kresija. 

Kresija Sanoška, s 102 kvadratnimi miljami in 294 .000 
stanovniki, je ostra in gorata razun edinega zahodneg a 

medgorja, tako imenovanih Sanoških globočin . Ljudstv o 
se peča najbolj z rejo živine in s platnarstvom . Okolica ta 
ima več žeplenih rudnih studencov . 

Sanok, kresijsko mesto, majheno in nepravilne zidave, j e 
rojstni kraj slavnega Gregorja Sanoškega, ki je bil Levovski velik i 
škof in vzrejavec kralja Vladislava M. V D ohromi lu je star rusinski 
samostan mnihov sv . Vazilija . Iv on i č, kjer se v starodavn i 
cérkvi hranijo kosti svetega Ivona, ima dva alkalinska zdraviln a 
studenca, v kterih je nekaj broma in joda, in pa vode, ki imajo železo 
v sebi . Mnogoobiskovani romarski kraj P ael av ima samosta n 
frančiskanov . 

Po cesti, ki iz gornjega Ogerskega vodi, uvažajo se poglavitno 
ogerske vina, ki se, zlasti v D uk li, devajo v hram (klet) i n 

pripravljajo za kupčijo, po tem pa še le dalje razvažajo, sosebn o 
na Prusko in rusko Poljsko . To se dela tudi zunaj te kresije v No 


vem Sončil in Krakovu . 

§. 646. Premiselska kresija. 

Kresija Premiselska (polj . obwód Przemyski), z 69 
kvadratnimi miljami in 239 .000 stanovavci, ima poleg predgorij 
rodovitno zemljo ; pšenica rodi tukaj obilno, tudi reja 


žlahtnih ovac se kaj dobro obnaša. Kresijsko mesto P re-
mi sl (ros. Peremysl, polj. PrzemyM) se odlikuje s svojo 
starostjo in s prelepimi svojimi cérkvami gotiške zidave . 

Med temi cérkvami gre sosebno omeniti stolno eérkev latinskega 
škofa. Knjižnica gerško-zedinjenega kapitola stolnega ima 
mnogo starih pisem . Premisi je bil že v 10. stoletju poglavno mesto 
rusinske knežje istega imena . Največe mesto v ti kresii je Jar o s 
la v (Jaroslaw), kjer je živa kupčija s platnom, prejo, voskom, 
medom, sosebno pa z žitom . š k lo (Szklo) ima žeplene toplice . 
Kras i čin (polj . Krasiczyn) Ima veliko limarnieo ali klejarnic o 
kneza Sapiehe. 

§. 647. Krakovska kresija. 

Krakovska kresija, skoraj s 130 kvadratnimi miljam i 
in 632.000 stanovniki, ima preobilno raznih rud, ktere s o 
imenitnejše od vseh druzih pridelkov, sosebno pa kamnene 
soli, to da tudi suknarska in platnarska obertnost je spomina 
vredna. Dokler segajo brežine podgorja, tla so precej 
rodovitne, dolnji kraji pa so radi s svižem ali mlevk o 
zasuti in s šoto pokriti . Kresijska gosposka je v Krakovu . 

§. 648. Mesto Krakov . 

Mesto Krakov (nem . Krakam) , šteje 51 .000 stanovnikov 
; v njem so več stoletij meh svoj sedež in kronan i 
bili kralji poljski, zavolj česar se ponaša z mnozimi starinskirni 
spominki zidarstva. 

Med temi posebnega spomina vredni : stolni grad poljskih 
kraljev, i' njim zedinjena, v 12 . stoletju sozidana stolna eérkev i n 
pa gotiška eérkev Sv. Marije Device, sozidana v 13. stoletju. Stolna 
eérkev , ima v sebi grobove poljskih kraljev od let. 1173 do 1733 in 
ostanke svetega Stanislava, Krakovskega škofa, ki je leta 1079 poginil 
kakor mučenik . Z vseučiliščem, ustanovljenim v letu 1348, j e 
zedinjena bogata knjižnica in zvezdarnica . Tehnično učilišče ima 
razun realne, ž njim združene šole (§. 631.), tehnični triletni kurs, 
kupčijsko šolo, razdelek za obrazivne umetnosti in šolo za muziko . 

Kr . pop . cesarst. avst . 

24 


Mesto Krakov kupčuje z žitom, dervi, soljo, vinom, 

platnom in svinjami . 

Skoz Krakov se dovaža v deželo silno mnogo žita, več kako r 

600.000 vaganov na leto, kajti vse zahodne gališke kresije ne pridelujejo 
dovelj žita za svojo potrebo . Fabrika raznega kmetijskeg a 
orodja, ki dela s parno močjo, se močno razcveta . 
§. 649. Drugi kraji. 

