Katoliški
Uredništvo in uprava:	Polletna naročnina	Lir	800
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Letna naročnina	Lir	1.500
Poduredništvo :	Letna inozemstvo .	Lir	2.500
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7	Poštno ček. račun; šte	v. 24/	12410
	
	
k\\\
Leto X. - Štev. 35
Gorica - četrtek 4. septembra 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
RESOLUCIJE
ki jih je odobrila II. interkontinentalna konferenca krščanskih demokratov v Bruslju, Belgija dne 10. julija 1958
I.
načela krščanske demokracije
Druga interkontinentalna konferenca krščanskih demokratov potrjuje svojo Zvestobo načelom politične svobode, socialnega napredka in mednarodnega sodelovanja; izjavlja, da naj bo državna suverenost omejena kakor zahteva mednarodni pravni red in načela naravnega prava; poudarja, da naj organizacija države zagotovi civilne svoboščine, svoboden razvoj sindikalnih organizacij, in politične svoboščine zlasti z ozirom na pluralizem političnih strank. Zahteva uvedbo takega socialnega in gospodarskega reda, ki bo zagotovil polno zaposlenost, primerne delavske plače in omogočil delavcem, da razpravljajo na osnovi enakosti z delodajalci probleme podjetja in gospodarstva na splošno. Ponovno potrjuje vsem narodom enako pravico glede Priznanja njihove narodnosti. Zametuje vse diktature in vse diktatorske režime, ker ne priznavajo osnovnih svoboščin človeške osebe. Želi, da se ustvarijo mednarodne organizacije, ki bodo sposobne jamčiti vsem ljudstvom svobodo, varnost in blagostanje.
II.
MEDNARODNO SODELOVANJE
Z ozirom na sedanji položaj priznava II. interkontinentalna konferenca krščanskih demokratov naslednje kriterije, ki naj vodijo krščanske demokrate po vsem svetu:
1. Univerzalni značaj sodobnih problemov in političnega delovanja. Vsi potrebujejo vse, in to v resnici in nujno.
2. Ne skupna preteklost — ki ima priznan zelo važen združevalni značaj — marveč predvsem odločna volja po graditvi skupne prihodnjosti je tisto, kar daje pomen in silo sestanku krščanskih demokratov iz vsega sveta.
3. Konkretna in učinkovita mednarodna solidarnost je potrebni predpogoj, da bo krščanska demokracija mogla dosegati 8voje narodno in mednarodno poslanstvo. Mednarodna solidarnost pa ne pomeni tujega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
4. Različni narodni pogoji gospodarske, socialne in politične narave zahtevajo različne metode; prožnost teh metod in medsebojno zaupanje pa sta neobhodna pogoja pri konkretnih akcijah krščansko demokratskih strank na svetu.
5. Krščansko-demokratska načela niso veljavna samo za ljudstva, ki jih je oblikovala zapadna civilizacija, marveč tudi *a reševanje narodnih in mednarodnih vprašanj po vseh kontinentih. Ljudstva Azije in Afrike morajo biti deležna posebne pozornosti krščansko-demokratskih strank, ki naj jim nudijo zvesto in tvorno sodelovanje.
III.
SOCIALNA PRAVIČNOST
Druga interkont. konferenca smatra, da je socialna pravičnost temeljna zahteva načel in pravil krščanske demokracije. Zahteva po socialni pravičnosti se mora smatrati za temeljni vir pri preoblikovanju sedanje socialne in gospodarske zgradbe sveta. Uveljavljenje socialne pravičnosti potrebuje gospodarski razvoj v Vsaki deželi, ki stremi za boljšimi življenjskimi pogoji prebivalstva in za pravičnejšo razdelitvijo bogastva.
Zato priporočamo;
1.	Kršč. dem. stranke naj imajo za dolžnost socialne pravičnosti vse ono, kar jamči vsakemu in vsem članom skupnosti možnost 'živeti v skladu z dostojanstvom človeške osebe, kar naj se do-*eže s' tem, da se vsakomur omogoči razsoj in izpopolnitev lastne osebnosti, posebno pa s sledečim:
a)	pravico do dela in pravične dohodke ne samo za preskrbo osnovnih potreb delavca in njegove družine, temveč tudi
za dosego splošne gladine civilizacije v njegovi okolici. Omogoči naj mu prihranke in pridobitev lastnine.
b) s pravicami in dolžnostmi, zvezanimi s sindikalno delavnostjo. Zagotoviti se mora svobodno in redno delovanje sindikatov in drugih poklicnih, kulturnih, moralnih in gospodarskih društev. Posebno na ne-avtonomnih ozemljih je treba legalno priznati svobodo sindikatov in u-činkovito spoštovati to svobodo za vse delavce, ne glede na pleme, vero ali vrsto dela.
c) uveljavljenje socialne funkcije lastnine, zlasti z ozirom na zemljiško lastnino, kjer se mora izvesti princip agrarne reforme.
d) pospeševanje take socialne in gospodarske strukture, ki bo dajala uslužbencem priliko soudeležbe, na osnovi e-nakosti s predstavniki javnega interesa in upravo, pri uravnavanju problemov v podjetju, gospodarstvu in splošnem blagostanju.
e) pravično razdelitev narodnega dohodka, da bodo vsi imeli dostop do dobrin in postrežbe po primernih cenah, in investicijo pridobljenih sredstev v
smeri razvoja proizvodnje in zboljšanih pogojev zaposlitve.
f) pomoč in reševanje šibkih slojev družbe.
g) obramba in zaščita družine, zlasti glede pravice o vzgoji otrok.
h) odstranitev predpravic, da se pospešuje enakost in solidarnost med razredi, plemeni in narodi.
2.	Krščansko-demokratske stranke naj vzpodbujajo svoje članstvo, da ostvarja kadre in tehniške študijske skupine za proučevanje socialnih in gospodarskih vprašanj, kakor tudi onih o razvoju in načrtovanju z namenom doseči konkretne in primerne rešitve življenjskih problemov v različnih deželah.
IV.
OSREDNJA EVROPA IN MADŽARSKA
Druga interkontinentalna konferenca krščanskih demokratov obsoja z negodovanjem eksekucijo madžarskih voditeljev Imre Nagy-ja, Maleter-a in drugih, ki so se borili za neodvisnost svoje domovine. Usmrtitev je v nasprotju z vsemi pravili pravičnosti in krši dane obljube. Konferenca globoko simpatizira z vsemi nedolžnimi žrtvami tega boja, in zagotavlja svojo solidarnost z zasužnjenimi narodi v njihovi borbi za svobodo, politično pravičnost in demokracijo.
Gronchi gre v Brazilijo
Predsednik republike Gronchi je odpotoval na uradni obisk v Rio de Janeiro. To je prvi obisk kakega italijanskega državnega poglavarja v Južni Ameriki. Brazilski predsednik Kubiček je v nekem intervjuju izjavil, da pozdravlja v italijanskem predsedniku »zvestega predstavnika demokratične ideje zahodnega sveta.« Med raznimi drugimi slovesnostmi bodo predsedniku Gron-chiju podelili tudi častni doktorat.