Rudniki pri J a v o r n u, S i e r š i in Nedeliski (polj . Niedzieliski) 
dajejo na leto kamnenega oglja ali premoga po 3 
miljone in pol centov . 

M ogli a ima opatijo cistercijansko, ustanovljeno let a 
1222 . 
Ondi je tudi holm (iuogila ali gomila, tumulus), spominek 

Vande, Krakove hčere ; pri mestu Krakovu pa se vidi enakošen bol [
nič, Košciusku na spomin napravljen . 
Blizo mesta Bohnje (polj . Bochnia) se nahaja ležišč e 
soli, iz kterega se dobiva na leto 300.000 centov in ki je 
260° globoko . Se imenitnejše so soline ali solne jame, ki 
se začenjajo na ravnost pod mestom Vieliéko, zalegaj o 

35.000 kvadratnih sežnjev in dosegajo 2000 globokosti. V 
njih dela 1500 delavcov in dobiva se na leto 1 miljon cen tov 
soli, od ktere ostaja od prilike polovica v našem cesarstvu, 
drugo pa se izvaža na Prusko in v rusko Poljsko . 
grl Podgorju (polj. Podgorze), kjer je dobro uravnana fabrika 
za usnje in pa parni mlin, ki daje do 70 .000 centov moke, s e 
vzdiguje na apnenem hribu imenovanem Kremenki (Krzemionki ) 
nagrobni holm ali mogila Kraka, ki je po pravlici pervi ustanovi l 
mesto Krakov ; pri L u s l avicah se vidi nadgrobnik Favsta Socina, 

začetnika socinianske ali unitarske vere, ki je tukej v letu 160 4 
umeri. V Sviatnikih je kaj priden ključavničarski ceh, ki narej a 
blaga ključavničarskega v vrednosti do 100 .000 forintov. 

Pri Svošovicah so cesarski žepleni rudniki, ki daejo 
karih 12.000 centov žepla na leto . 


37 

Suknarji, ki Live v mestu Biali (--Beli), narejajo vsak o 
leto do 40.000 kosov sukna, vrednih 2 miljona forintov. 
Razen tega je Biala prav znamenito mesto za odpravn o 

kupčijo (špedicijo) iz Galicije in v Galicijo . 

O n d r i h o v (nem. Andryehau) je glavno mesto za pertenin o ; 
tukaj parna je valjavnica za platno . V okolici se tke do 60 .000 koso v 
platna, bombaževine, cviliha in hodnika za zavijanje blaga . V fužinah 
za železo, ki jih Imata Ve, gerska gór k a (po slov. Ogerska 
gorica) in Ohšar, dela okoli 400 ljudi . Te fužine , kakor tudi vs e 
druge v Vadoviški in Sandeški kresil podelavajo po večen' ogersk o 
železno rudo . V Kentih s suknarskim cehom, v kterem je 41 suknarjev, 
se je leta 1389 rodil rajni Janez Kantius. 

Osve tira (polj . Oúwiecim, nem . Auschwitz), in Z a-
to r sta bila nekdaj glavna kraja vojvodstev enacega imena , 
ki ste sedaj zedinjeni z avstrijansko-cesarsko krono . 

Na hribu imenovanem K a l w ar y a ze h r z yd ow ska se vzdi guje 
med bost() samostan bernardinski, pri kterem je cérkev, kamo r 
prihaja toliko ljudi na Božjo pot, kakor morda k nobeni drugi ne v vs i 
Galicii. Vsako leto priroma sem do 30.000. 

§. 650. Tarnovska kresija. 

Kresija Tarnovska ima A2 kvadratnih milj in 318 .000 
stanovnikov. V severnem delu te kresije se prostira pe


ščena, z (Tozdom preraščena ravan . 

Ta ravan se steguje proti vzhodu tje do Brodov. Gozdi se 
vedno kerčijo, iz česar nastaja tu pa tam nevarnost za to okrajno , 
da se utegne enkrat spremeniti v peščeno puščavo . Sedaj so gozdn i 
pridelki (smola, terpentin i. t. d.), ki jih daje ta kraj, še prav znameniti . 

Kresijsko mesto T aru ov (ali Ternov) je veliko i n 

ima živo odpravno kupčijo . 

Mestna hiša in stolna cérkev ste imenitni starinski poslopji . 

Kave čin (Kaweczyn) ima belila in valjavnice za sukno ; 
Grahovka pa umetelno tkavstvo in več strojarnic . 

24 * 


372 


§. 651 . Rešovska kresija. 

Kresija Rešovska, z 79 kvadratnimi miljami in 286 .000 
stanovavci, ima poleg predgorij plodovite tla, na kterih s e 

sejanje pšenice obilno izplačuje . Kresijsko mesto Rekov 
(polj. Rzeszow, rus. Rjašov) je za to imenitno, ker je v 
njem velika obertnost z raznim blagom iz ponarejeneg a 
zlata, ki se mu sploh pravi Rešovsko zlato ; s to obertnostjo 
se pečajo sosebno Judje . 

L ancut ima veliko fabriko, v kteri se dela cuker iz bel e 
pese ; Dzikov (slov . prav za prav : D i kov) pa imeniten grad grofo v 
Tarnovskih z dragoceno knjižnico . 

V Leiajsku in Nakušovicah se nareja na leto do 200 0 

kosov grobega ali bukovega sukna za kmečko obleko . U l an ov n a 
Sanu je najznamenitejše skladišče in pristanišče za kupčijo z derv i 
in žitom v Gdansko . 

§. 652. Sonška ali Sandeška kresija. 

Kresija Soriška ali Sandeška, z 84 kvadratnimi milja mi 
in 260.000 stanovavci, ima velike gore v sebi in torej 
ni ugodna poljedelstvu ; nasproti pa reja živine in logarstvo 
niste prav neznatni in v gorah so žile kovinske ali metalne . 

Kresijsko mesto Novi S onČ ali S a n d er (polj . Saez , torej 
slov. prav za prav: Soč) je imenitno po junaštvu, s kterim so se me-
ščanje ondešni v letu 1649 ubranili'. Švedom. V Star em Sonču je 
samostan klariskinj, kterega je nekdaj trinajst let opravljala kako r 
glavarica sveta Kunigunda, žena poljskega vojvoda Boleslava V . ; v 
Zakopanem je valjavnica za železo, v Š Čeri ca h (polj . Szczerzyce) 
pa opatija eistercianska iz 13 . stoletja. V Ščavnici so močn o 
obiskovane toplice ; imajo rudno vodo, ki je podobna Selterski vodi . 
éerni D u n a j e e (polj . Czarny Dunajec) ima bogate železne rud e 
in Mizo njega se prostira moearina, iz ktere privirata dva potoka , 
kterih eden spada v porečje Donave, drugi pa v porečje Visle . 


373 


OIlČc k 

Vojvodstvo : Bukovina. 

§. 653. L e g a. 

Bukovinsko vojvodstvo, s poveršjem 181 kvadratni h 

je najvzhodnejša 'kronovina avstrijanske deržave in 
leži na vozlu Karpatskih gorá, od kterega se steguje v de želo 
veé razrastkov, ki se od mej Kolomejske kresije v 
Galicii, Marmaroške županije na Ogerskem in Bistrišk e 
kresije v Erdelju, z visokosti 4—5000' malo po malo ulegajo 
do 4-500', zgubljaje se v planjavo *) . 

§. 654. Najveéa visočina in nižina . 

Najviši hrib je Dzurnal'eu (Giamalá'u) ob levem bregu 
Bistrice na južnem ertu dežele bukovinske ; ta hrib j e 
5880' visok in presega torej predel gozdov ; najniži kraj 
pa je ravno tisti, kteri je tudi v Galicii, namreč gladina reke 
Dnestra na deržavni meji z 277' nadmorske visokosti' . **). 

§. 655. Posamni deli. 

Velike gore na južni meji imajo v sebi pervotne tvorine 
Karpatskih sten. Gozdnato sredogorje, ki je zloženo 
iz pešéenika, steguje se odtod proti severu kakor širok 

*) Ktere dežele zadevajo na-nj s svojimi mejami? Pod ktero 

dolgostjo in širokostjo leži? V kteri predel našega cesarstva 

spada? Ktero mesto med drugimi kronovinaini gre Bukovin i 

po nje velikosti ? 

**) Zapiši vse te števila v lestvico višin! 


37 4 

poprečen trak in obsega virje Sereta in Sučave. Gričasta 
planota na Prutu in Dnestru sklepa to deželo proti severu . 

§. 656. Porečje Dnestra. 

Dnester (rum. Nitru) je severna meja proti Galicii ; 
v sami Bukovini ne jemlje v se ne ene reke, samo mali nek i 

potočiči se izlivajo va-nj 9. 

§ . 657 . Porečje Donavsko. 

Vse drugo od bukovinske dežele visi k reki Donavi , 

in to manjši kos po Prutu, veči kos pa po Seretu . 