Temu obisku pripisujejo italijanski politični krogi veliko važnost. Tolmačijo ga kot novo afirmacijo prizadevanja za večjo vlogo Italije v mednarodni politiki.
Spor med Islandijo in Veliko Britanijo
Ko je islandska vlada sporočila, da bo podaljšala pas svojih obalnih voda, se je takoj oglasila Velika Britanija, ki ji ta ukrep ni
Francija na razpotju
Medtem ko se je general De Gaulle na svojem potovanju po Afriki bližal Alžiru, je Francijo zajel val terorizma. V noči med 24. in 25. avgustom so alžirski nacionalisti, ki prebivajo v Franciji, izvršili celo vrsto sabotažnih dejanj na ključne položaje v državi. Topot so se predvsem spravili na petrolejske čistilnice. V Toulusu in Narboni, v južni Franciji, so zažgali petrolejske zaloge ter pri tem uničili velikanske količine goriva. Največjo škodo pa je povzročil požar v marsejski čistilnici Mourepiane, ki je ena največjih v Franciji. Zgorelo je kakih devet tisoč kubičnih metrov bencina. V nebo so se dvignili velikanski plameni, tako da so morali prebivalci bližnje mestne četrti zapustiti svoja stanovanja. V mestu je bilo kot v času vojne; vse ulice so bile zapuščene ter nad njimi sajast dim in ogenj. Mnogi Francozi so mislili, da se je po skoro štiri sto letih spet ponovila šentjemejska noč (24. avg. 1572),
pa čeprav z malenkostno časoino razliko.
Policija se je takoj spravila na delo, da bi izsledila atentatorje. Po vsej državi je izvedla množične aretacije; v samem Parizu je priprla kakih tri tisoč Severnih Afrikancev. Pri tem je celo nekoliko pretiravala; že sama temna barva kože namreč je bila sumljiva.
Zdelo se je, da bo s tem terorizem prenehal, toda naslednje dneve so se atentati ponovili. Petrolejsko skladišče v Rouenu so tudi pognali v zrak. To pomeni, da je alžirska osvobodilna fronta odločena, da za vsako ceno nadaljuje svojo borbo ne samo v A-friki, ampak tudi v Franciji sami, da bi tako zadala udarce francoskemu gospodarstvu in vojaškemu potencialu. Obenem pa naj bi morebitne nedolžne žrtve pod-, zavestno ustvarile javno mnenje nasprotno ljudskemu glasovanju za novo ustavo, ki bo, kot znano, 28. septembra.
Na Daljnem Vzhodu vre
Komaj se je Srednji Vzhod malo pomiril, so kitajski komunisti poskrbeli za novo vojno žarišče na Daljnem Vzhodu. Je že tako, da v tej naši nemimi dobi ni nikdar miru. Zdi se pa, da nekateri revolucionarni pokreti prav nalašč za to skrbijo, ker jih mir ne zanima preveč.
Tako smo bili prejšnji teden priča, kako so Kitajci brez vzroka in potrebe začeli čez noč obstreljevati otok Kvemoj in druge, ki jih nadzorujejo nacionalisti s Formoze. Položaj v formoški o-žini je naenkrat postal zelo napet in nevarnost je še toliko večja, ker je Amerika po pogodbi vezana, da brani Čangkajška. Zato je iz previdnostnih razlogov takoj o-jačila VII. ameriško brodovje, ki po navadi križari v Tihem oceanu ter odredila, da se pomakne v for-moško ožino. Obstreljevanje in bombardiranje se v večjem ali manjšem obsegu nadaljujeta že ves teden. Radio Peking je celo
dal nacionalistom ultimat, naj se na Kvemoju vdajo, ker jim bo drugače huda predla.
ZDA so odločene, da branijo Formozo ter otoke Peskadores. Zato je razumljivo, da tudi v slučaju kvemojskega otočja ne bodo držale križem rok. To je Bela hiša že dala indirektno razumeti kitajskim komunistom. Medtem vsak dan prihajajo nova ameriška ojačenja z Japonske, Filipinov ter Singapurja.
Tudi komunisti zbirajo ladje in druge motorne čolne pred omenjenimi otoki; topovi pa itak grmijo vsak dan na obeh straneh. Mnogi dvomijo, da misli Mao Tse-tung resno sprožiti napad na Formozo, vendar nevarnost, ki so jo komunisti zanesli, obstoja., To je vsekakor slabo izpričevalo za kom. Kitajsko, ki želi biti sprejeta v OZN. Kako se bo zadeva nadalje razvijala in končala, bo pokazala bodočnost.
PO POVRATKU DE GAULLE A IZ AFRIKE
General De Gaulle se je v petek vrnil v Pariz s svojega volilnega potovanja po Afriki. Zdelo se je, da bo to svojo turnejo srečno ali pa vsaj v ugodnih pogojih zaključil. Po več ali manj zadovoljivem sprejemu na Madagaskarju in ostalih prestolnicah Francoske Ekvatorialne Afrike, je moral v Gvineji ter Senegalu o-kusiti posledice zgrešene francoske politike zadnjih let. V glavnem mestu Dakarju so njegov o-bisk hladno sprejeli. Med govorom so pogosto vzklikali: Hočemo neodvisnost takoj! De Gaulle jim je pa obljubil neodvisnost v okviru federacije s Francijo ali izven nje, kakor se bodo pač izrekli 28. septembra. Toda v slednjem slučaju bo prenehala gospodarska podpora ter bodo tako prepuščeni samim sebi. To je v bistvu nova francoska politika do Afrike.
Zadnja etapa potovanja je bil Alžir. Tudi tu je bil sprejem zelo uraden. Tako domačini kot Francozi so se kazali zelo zadržane. Vse se je vršilo nekam na tiho. Zgleda, da so dogodki v Franciji prekrižali De Gaullu načrte z Al-žirom. Govoril je samo po radiu in ne na javnem zborovanju. Vse kaže, da mu ozračje v Alžiru ni bilo preveč naklonjeno. — Napovedal je obsežna javna dela za dvig življenjske in kulturne ravni arabskih domačinov ter enakopravnost v javnih službah. Politične plati vprašanja se ni dotaknil, čeprav je to temeljni problem Al-žira.
Ta teden se v Franciji začne volilna propaganda za novo ustavo; ljudsko glasovanje bo 28. septembra. Ljudje so še pod močnim vtisom prejšnjih dni. Naj si bo izid glasovanj kakršenkoli, eno je gotovo: če se bodo afriška ljudstva izrekla negativno, bo Francija morala njih voljo spoštovati, ker drugače jo bodo dogodki u-sodno prehiteli, kot so jo že večkrat. — Iz tega se vidi, da je francoska politika na resnem zgodovinskem razpotju.
bil po godu. Tako se je začela majhna pomorska »vojna«, kajti nobena od prizadetih držav noče popustiti. Vlada v Reykjaviku je pri londonskih oblasteh odločno protestirala zoper kršenje nove islandske določbe. Britanske ladje so namreč vseeno plule po vodah, ki jih je sedaj Islandija proglasila za svoje. Angleške ribiške ladje pa plujejo le v spremstvu enote vojne mornarice. Prišlo je celo do streljanja, seveda brez človeških žrtev.