Prut prehaja Bukovino od zahoda k vzhodu z mnogimi krivi nami 
v eerti, ki se zavija nekoliko proti jugu, in jemlje v se n a 
svojem desnem bregu ondi, kjer prihaja v deželo, reko Ceremoš , 
ki je po vsem svojem teku zahodna meja proti Galieii 

§. 658. Seret. 

Seret izvira v sami Bukovini pri Bursukiu na podnožju 
Lungul-a, kteri se vzdiguje do 4290', in ima ondi, 
kjer odhaja iz dežele , 955' nadmorske visokosti . 

SuČava, Moidava in Bistrica se izlivajo va-nj, to da vse tr i 
še le unstran deržavne meje . 

§. 659. Lastnija rek, kterih vode teko v Donavo . 

Edina Bistrica, ki teče v pervotnih gorah, ima vs e 
leto redno množino vode, ki se malo menja ; nasproti s o 
Moldava, Suéava, Seret in Prut, s svojimi potoci vred, po leti 
precej brezvodne reke, ki se pa, kadar sneg skopni , 
ali po močnem deževju rade silno napnejo in udarijo če z 
svoje bregove. 

*) Zakaj neki? 


37h 

§. 660. Stoječe vode. 

Na velikih gorah so nektere prav male pa globoke 
jezera; v severnem delu te duele, sosebno na planoti rne d 
Prutom in Dnestrom, se nahaja nekoliko ribnikov. 

§. 661 . Podnebje. Rastlinsvo. 7divalstvo. 

Podnebje v Bukovini ni tako voljno in ugodno, kako r 

bi se moglo pričakovati po zemljopisni širjavi . 
Vino ne raste več v Bukovini brez posebnega zaklona ; torej 
ima ta dežela podnebje merzlejšega srednjetoplega pasa . 

Rastlinstvo je v Bukovini obilno in mnogotero . 

Kar se tiče raznega drevja, nahajamo po planjavi sosebn o 
listovje, po predgorju listovje z bockovjem vred, po gorah pa d o 
malega edino bockovje ali hvojevje . Najgostejše drevje so : bukev, 
gaber, javor, jelša rdeča in éerna, lipa, hrast, jelka, smreka, breza ; 
redke drevesa pa so : prosta akacija, topola, brest, beka, rakita i n 
verba ialujka ali stermogled. 

Živalstvo je po razmérju kaj obilno in raznoverstno . 

Od dojivk žive po velikih gorah : kozorog, divja koza in svizec; 
v sredogorju pa : medved, ris, podlasica, kuna, dihor, divj a 

mačka, volk ; vodna rojka (miš) ; po gričastih krajih se vidijo pogostama 
poljska miš in miš selivka, pestruška, podgana selivka. Ptic 
pevk je kaj mnogo . Največe ptice so : veliki jastreb, droplja, peli kan 
in bela lopatka . 

§. 662. Stanovniki po narodnem plemenu. 

Ljudstvo Bukovine iznaša brez malega 457 .000 duš 

Med temi je od prilike : 200.000 Rumunov in Rusinov, 

25.000 Nemeov, 29 .000 Judov, in pa nekaj tisoč Magjarjev , 
Poljakov, Armencov in Slovakov . 
*) Koliko stanovavcov prihaja na kvadratno miljo? Ktero me sto 
gre ti kronovini po ljudnosti? 


Cigani so prišteti tistim plemenom, med kterimi prebivajo . 

V porečju Dnestra in v veČem delu neposrednjega Prutskeg a 
porečja , torej razun porečja tistih vodá, ktere se še le zunaj deržavne 
meje iztekajo v Prut, so Rusini glavno ljudstvo, v druzih krajih 
pa Rumuni . Rusini pravijo bukovinskim stanovavcom sploh V o 1 
o c hy (Vlahi), Rumuni pa pravijo sami od sebe, da so Moldoveni. 

Ali posebej vzete so razmerja narodnih plemen prav zamotane, sosebno 
v tistih straneh, v ktereh po celem stanujejo Rumuni . 

§. 663 . Stanovniki po veri. 

Po veri se deli vse ljudstvo na 352 .000 kristjano v 
gerško-nezedinjene vere, na 42 .000 katoličanov latinskega , 
in 9.000 katoličanov gerškega obreda, na 29.000 Judov, 
8000 protestantov in zadnjič čez 2000 Filipovancov. 

Filipovanci ali Lipovanci so sekta gerško-ruske cérkve ; ver


nikom te verske družbe je dal cesar Jožef 1L pribežališče v naš i 
deržavi. Sami Ese imenujejo Starovérce in se dele zopet na dve odcepilni, 
kterih ena (Popovci) ima duhovne ali pope, druga je bre z 
duhovnih (B e z p o p o v c i) . Popovci imajo svojega višega duhovskeg a 
pastirja (Svetitelja) v samostanu v Beli-Krinici. Filipovanci žive v : 
Beli Krinki, Mitoki, Klimovcu, Mihidri in Lukaveu . Rumuni so vsi , 
Rusini pa večidel vere gerško-nezedinjene . Katoličani latinskeg a 
kakor tudi gerškega obreda so pod dotičnimi mitropoliti, kterih se dež 
je v Levovu ; verniki gerško-nezedinjeni imajo svojega škofa , 
kterega škofija obsega vso Bukovino. 

§. 664. Porazdelitev ljudstva med posamn e 
kraje. 

V ti kronovini so 4 mesta, 6 tergov in 326 vasi *). 

Posamni okraji se tako silno razločujejo eden od druzega, 
kar se tiče ljudnosti, da n . pr. v Prutskem okraju, v kterem stoj i 
glavno deželno mesto, živi na kvadratni milji 4119 ljudi, na gor njem 
éeremoš'u pa samo 706 . Čudno malo je sel ; na severni polo vici 
gorate strani hodi samo po eno selo na dve kvadratni milji . 

*) Na koliko kvadratnih milj prihaja po mesto, po 1 terg? — 
Koliko vasi hodi na 1 kvadratno miljo? 


37 7 

§. 665. Sirovi pridelki iz rudstva . 

Bukovinske gore imajo žile, ki imajo v sebi srebro , 
svinec, železo in kuper ali kotlovino . Bistrica ima v svojem 
pesku nekaj zlata . Na kraju Karpatskih gorá so siln e 

ležišča kamnene soli, ki tudi v mnogih solnih studenci h 
prihajajo na dan ; kar se tiče podzemeljskega goriva, s e 
nahajajo ondi nezmérne ležišča rjavega oglja (na meji Kolomejske 
kresije) in lote (do malega v vseh močvirnih nižinah 
porečnih dolili, zlasti pa v porečju Pruta) . 

§. 666. Plodna zemlja sploh. 

Od vsega poveršja je 94 odstotkov plodnih . Največ() 
in po goratih straneh malo ne vso poveršino pokrivaj o 
gozdi. 

Od vsega plodnega sveta prihaja 48 odstotkov na gozde, 3 2 
na košenine in paše in 19 odstotkov na njivstvo . 

§. 667. Sirovi pridelki iz rastlinstva . 

Med žitnimi sadeži sta poglavitna : turšica in oves'; 

za tema prihajajo : rež, potem pšenica in ječmen . Na goratem 
jugu se ne prilega žitu ne zemlja ne vremenstvo, z a 
to se prideluje manj kakor se ga potrebuje. 

Kakih 40 let je še le, kar so jeli v Bukovini krompir saditi , 

ali zavolj bolezni, ki se ga je lotila, so ga vic zopet močno opustili ; 
nasprot pa se ravnanje razne zelenjadi in povertnine dobro izplačuj e 
in zlasti kumar se tukaj prideluje več kakor v kteri si bodi drugi kronovini 
. Tabak so še le ne davno začeli saditi in vsa podoba je, da s e 
bo dobro obnašal . Travniki ne dajejo velicega dobička ; kajti po večem 
jih kose samo enkrat na leto in sploh se travnate tla rabijo bol j 
za pašo. Gozdnati svet je malo ne ves zaraščen s pervotnimi, nikdar 
ne sekanimi gozdi, od kterih prebivavci nimajo druge koristi, kakor 
da požigajo drevje na rastilu in da po tein nabirajo ostali pepel, i z 
kterega se potem kuha potaša ali pepelik . Če se odbijejo pervotni 


gozdi, iznaša ves dohodek od gozdov 245 .000 0 terdih in 230 .0000 

mehkih derv, po čemur hodi na en oral samo po en seženj . 

§. 668. Sirovi pridelki iz živalstva. 

Goveja živina se ima poglavitno za pitanje ; konj je 
po gorah sosebno za to, da nosi tovore ; ovac pa rede silno 
mnogo nekaj zavolj mleka, s kterim se kmetje močno žive , 
nekaj pa tudi zavolj volne. Ker se po Bukovini seje toliko 
turšice, lahko rede tudi dokaj perutnine. Voska in med u 
dobivajo nekaj od divjih bčel . 