Položaj je zelo delikaten. Islandija je, kakor Velika Britanija, članica Atlantske zveze; taki spori pa le slabijo enotnost skupne organizacije. Ni sicer verjetno, da bi zaradi tega Islandija izstopila iz atlantske obrambne zveze, kar bi bilo Sovjetom brez dvoma zelo pogodu. Upajmo, da bo vprašanje zadovoljivo rešeno s posredovanjem Atlantskega sveta.
Tržaške občinske volitve
Tržačani bodo 12. oktobra spet povabljeni pred volilne žare, da izvolijo nov občinski svet, občinski odbor in župana. Prve mesece po zadnjih občinskih volitvah je gospodaril demokrščanski mestni odbor s podporo desnice, dokler se misovci niso ujezili in odrekli svojo podporo. Tako je prišel na občino komisar. Če bi se bili strogo držali črke postave, bi bilo že prej prišlo do volitev. Ker pa vsak razlaga postave po svoje in je navadno merodajno to, kar reče tisti, ki je na vladi, je ostalo pri komisarju.
Nov dogodek je bil za tržaško politično življenje spor v vrstah novofašistov. Morda upajo nekateri, da bo s tem pridobila demo-krščanska stranka. Ali se bodo ti računi obnesli ali ne, bomo videli kmalu.
Slovenci bomo spet predložili svojo »SLOVENSKO LISTO« z lipovo vejo in helebardo. Zavedni Slovenci se ne bomo skrivali v različne fratelančne stranke. Volilna borba ne bo lahka, ker so proti nam skupine, ki morejo računati z obilnimi finančnimi sredstvi. A ni vse denar. Vrste rdečih se redčijo in množi se število naših prijateljev. Marsikdo se nam je pridružil javno in brez strahu, še več pa je tihih simpatizerjev. Vsi prisrčno pozdravljeni združeni v borbi za pravo demokratično idejo.
49. država ZDA
Po referendumu, ki so ga imeli na f. ljaski nedavno od tega, je ta dežela pc stala 49. država Združenih držav Amer ke. To ogromno deželo,-veliko za pet i talij, so ob koncu prejšnjega stoletja ki pili Amerikanci od Rusov. Kupčija je bil zelo posrečena, kajti pozneje so na Alje ski odkrili bogata ležišča zlata in drugii rud.
Skupno z referendumom so določili ti di republikanske in demokratične kand date, ki bodo to 49. državo zastopali kongresu. Sedanji guverner Aljaske j Amerikanec jugoslovanskega porekla.
Požari zaradi vročine v Grčiji
Grčijo je zajel izreden val vročine, kt kršnega ne pomnijo že skoro 100 let. N nekaterih krajih je- vročina dosegla 4 stopinj. Prišlo je do hudih gozdnih požt rov, zlasti v severni Grčiji. Mnogo vas: katerim grozi požar, so morali izpraznit: Evakuacija prebivalstva se vrši le pi morju, ker so ostale poti vsled požaro nepristopne.
NAS TEDEN V CERKVI
7. 9. nedelja, 15. pob., angelska: 5v. Anastazij, m.
8.9. ponedeljek: Rojstvo Device Marije (nezap. praznik)
9. 9. torek: sv. Peter Klaver, spozn.
10.9. sreda: sv. Nikotaj Toletinski, spozn.
11.9. četrtek: .sv. Prot in Hijacint, m.
12.9. petek: Presv. Ime Marijino: 5v. Gvi-don, spozn.
13.9. sobota: sv. Notburga, dev.
*
ROJSTVO DEVICE MARIJE. Eva, mati
vseh živih, to pomeni njeno ime, je pač
naša prva mati. Toda nadnaravno življenje nam je zapravila.
Marija nam .je pridobila nadnaravno življenje, ko je rodila Zveličarja: je naša duhovna mati, mati vseh nadnaravno živih.
V družini se ljubeči otroci z veseljem spominjajo materinega rojstnega dne in njenega godu. Tako je prav, da se v duhovni družini, ki je sv. Cerkev, z veseljem spominjamo rojstva naše duhovne Matere.
Cerkvena molitev pozdravlja Marijo: »Tvoje rojstvo, deviška Bogorodica, je razveselilo vesoljni svet, zakaj iz Tebe je izšlo Sonce pravice, Kristus, naš Bog.«
IZ SV. E V A N G E L I J A
*	isti	čas	je šel Jezus v me-
sto z imenom Naim, in šli so z njim njegovi 11-čenci in mmnogo ljudstva. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo n\no-go ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« In pristopil je ter se dotaknil nosil — nosilci pa so obstali — in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« In mrtvi je sedel in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. In strah je obšel vse, in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami,« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« *
15. nedelja po Binkoštih
Komu se ne skrči od groze srce, ko vidi, da neizprosna smrtna kosa ugrabi mlado življenje: ko odvzame lepim licem svežo barvo in ustom prijazen smehljaj; ko za vedno zapre žive oči; ko celo telo spremeni v negibno trdo truplo in obrazu nadene brezkrvno mrzlo bledino? Uboga mati, ubogi oče, ubogi svojci, ko se poslavlja mlad fant in mlado dekle! Huda je taka izguba, to je kakor živ meč v srce in kakor pekoča dušna bolečina.
Nekaj podobnega kot smrt mlade osebe, je smrt, ki jo v naši duši povzroči težek greh. Toda
naj bodo znaki in posledice smrti še tako presunljive, je še vedno hujše razdejanje, ki ga prizadene naši duši greh. Ta smrt je veliko usodnejša in groznejša. Hujša, stokrat hujša je smrt naše duše kot pa smrt našega telesa. V telesni smrti se duša loči od telesa, z grehom pa človek izgubi božjo milost in postane najrevnejša sirota, ker je ločen od Boga. Tako dušo objame sam hudi duh in jo ima v oblasti, dokler se človek ne skesa in spokori. Grešna duša je duhovno mrtva, mrtva za nebesa in mrtva za krščansko življenje. — Bridko je, kadar v cvetočo vigred udari hladen mraz in kadar jo pogazi mrzla slana; grenko, če toča pobije zoreče žito' in sadje. A še vse hujše je razdejanje, ki ga zapusti v človeški duši težek greh. Taka duša je v smrtni nevarnosti za celo brez-krajno večnost. Če umre neske-sana, se gotovo zgubi v peklu. 2e so odprta peklenska vrata in že segajo po njej hudičevi kremplji. Dokler je v grehu, nima pravice do nebes in ne sme upati nanje. Njen delež bodo neznosne neminljive muke v družbi hudih duhov sredi peklenskih plamenov. Skrbimo za to, da bo naša duša vedno čista, brez greha! Spovedujmo se redno in pogosto, po potrebi! Kakršno življenje, taka smrt; in kakršna smrt, taka večnost. Ce bo življenje pravično, bo tudi vse ostalo sveto in srečno. Pazimo, smrt je .vedno za petami! Naj nas ne zaloti v grehu!
življenja
»Greh skupnosti«
Uradno so javili, da bo mednarodni shod katoliških razgovorov, trinajsti v vrsti podobnih shodov, prve dni septembra v San Sebastiano v Španiji. Predmet razgovorov bo »Skupni greh«. Razlog za tak predmet razgovorov je dejstvo, da je danes velika zmešnjava in moralna stiska in beda med človeštvom. Ker je to pojav, ki ga je opazovati v skupnosti človeške družbe, ga lahko imenujemo »greh skupnosti«, ki vsekakor zasluži globljega študija psihologov, moralistov, teologov, pa tudi sociologov. Zato je primerno, da se na mednarodnih katoliških razgovorih pokaže pot, kako se tega skupnega zla rešiti.
Izjave berlinskega škofa
Berlinski škof, msgr. Julius Dopfner, je ob priliki neke. pontifikalne svete maše v Berlinu izjavil: »Čutimo se tako blizu Cerkvi prvih stoletij in njenim stiskam.« Nato pa je poudaril, .kako protiverska in protikatoliška propaganda hoče prikazati Cerkev kot preživet socialni red, ki hoče samo politično vladati in ne odgovarjati svojemu duhovnemu poslanstvu, in je zato tudi označena kot sovražnica pravega in resničnega miru. Dotaknil se je tudi dejstva, da so mu oblasti dvakrat prepovedale obiskati svoje vernike v diaspori in mu odklonile dovoljenje za vstop v Vzhodno Nemčijo, pa je poudaril, da ga to še vse bolj združuje s svojimi verniki in naj se sovražniki Cerkve zavedajo, da jih ločiti ne morejo".
Newmann na poti k svetosti
Pri nadškofijskem cerkvenem sodišču v Birminghamu na Angleškem je tamkajšnji nadškof imenoval sodni zbor in slovesno začel njegovo delo za proučevanje življenja, kreposti in spisov znamenitega angleškega konvertita in kardinala Joh Nevvmanna. Omenjeni kardmal je umrl leta 1890 in je v Birminghamu dalj časa živel, kjer je tudi ustanovil oratorij sv.
Filipa. Predno je postal katoličan, je bil protestantski pastor.
Pomanjkanje cerkva v Varšavi
Kardinal Stefan Wyszynski, nadškof v Varšavi, je izjavil, da je za najnujnejšo rešitev duhovnih problemov vernikov v glavnem mestu potrebnih vsaj 45 novih cerkva, katerih predvsem predmestja mesta nimajo. Dosedanjih 66 cerkva, ki so v Varšavi odprte, nikakor ne zadoščajo osnovnim potrebam vernikov, katerih število je po vojni narastlo za 400.000. So predmestja, posebno nova, ki sploh nimajo ne cerkva ne kapel.
Misijonska nabirka
Miinsterska škofija v Nemčiji prvači v nabirkah za' misijone, kjer krajevni škof, msgr. Keller, posebej skrbi za južnoafriške misijone in predvsem za njih šolske probleme. Lansko leto so katoliški verniki nabrali 170.000 nemških mark, medtem ko so aprila letos darovali 100.000 mark škofu v Mariahill v Južni Afriki.
Katehumeni v Seulu
800 mladih fantov in deklet se redno udeležuje posebnih konferenc, ki jih ima zanje kot pripravo na prejem svetega krsta že nad en mesec vsako nedeljo v seulski stolnici P. Matej Youn. Ta skupina je ena najvažnejših od vseh 100.000 kate-humenov, ki se na Koreji trenutno pripravljajo za prejem svetega krsta.
Romanje parlamentarcev
Pretekli petek in soboto se je v Lurdu zbralo okrog 300 vidnih političnih osebnosti, tako: (tet ministrov, 8 bivših ministrov, predsednik Evropske skupnosti Robert Schuman, 42 poslancev pariškega o-krožja. Zastopana so bila skoraj vsa francoska okrožja. Navzoči so bili tudi župani iz Rima, Madrida, Valencie, trideset italijanskih poslancev in senatorjev; nadalje nekateri kanadski, poljski, belgijski, španski in holandski poslanci.
1 ■ i It * ■			
ifi	red lursko votlino		
' ' • - ■ ' ;*A-	med mašo škofa		msgr.
	Rožmana.		
	Foto p. Fidelis		
Francosko romanje
Pod geslom: Duhovna prenovitev Francije se je v preteklih dneh vršilo veliko francosko narodno romanje v Lurd. Udeležilo se ga je okrog 50.000 romarjev in še 1200 bolnikov. V Lurd so prispeli s 34 posebnimi vlaki.
Romanje gluhonemih
V Lurd je prispelo tudi 2000 gluhonemih iz raznih držav. Sveti oče jim je poslal svoj pozdrav in blagoslov.
Nove cerkve v Dublinu
V Dublinu, na Irskem, so od zadnje svetovne vojne zgradili 15 novih cerkva, 6 bolnic, 24 srednjih šol in večje število osnovnih šol. Stroški znašajo 22 milijonov dolarjev.
25 katoliških škofov v komunistični Kitajski
Komunistična Kitajska ima 25 katoliških škofov, ki pogumno branijo pravice Cerkve. Devet jih je trenutno v ječi. Vsi ostali škofje so strogo nadzorovani in nekako konfinirani v svojih rezidencah. Tako poroča misijonska agencija Fides.
19. knjiga papeževih govorov
Izšla je 19. knjiga papeževih govorov. V zgodovini papežev menda ne najdemo sv. očeta, ki bi imel toliko govorov in tako raznolikim skupinam kot sedanji sveti oče.
Misijonsko delo na Formozi
Misijonsko delo na Formozi vedno lepše napreduje. Značilno je, da ljudje sami vedno pogosteje s prostovoljnim delom gradijo misijonske postaje.
Najvišji napredek
Na veličastnem zborovanju delavcev v Lurdu, ki je bilo 15. avgusta, je lurški škof Theas povedal tudi tole: Delavci u-pravičeno težijo za človeškim in socialnim napredkom, toda poleg tega je še moralni in duhovni napredek, ki mora biti vedno na prvem mestu.
Najstarejši novomašnik
Najstarejši novomašnik je verjetno Humbert Olivieri. Rodil se je v Rimu pred 74 leti. Po končanih akademskih študijah je odpotoval v Združene države, kjer je postal univerzitetni profesor. Pred nekaj leti se je začel pripravljati na duhovniški stan. Posvetil ga je škof Faveri. Častitljivi novomašnik bo takoj odpotoval v Mehiko, kjer se bo posvetil duhovniškemu apostolatu.