§. 669. Obertnost in kupčija. 

Obertnost se peča poglavitno s podelovanjem želez a 
in kupra, ki se koplje v kronovini, in pa z žganjarijo, z 
izdelovanjem potaše, stekla, žaganic in desk, usnja in papirja. 
Kar dežela poglavitno prideluje, to tudi izvaža n a 
tuje, namreč sosebno : žita, žganje, živino za mesarje, le s 
hi derva, nestrojene kože in potašo. Imenitna je kupčija z 

lesom (s hlodi za ladije in velikimi jaderniki) v Besarabij o 
in Moldavo. Dopeljuje se pa iz zunanjih dežel po večen' kolonialno 
in rokodelno blago ; enako blago se tudi prevaža 
skoz Bukovino . 

V éernovicah je kupčijska in obertnijska zbornica . 

§. 670. Geste. 

Ta kronovina ima tri velike ceste, ki jo vežejo z drugimi 
deželami našega cesarstva . 

Severna teh cest jo veže poglavitno s Tarnopolom, zahodn a 
s Kolomejo in južna z Bistrico . Na jugo-vzhod derži cesta od Cer novic 
v Jaš. 

Poglavitna vodna pot v Bukovini Dnester . 


37O 

Prid, in Bistrica sta precej dobri povodni poti za kupu o z le som 
in dervi v Moldavo in Besarabijo . 

Železnih cest ni . 

§. 671 . Šole. 

Med 55 šolami, ki jih ima ta kronovina, so štiri poglavne 
šole *). V Cernovieah je niža realna šola dveh raz redov, 
združena s poglavno šolo in pa viši gimnazij. 

§. 672. Ime in gerb. 

Ime Bukovine ali bukovinskega vojvodstva se izpeljuje 
od mnogega bukovja, ki še današnjega dne pokriva 
Nelik del te dežele. Beseda Bukovina je, kakor se vidi, slo vanske 
korenike (bilk) in oblike . 

Za Bukovino, ki je še le od leta 1849 posebna kronovina i n 
ktera je popred bila kresija kraljestva Galicije in Vladimirije, dosle j 
še ni nikacega gerba v cesarskem gerbu, ki se ni premenil od let a 
1836 sem. Dokler še Bukovina ni bila avstrijanska, je imela z Mol 


(lavo en isti gerb, namreč, : glavo tura ali divjega bika z zvezd o 
med rogi v zlatem polju . 

§. 673. Razdelitev. 

To kronovino upravlja Levovsko mestoderštvo, po d 
ktero stoji Cernoviška kresijska oblast. Razdeljena je n a 
okraje z okrajnimi gosposkami, ki so podložne reéeni krcsijski 
oblasti. 

§. 674. Cernavice in Suvava. 

Poglavitno deželno mesto Čeriiovice (nem . Czer


nowitz, r. Cernciuti), stoji na berdcu ob desnem bregu Prut a 

in šteje čez 26.000 stanovavcov in več . 

*) Na koliko stanovnikov prihaja po 1 ljudska šola? 


V éernovlcah ste dve društvi, eno povzdiguje poznavanj e 
bukovinske dežele, drugo pa se poganja za to, da se ustanovi de žolna 
knjižnica . 

Suéava (rum. Suciava), nekdaj glavno mesto vs e 

Moldave, in še zdaj drugo 'mesto v kronovini, ima več kakor 
6000 prebivavcov in se ponaša z izdelovanjem usnj a 
kordovana in sanjana . 

V tukajšni gerško-nezedinjeni farni cérkvi se hranijo svet i 

ostanki (m o čl) mučenika Ivana Novega, kterega kristjanje gerškonezedinjene 
cérkve časte kakor deželskega patrona Bukovine . 

§. 675. Samostani reda sv. Vazilija. 

GerŠko-nezedinjeni samostani, v kterih žive kaludjerji 
ali mnihi reda sv. Vazilija (Bazilija), so v Sueaviei , 
Dragomirni in Putni. 

Putna stoji vsred nezmérnih samotnih gozdov, tako da v ti-

stem občinskem okraju prihaja samo 44 duš na kvadratno miljo . Samostanska 
cérkev v Putni hrani grob Štefana Velikega, kneza moldavskega, 
ki je umeri leta 1504. 

§. 676. Rudarski drugi kraji. 

V Jaku b e n u in .Eisenau-u se koplje železo, v Litisenthal-
u kuper, in v Kirlib ab i svinčeni leskenec, ki ima 
nekaj srebra v sebi . 