Pospešeno delo za vrnitev Anglije
Skupina katoliških duhovnikov je na posebnem srečanju ugotovila, da je za vrnitev Britanije v katoliško Cerkev potrebno večje sodelovanje katoliških laikov pri apostolatu in pa bolj pozitivno prikazovanje katoliškega nauka. Posebej so ugotovili, da Legio Mariao izredno pomaga pri apostolatu in so člani z vso dobrohotnostjo sprejeti tudi pri nekatoliča-nih. Sklenili so poseben program, s katerim bodo skušali razgibati laike in z njih pomočjo delati za vrnitev Anglikancev v katoliško Cerkev.
Mednarodni festival filma o gorah
Prve dni oktobra bo v Trentu mednarodni festival-filina o gorah. Doslej se je prijavilo k udeležbi že 13 držav, med njimi Italija, Avstrija, Švica, Nemčija, Romunija, Norveška, Japonska, Kanada, ZDA, Nova Zelandija in druge. Francija bo prikazala film »Ljudje snega«. Veliko zanimanje vzbuja že sedaj ameriški film »Lovci«, ki je bil posnet v Afriki in je letos prejel Flahertyjevo nagrado.
APOSTOLSTVO MOLITVE
MOGOČNA ARMADA
Odkar stoji svet, divja neizprosen boj med dobrim in slabim, med vero in brez-boštvom, med Bogom in med satanom. Toda lahko rečemo, da še nikdar ni bil ta boj tako obsežen in neizprosen, kakor v sedanji dobi. Danes se je brezboštvo organiziralo v mogočno fronto, ki jo podpirajo mogočne stranke in države, ki u-porabljajo v ta namen ogromna denarna sredstva in vse pripomočke, ki jih je ustvaril moderen čas. Vzgojili so in vzgajajo na stotisoče najzmožnejših borcev obojnega spola, ki se s fanatično zagrizenostjo borijo za zmago brezboštva in uničenje vsake vere. Katoliška Cerkev je po zamisli in uredbi njenega božjega U-stanovitelja sijajno organizirana in opremljena za boj in obrambo proti vsem sovražnikom, vendar je današnji boj tako težak in nevaren, da rabi tudi ta božja ustanova še posebno organiziranih in pripravljenih čet za uspešen boj. Ti posebni oddelki ali čete so katoliške organizacije in družbe. Med te spada poleg Katoliške akcije in Marijinih družb tudi Apostol-stvo molitve. Po najnovejših statistikah šteje Apostolstvo molitve danes'okrog 40 milijonov članov in članic, tako prav za prav ne moremo govoriti o posameznih
oddelkih ali četah. 40 milijonov je tako ogromna številka, da lahko rečemo, da je Apostolstvo molitve ena najmogočnejših armad na svetu. Moč vsake armade je pa v tem, da je dobro organizirana in da razpolaga v zadostni meri s sredstvi, ki so ji potrebna za dosego svojih namenov. Tudi v tem pogledu moramo reči, da je armada Apostolstva molitve na višku. Njena organizacija je brezhibna in moderna in v najtesnejšem in neprestanem stiku z vrhovnim vodstvom sv. Cerkve. Njegova sredstva so obilna in najbolj preizkušena in sodobna. Ker je to armada prostovoljcev, smo prepričani, da med borci te armade ni mnogo takih, ki bi se samo hlinili in se za hrbti drugih skrivali. Ta armada je gotovo v 100 letih obstoja tudi veliko dosegla in dosega vedno nove uspehe. To je vrhovno vodstvo sv. Cerkve tudi ponovno potrdilo.
Kdor torej ljubi sv. Cerkev in želi, da bi ta božja ustanova premagala najhujšega sovražnika človeštva in neumrjočih duš, naj se pridruži armadi Apostolstva molitve!	Dr. J. Gr.
MOLITVENI NAMENI ZA SEPTEMBER
Splošni: Da bi se v parlamentih upoštevalo in spoštovalo božje ime in njegove zapovedi!
Misijonski: Da bi azijski in afriški visokošolski dijaki bolje spoznali in spoštovali Jezusa Kristusa!
Naš domači namen: Da bi se naša slovenska mladina ne dala versko in nravno pokvariti od sedanjih brezbožnih voditeljev !
Ogromen kip Matere božje
na italijanskih Alpah
V teku velikih verskih manifestacij, ki bodo od 7. do 14. septembra v italijanskih Alpah nad Campodolcino na višini 1800 metrov, bodo na vrh Alpe di Motta postavili 20 metrov visok kip Matere božje. Na to lepo zamisel, da bi na visoke Alpe postavili »Našo Gospo Evrope«, je prišel duhovnik msgr. Luigi Re, ki je s pomočjo drznih planincev zgradil stezo do vrha, po kateri sb potem prinesli potrebni material in ogromni kip sam. Ob vznožju kipa so zgradili majhno kapelo, ki jo bo v prihodnjih dneh blagoslovil milanski škof Montini.
f „l^atoližki glas" v vsake :	slovensko	družino I
Deseta skupna proslava Matere božje na Opčinah v nedeljo 14. septembra
Tržaški duhovniki oznanjamo vsem dragim vernikom skupni praznik v čast Matere božje. Letos naj bo naš praznik odmev lurške stoletnice, ki jo v veselju in radosti obhaja ves katoliški svet! Letos naj bo naš skupni praznik na Opčinah dan javnega zadoščenja za sramotilne članke v slovenskem brezbož-niškem časopisju proti časti Matere božje! Letos naj bo naše srečanje pred Marijo na Opčinah skupna prošnja za mir, ki je sad pravičnosti!
Vsa zavedna katoliško misleča mladina, cerkveni pevci, člani vseh cerkvenih In katoliških organizacij, skavti, strežniki, dekleta v narodnih nošah, vaše mesto na letošnjo drugo septembrsko nedeljo je ob Marijinem oltarju na Opčinah! Vsi Bogu in sveti veri zvesti fantje in možje, dekleta, žene, vsi tržaški in goriški lurški romarji, vaši dušni pastirji vas vabijo na skupni marijanski praznik, ki je že deseti po prvem nepozabnem Marijinem romanju v naših krajih. Openci, lepo okrasite vašo cerkev in vas; matere, pripravite belo oblečene deklice; vzemimo v Marijino procesijo vse naše lepe zastave; vse žene, dekleta, otroci, imejte po fatimski navadi cvetje v rokah. Marijin praznik na Opčinah naj bo vsako leto lepši, vsako leto večji! Povsod raste hudobija, naj raste istočasno dobrota, zadoščenje, — naj raste — vera!
Začetek slovesnosti bo ob 4h popoldne v openski župni cerkvi; pri procesiji bo sodelovala salezijanska godba iz Trsta. Celotni spored bomo objavili v naslednji številki našega lista in na letakih. Romarjem iz daljnih župnij priporočamo, naj takoj mislijo na prevoz.
s Vse Bogu in Materi božji zveste primorske vernike vabijo na skupni marijanski praznik
TRŽAŠKI DUHOVNIKI
Slovenski romarji v Lurdu nesejo Mariji zaobljubljeno svečo. (Foto p. Fidelis)
Kdo se po glavi tolče?
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Dne 21. avgusta smo objavili uvodnik “Poganski nacionalizem«. V njem smo obsodili tudi nastop tržaškega poslanca Bologne v rimskem parlamentu zoper pravice slovenske manjšine. O tem uvodniku Piše Novi list z dne 28. avgusta nasledke: »Z uvodnikom se mi seve popolnoma strinjamo, saj smo sami že zdavnaj enako pisali ter prvi Bolognev govor obsodili. Obsodili že tedaj, ko je Kat. glas ®al o g. Bologni povedati le to, kako »pametno’’ je govoril o Slovencih v parlamentu. še neverjetneje pa je, kako se Korejo gospodje danes zgražati nad tukajšnjimi demokristjanskimi poganskimi nacionalisti, medtem ko so v istem listu *a zadnjih volitev javno pozivali slovenske katoličane, naj podprejo svoje narodne sovražnike. Ali se msgr. Močnik in to-variši prav res ne zavedajo, kako je vsak stavek iz zadnjega uvodnika težek udarec, treskajoč po njihovih glavah?«
K zgornjemu naše opazke.
1. 0 govoru poslanca Bologne smo mi dne 24. julija mimogrede takole zapisali: "Med razpravo v zbornici je govoril tudi novoizvoljeni tržaški poslanec KD Bolo-Sna, ki se je med drugim zavzel za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. S tem v zvezi je na ugovore desničarskih poslancev pametno odgovoril, da slovenska manjšina ne bo nikakor ogrožala državne celovitosti v o-kviru nove dežele.« Sedaj naj uredniki Ni. presodijo, ali je pametno reči, da Slovenci ne moremo ogrožati celovitosti Italijanske republike, ko je nas tako ma-
lo.	njih pa 50 milijonov, ali ne. Pameten človek bo moral pritrditi, da je pametno reči, da peščica Slovencev ne more ogrožati celovitosti ital. države. Nespameten človek pa bo trdil obratno. Ali se uredniki NL prištevajo med te slednje?
2. že v prvem članku, ko smo načeli Zadevo o tem, kako naj Slovenci volimo Pri državnih volitvah, smo jasno razlikovali med krščansko demokracijo in med njenimi malovrednimi predstavniki, to je •ned političnim gibanjem ital. katoličanov ■n med nekaterimi zastopniki tega gibanja, zlasti pri nas na meji. To razlikovanje smo potem še večkrat poudarili, zakaj za idejo krščanske demokracije mota bili vsak, kdor Mi dobro. Cerkvi, ni ia s tem rečeno, da je vse prav, kar kak Zastopnik KD reče ali stori. Ko smo KD Pri zadnjih volitvah podprli, še nismo Prav nič odrekli svojim narodnim pravicam in tudi ji nismo podpisali menice *n bianco. Podprli smo jo zato, ker je najini krščanskim idealom najbližja in ker je izmed vseh strank ona, ki bi po svojem programu morala najbolj ščititi tudi naše narodne pravice, kot stranka, ki se .hoče držati naukov Cerkve. Premostili Srno zadržanje nekaterih njenih predstavnikov do naših narodnih zahtev in v želji po spravi med katoličani tu na meji države ter v upanju, da bodo tudi naši Somišljeniki ital. jezika uvideli nevzdrž-nost poganskega nacionalizma, smo po svojih močeh podprli KD. Vse to Smo storili v trdnem prepričanju, da tako najbolje služimo Cerkvi in narodu. Naše ljudstvo je to razumelo in nam sledilo. Niso pa tega razumeli nekateri razumniki, ki hočejo biti krščanski socialci. Ti ljudje> ki imajo svoje glasilo v NL, So vedno bili ne proti zlorabam v KD, temveč proti KD kot taki, to je zoper KD kot stranko ital. katoličanov. Od tod {Udi vse ogorčenje NL zoper naš list in Našega odgovornega urednika. Krščanski Socialci hočejo biti, a ne krščanski demokrati. Zalo vidimo, da je njih mesto s socialisti in komunisti, nikakor pa ne
s krščanskimi demokrati. O tem priča vse pisanje Novega lista, odkar je znova začel izhajati. Zaradi tega, če je kdo, ki se tolče po glavi, je ravno NL, ki trdi o sebi, da izpoveduje krščanske nazore, a istočasno ruši edinost slovenskih katoličanov'ter jih zavaja na pota titoizma; trdi dalje o sebi, da je za demokracijo, a ruši idejo krščanske demokracije, brez katere ni in ne more biti prave demokracije. Tako pisati in tako nastopati se zares pravi, biti se po lastni glavi in pljuvati v lastno skledo.
VPRlSBJETE - ODGOVARJAMO
Na tem svetu večkrat opažamo, kako se tistim, ki delajo slabo, godi dobro, medtem ko poštenjaku velikokrat slaba prede. Bog bi moral hudobneža takoj kaznovati in pravičnega že na tem svetu nagraditi, sicer katoličanom lahko očitajo, da si ne znajo pomagati drugače ko ob smrtni uri.	B.
Odgovor :	Bog je pravičen in, če
prej ne, vsaj na drugem svetu hudobneža kaznuje, pravičnega pa nagradi. Toda Bog je tudi usmiljen in čaka, da se grešnik spreobrne. Da ga laže pripravi do tega, je z njim radodaren, rekli bi celo razsipen. Ce pa človek globlje motri delo in nedelo ljudi, opaža, da se pravica božja izkaže nad človekom največkrat že na tem svetu. Znano je, da je Mati božja napovedala drugo svetovno vojno prav zaradi grehov hudobnežev. Prav tako je znano, kako so slabo končale nekatere vidnejše osebnosti, ki so tu storile mnogo hudega
Ta dopis je za preteklo številko dospel prepozno. Objavljamo ga v tej številki, ker je še vedno zanimiv.
(Uredn.)
Dandanes se na svetu vsem mudi. Tudi čas, ki je odmerjen deklicam za bivanje v počitniški koloniji v lepem gorskem kraju Paularo (Carnia), teče tako naglo, da nam b.o čez teden žc odbrzel.
»Samo še eno nedeljo in potem gremo domov!« ponavljajo naše pridne deklice. Vzkliki zvenijo v različnih tonih. Ene nestrpno štejejo dneve, ko bodo lahko spet objele svoje ljube starše, bratce in sestrice; druge pa skoro z žalostjo ugotavljajo, da se jim letovanje naglo krči, da jim bo treba torej kmalu zapustiti skrivnostni dvorec — »pajaco kaliče«, kot ga v svoji porednosti imenujejo, ter seveda številno družbo 100 sovrstnic, od najmlajše 6-letne in tako ljubke Tamare pa do najstarejše, 14-letne Marine.