Največ rudnikov v Bukovini ima Vincenc Manz iz Mariensee--
a, ki mogočno povzdiguje omiko v Bukovini . Na svoje stroške 
vzderžuje ta možak sedaj 6 rudarskih naselbin, v kterih je pe t 
cérkvá, 6 šol, 2 lekarnici, 56 delavnic in 785 prebivališč (hiš) . Stanovniki 
izplačujejo malo po malo stroške zidanja in postajajo tak o 
gospodarji teh hiš . Vseh stanovavcov v teh naselbinah je 4500 . 

V gornjem porečju Suéave je velika c. k. žebčarija ali kobilarnica 
R ad a ve c (nem. Radautz ,, rum. Badauti) , v kteri je vsega 
2000 konj, poglavitno arabskega plemena. V V a tr i D o rn i so 
zdravilne toplice z izvirki, ki imajo nekaj železa in žepla v seb i 
steklarnice imajo F~rstenthal, udin in K r a s n a . 


38 1 


Opomb a 

zastran tega, kako se čitajo nektere (večidel z ležečim i 
éerkami pisane) besede laške, magjarske in romunske . 

Čitaj namreč v laških besedah : 
c pred e in i za č, sicer pa za k; ch vselej za k; g pred e 
in i zaa, gh za g, .gnzanj, gl za lj, sc pred e za 
sicer za sk. 

Čitaj v magjarskih besedah : 
c ali cz za e, cs za č, é za é, gy za gj ali dj, ly za lj, ny 
zanj, sz za s, s za š, z za z, zs za i. 

éitaj v romunskih besedah : 
c pred e in i kakor č, ch kakor k, e pred n pa é kakor 
poljski p, g pred e in kakor dž, ti kakor e. 

V českih in rusinskih imenih se je pisalo v te h 
bukvah: g za h in h za eh. 


D o d a-
Pristavljene so tu primerjalne tablice, po klerik se bodo 
rajskih čevljev, lahko preobračale na drugod navadno mer o 
na zemljopisne milje in nasproti in zadnjič toplomérsk e 

centezimalni 
Zemljp . 
kv. mlj . 
!=1 
Avstrij . 
kv . mlj . 
0,96 
Avstrij e 
kv . mlj . 
1 
Z emljp . 
kv. mlj . 
1, 05 
Dunajsk i 
Čevelj 
Pariški 
Čevelj 
009 7 
2 
3 
5 
6 
7 
8 
9 
10 
20 
30 
40 
50 
1,912,87 
4 ,78 
5974 6,70 
7 ,65 
8 961 
9,5719, 1 
28, 7 
38, 3 
47, 8 
2 
3 
5 
6 
7 
8 
9 
10 
20 
30 
40 
50 
2 909 
3,14 
4 918 
5 ,23 
0927 
7 ,32 
8 ,36 
9 ,4110,45 
20, 9 
31 ,441, 8 
52, 2 
2 
3 
tt 
5 
6 
7 
8 
9 
10 
20 
30 
40 
50 
1, 9 5 
209 2 
3 , 8 9 
''4 •8 7 
5, 8 4 6, 81 
7 , 7 9 
8,8 6 
9,73 
19, 5 
29, 2 
38, 9 
48, 7 
60 
70 
80 
90 
57,467, 0 
76, 5 
86, 1 
60 
70 
80 
90 
62, 7 
73,2 
83,694, 1 
60 
70 
80 
90 
58, 3 
68, 1 
77, 9 
87, 6 
100 95, 7 100 10'4, 5 100 97, 3 
200 
300 
400 
500 
191,3 
287,0 
382,7 
478, 3 
200 
300 
400 
500 
209, 1 
313, 6 
418, 1 
522, 6 
200 
300 
400 
500 
194,6 
291, 9 
389,3 
486, 6 
600 
700 
800 
900 
1000 
2000 
574,0669, 7 
765, 3 
86 1,0 
956,7 
1913, 3 
600 
700 
800 
900 
1000 
2000 
627, 1 
731, 7 
836,2940, 8 
10'15, 3 
2090, 6 
600 
700 
800 
900 
1000 
2000 
583, 9 
681, 2 
778, 5 
875, 8 
973,1 
1916, 3 
3000 
4000 
2870,0 
3826, 7 
3000 
4000 
3135, 9 
4181, 2 
3000 
4000 
2919, 4 
3892, 5 
5000 4783, 4 5000 5226, 4 5000 4865, 6 
6000 
7000 
8000 
5740, 0 
6696,7 
7653, 4 
6000 
7000 
8000 
6271, 7 
7317, 0 
8362, 3 
6000 
7000 
8000 
5838, 7 
6811. . 9 
7785, 0 
9000 
10000 
8610,0 
9566, 7 
9000 
10000 
9407, 6 
10452, 9 
9000 
10000 
8758, 1 
9731, 3 
11000 10523,4 11000 11'198, 2 11000 10704, 4 
12000 11480, 0 12000 12543, 5 12000 11677, 5 
13000 12436,7 13000 13588, 8 13000 12650,6 
14000 13393, 4 14000 14634, 1 14000 13623, 8 


tek. 
pervič Visočlne gorá, ki jih ta knjiga naznanja s čisli Drzpo 
francozkih čevljih, potem avstrijanske kvadratne milj e 
stopinje Reaumur-ove lestvice na stopinje po stotinski ali 

lestvici. 
Pariški 
čevelj 
1 
Dunajski 
čevelj 
1 . 03 
R. 
-i-80 
T 
C . 
-l-100 
o p 1 
-f-40 
o m 
C . 
-f-50 
é 
j 
r 
R. 
0 
C . 
0 
2 2. 06 79 983/4 39 48 3 f4 --1 ---1 1 
3 
4 
5 
3 .08 
4•11 
5. 14 
78 
77 
76 
97 1/2 
96 1/495 
38 
37 
36 
47 1/2 
461/445 
2 
3 
4 
21/2 
33/4 
5 
6 
7 
8 
9 
6 . 17 
7 . 19 
8 . 22 
9 . 25 
75 
74 
73 
72 
93314 
92 1 1 2 
91 1/4 
90 
35 
34 
33 
32 
43 3/4421/2 
411/440 
5 
6 
7 
8 
6 174 
7i/2 
83/4 
1 0 
10 
20 
30 
40 
10 . 2 8 
20 . 5 
30 . 8 
41 . i 
71 
70 
69 
68 
88 3 4 
87 1/2 
86 1/4 
85 
31 
30 
29 
28 
383/4371/2 
361/4 
35 
9 
10 
11 
12 
111/4 
121/2 
13 3/4 
1 5 
50 
60 
70 
80 
51 . 4 
61 . 7 
71 . 9 
82 .2 
67 
66 
65 
64 
833/4 
82 1 /2 
811/480 
27 
26 
25 
24 
333/4 
32,1/2 
311/430 
13 
14 
15 
16 
161/4 
17 1/2 
183/4 
20 
90 
100 
200 
300 
92 . 5 
102 . 9 
205. 1i 
308. 3 
63 
62 
61 
60 
78 3 4 
7 7 1/2 
76 1/475 
23 
22 
21 
20 
28 3/4 
27 1/2 
26 1/4 
25 
17 
18 
19 
20 
2 1 
221/2 
233/4 
25 
400 
500 
600 
700 
411 . 0 
513 . 9 
616. 6 
719 . 3 
59 
58 
57 
56 
73 3 4 
72 1/2 
711/4 
70 
19 
18 
17 
! v 
23 3/4 
22 1/2 
21 1/4 
20 
21 
22 
23 
24 
26 1/4 
27 i/2 
283/4 
3 0 
800 
900 
1000 
2000 
822 . 1 
924 . 9 
1027 . 6 
2055. 2 
55 
54 
53 
52 
68 3/4 
G7 1 2 
66 1/4 
65 
15 
14 
13 
12 
183/4 
17 1/2 
16 1/4 
15 
25 
26 
27 
28 
31 1 /4 
32 1/2 
333f4 
35 
3000 
4000 
5000 
6000 
3082. 9 
4110.5 
5138 . 1 
6165. 3 
51 
50 
49 
48 
633/4 
62 1/2 
61 1/4 
60 
11 
10 
9 
8 
13 3 4 
12 1/2 
11 1 /4 
10 
29 
30 
31 
32 
36 1/4 
37 1/2 
38 3/4 
4 0 
7000 
8000 
9000 
10000 
7193 . 7 
8220 . 9 
9248 . 6 
10276 . 2 
47 
46 
45 
44 
58 3/4 
57112 
56 1/4 
55 
7 
6 
5 
4 
83/471/2 
61/45 
33 
34 
35 
36 
41 1 /4421/2 
433/4 
4 5 
11000 
12000 
13000 
f'-4000 
11303 . 8 
12331 . 4 
12359 .0 
14386 . 6 
43 
42 
41 
-1-40 
53 3 4 
52 1/251 1/4 
0 
3 
2 
--1-1 
0 
3 3/4 
2 1/2-1-1 1/4 
0 
37 
38 
39 
-40 
46 1/4 
47 1/2 
jE8 3/4 
-50