Ni lahko delo naših šestih gospodičen, ki imajo vsaka po svoje s skupinami veliko skrbi in dela. Posebno najmlajše, 6-7-8-letne »miške« prve in druge skupine, dobro zaposlujejo svoji varuhinji. A tudi »gospodične« 4. in 5. skupine ne pustijo počivati svojih vzgojiteljic.
Dela čez glavo imajo seveda naše snažilke in perice, ki jim je treba neprestano čistiti in pospravljati. Gardarobierka je dobro zaposlena s šivanjem in likanjem. Veliko truda stane delo naše kuharice in njenih pomočnic, ki skrbe, da so vsi, mali in veliki želodci, polni. A prenapolnjeni trebuščki pa spet niso dobra stvar: deklice morajo v takih prilikah na obisk h gospe bolničarki.
Pa tudi naše punčke imajo včasih le preveč dela in skrbi: hodijo na sprehode,
(Fiihrer, Mussolini itd.). Najlepši zgled, kako Bog kaznuje hudo že na tem svetu, najdemo pa v življenju Napoleona samega.
Ko je postal cesar, ga je hotel Pij VII. kronati v Parizu, a Napoleon tega ni dovolil in si je krono sam nadel. Mislil je, da jo bo znal braniti pred vsemi. Nihče, niti Bog, mu je ne bo mogel odvzeti. Ko ga je papež izobčil, je vzkliknil: »Mar misli papež, da bo z izobčenjem padlo orožje iz rok mojim vojakom?« Kako se je pohod nad Rusijo končal, je vsem znano. Na bojnem polju je Napoleon sicer zmagal, a sta ga premagala mraz in lakota.
Napoleon je dal odpeljati dva papeža, Pija VI. in Pija VII. Dvakrat pa je bil tudi sam ujetnik. Pija VII. je poslal najprej v Savono, potem pa v Fontainebleau, sam je moral najprej na otok Elbo in potem na otok Sv. Helene. Papeževo ujetništvo je trajalo skupno 7 let, ravno toliko njegovo. Pija VII. so hoteli zarotniki rešiti, on pa je odgovoril, da zaupa v Napoleonovo velikodušnost, četudi slednji ni bil z njim prav nič velikodušen. Prav tako je Napoleon zaupal v Angleže, a so ga ti izdali. Papeža je poniževal s tem, da ga je imenoval suho: »rimski mašnik«, ravno tako so njega, po padcu, imenovali zgolj general Bonaparte. Papeža je držal v u-jetništvu proti vsem človeškim in’ božjim zakonom; kasneje je tudi sam tožil in se hudoval, da ga držijo ujetega proti vsem človeškim zakonom. Piju VIII. je Napoleon določil zelo majhno stanovanje, obdal ga je z ovaduhi in odtrgal od njega najboljše prijatelje. Prav tako so Napoleona vsi zapustili, celo njegova lastna žena, sina pa so mu poslali v avstrijsko prestolnico, kjer je umrl za jetiko.
Ali so vsi ti-le dogodki sami slučaji? Na srečo je Napoleon doumel vse slabo, ki ga je storil v življenju, in se pravočasno spravil z Bogom.
kjer je toliko ciklamov, da človek ne mo re z zaprtimi očmi mimo njih. Tudi žuborečim valčkom v bistrih potočkih je treba večkrat ponagajati. V mislih je stalno izlet na planino Zermulo, kamor nas vreme, ki nam že dolgo poredno nagaja, ne pusti. Ženska radovednost tudi stane truda, saj je treba prav zaradi nje po-gostoma pogledati na oglasno desko, kaj bo novega. Največ zanimanja povzročajo večerne zabave: kino ali kulturni večeri, ki jih deklice v svoji marljivosti same pripravljajo.
Cisto tiho povemo, tako tiho, da bi one same tega ne slišale, sicer bi postale preveč prevzetne. Torej stvar je taka: naše deklice so letos skoro preveč pridne: rade nagajajo, še rajši ubogajo; rade se ničemumo preoblačijo, še rajši pridno u-mivajo; rade jedo ječmenček, še rajši pa cmoke; rade se derejo in kričijo posebno med jedjo v jedilnici, še rajši pa prepevajo naše lepe narodne.
Da pa ne bo kdo mislil, da so naše male preveč posvetne, je prav, da zveste še to: redno opravljajo dnevne molitve, vse gredo ob nedeljah rade k sv. maši, a po skupinah vsaj enkrat tudi med tednom. Opravile so sv. spoved in bile so tudi po večkrat pri sv. obhajilu. Kako lepo molijo in pojejo v cerkvi, bi mogli menda najlepše povedati domačini, ki pridejo k naši službi božji večkrat le zato, da poslušajo naše lepe slovenske nabožne pesmi.
Tako je torej približno naše življenje v koloniji. Toda tudi tega bo kmalu konec. Prihodnji teden, v četrtek 4. septembra, se vrnemo domov.
Do tedaj pa bodite vsi ljubitelji mladine na Tržaškem zares prisrčno pozdravljeni.
KULT. ŽIVLJENJE V ARGENTINI Uprizoritev Novačanove drame
»Herman Celjski«
Zadnjo nedeljo v juniju je ciudadelski oder uprizoril dramo »Herman Celjski«, delo Antona Novačana. S to predstavo so se Slovenci v Argentini hoteli oddolžiti spominu slov. književnika, ki je živel med njimi in v emigraciji tudi umrl.
Koncert Slov. pevskega zbora Gallus
V	vrsti prireditev, ki jih je zbor pripravil letos za proslavo 10-letnice svojega obstoja in delovanja, je bil v nedeljo 6. julija cerkveni koncert v lepi buenosai-reški baziliki Nuestra Senora de la Merced. Udeležilo se ga je nad 800 Slovencev, navzočih pa je bilo tudi več uglednih argentinskih osebnosti ter predstavnikov drugih emigrantskih skupin v Argentini. Pevski zbor Gallus je na tem koncertu nastopil z moškim, mešanim ter otroškim zborom. Izvajal je skladbe Haydna, Foersterja, Mava in Sattnerja. Dirigiral je dr. Savelli, pri orglah pa je bil prof. Osana, ki je odigral tudi Mozartovo Fugo v C duru. — Koncert je sijajno uspel.
Dva kulturna večera SKA
Slov. Kult. Akcija je priredila v mesecu juliju dva kulturna večera. Po vrstnem redu sta bila to letos šesti in sedmi kulturni večer. Na prvem, ki ga je priredil filozofski odsek SKA, je predaval prof. Karel Rakovec o temi: Psihološka in sociološka analiza dvojezičnosti. Predavanje je bilo aktualno in zanimivo. Večer je otvoril in zaključil dr. Brumen, predsednik filozofskega odseka. — Drugi večer
Med trnjem in osatom
Nekaj vprašanj Novemu listu
Novi list postavlja v zadnjem času vprašanja o tem in onem. Postal je silno radoveden. Radovednost je pa nalezljiva in slovenska javnost zato vprašuje Novi list, oziroma gospode, ki se potijo in trudijo okoli njega, sledeče:
1. G. dr. Eng. Besednjak je bil v pradavnih časih slovenski državni poslanec v Rimu. Poslančeval je pet let. O svojem delu ni nič poročal. Slovenska javnost pa le želi 'vedeti, kaj je delal v zbornici in po njenih hodnikih.
2. Pred nekaj leti je bilo v javnosti govora, da prvega Novega lista ni zatrl fašistični prefekt, temveč da ga je ustavil urednik sam, ki je nato dobil potni list. Slovenska javnost sicer ne verjame, da bi bil kak bivši državni poslanec zmožen takega antinacionalnega dejanja, želi pa vedeti, kaj je na stvari.
3. Splošno znano je, da je bil g. dr. Eng. Besednjak tistih deset let pred zadnjo vojno zastopnik slovenske manjšine po raznih kongresih in tudi v Beogradu. Znano je tudi, da je fašistični zunanji minister Ciano po zmagovitem abesinskem pohodu obiskal Beograd, da bi ustvaril prijateljsko ozračje med Italijo in Jugoslavijo. Takrat je bila ugodna prilika, da bi se za slovensko manjšino kaj dobilo; vemo pa, da manjšina ni dobila nič. Slovenska javnost želi vedeti, zakaj je g. dr. Eng. Besednjak zamudil to edino priliko. Ali je bil nesposoben ali nemaren?
4. Slovenska javnost želi vedeti tudi, kako je g. dr. Eng. Besednjak deloval za manjšino v desetih letih, od 1. 1940 do 1950. Ali je podpiral Titovo narodnoosvobodilno gibanje? Ali je podpiral kako drugo gibanje? Ali pa je samo udobno čakal?
Pozivamo Novi list, da odgovori na ta vprašanja.
pa je bil posvečen 70-letnici Doma in sveta. Na njem je v okrilju literarnega odseka govoril zadnji urednik Doma in sveta, dr. Tine Debeljak.
Mladinska proslava —
Spevoigra »Kresnlček«
V	okviru proslave sv. Alojzija, ki je bila letos sredi julija in ki se je začela s sv. mašo za mladino in starše, je mladinski pevski zbor Gallusa uprizoril spevoigro »Kresniček«, ki je zelo navdušila občinstvo in je posebno mladini nudila velik užitek.
Radio Trst A
od 7. do 13. septembra 1958
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
13.00 Fantazija Offenbachovih motivov. —
16.00 Slovenski zbori. — 17.00 Novela: Josip Stritar: »Mož z mačico«. — 18.40 Vokalni kvintet »Zarja«. — 19.15 »Ko študent na rajžo gre« — mladinska počitniška oddaja. — 21.30 Narava poje v pesmi: »Na srce dal prsti bom kot zdravila«.
Ponedeljek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Teneriffa, otok srečnih«. 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«. — 19.15 Radijska univerza: Industrijska revolucija 19. stoletja. — 20,30 Mozart: »Don Juan«.
Torek:	18.00 Koncert pianistke Sil-
ve Hrašovec. — 19.15 Sirimo obzorja: Silve Hrašovec. — 19.15 širimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: (8.) ;»Cement«.
— 21.00 Obletnica tedna:. »Cesare Pavese, 50 let rojstva«. — 21.30 Simfonični koncert dirigirata Samo Hubad in Jakov Cipci. — Škerlj: Serenada za godala. — Škerjanc: Koncert za klavir in orkester v a-molu. Igra orkester Slovenske Filharmonije. — 22.15 Literatura v Sovjetski zvezi: (8.) »Druga svetovna vojna in komunistični iluminizem«.
Sreda: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... — 18.00 Tartini: Koncert za violo da gamba. — 18.30 Z začarane police. — 19.00 Samospeve Mokranjaca, Topalovica, Ceja in Jenka poje basist Žarko Cvejič. — 19.15 Zdravniški vedež.
— 21.00 Marco Praga: »Vzgledna žena«, igra v 3 dejanjih.
Četrtek:	18.00 Brahms:	Koncert za
violino v d-duru op. 77. — 19.00 Voza violino v d-duru op. 77. — 19.00 Vokalni kvartet »Večernica«. — 19.15 Radijska univerza: »Evropski svet«. — 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (9.)
— 22,b0 Sodobna književnost in umetnost: »Novi skandinavski romani«. — 22.30 Mozart: Koncert št. 3 v g-duru za violino.
Petek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... 19.15 Znanost in tehnika.
— 20.30 Odlomki iz nemških oper. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. —
22.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija — Pekel.
Sobota: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Izleti po gorah: (11.) »Čedad«. — 15.00 Brahms: Kvartet v c-molu op. 51 št. 1. — 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev:	(6.) »Giordano
Bruno«. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Mirko Kunčič.: »Triglavska roža«. — 19.15 Umetnost in življenje: »19. filmski festival v Benetkah«. — 20.45 Vokalni kvintet »Niko Štritof«. — 21.00 Aleksander Martelanc: »Diktator za eno noč«, dramatizirana zgodba.
Iz počitniške kolonije Slokad-Paularo
A. B.
§ Nacisti uiclnfci =
*4. JULIJ
Mislim, da je vredno povedati tudi, na kakšen način Francozi praznujejo svoj' državni praznik — 14. julij (padec Ba-stilije). To je čisto nekaj drugega kot Pri nas, kjer se vse omeji le na nekaj Uradnih svečanosti.
že teden dni prej so pripravljali državna poslopja in jih kinčali s snopi za-stav, ki so svečano plapolale bližajočemu Se prazniku naproti. Seveda so te čase sUno ojačili varnostne sile. Res nisem še ^kjer videl toliko policijskih agentov ^enkrat krožiti po mestu kot ravno v ^rizu. Sicer pa je bilo ozračje v pre-stolnici zlasti tedaj prenasičeno z elektriko zaradi povečane dejavnosti Alžirske Narodnoosvobodilne fronte.
Parižani so posebno zadnje tri dni ^2-13.14 jul.) priredili pravo ljudsko slavje z razigranimi pouličnimi zabavami.
Zvečer so bile ulice slavnostno razsvetljene. Zlasti mnogo vrveža je bilo okrog boulevardov St. Germain, St. Michel, Montparnasse ali Ouartier Latin, znani kot 'najbolj intelektualni predeli Pariza (kjer vidiš na promenadi vsaj toliko črncev ali Azijcev kot Evropejcev): pred kavarnami so ljudje ob veselih zvokih zaplesali kar gor in dol po ulici, mimo pa so vseeno redno vozili številni avtomobili in polni avtobusi...
Vse bi izgledalo čisto brezskrbno razigrano, če bi ves čas ne dirkali tja in sem policijski avtomobili, polni agentov, oboroženih z brzostrelkami (kar je le preveč za normalno vzdrževanje javnega reda!). Tako se mi je zdelo, da kljub zunanjemu šumnemu veselju in hrupu, ki je odsevalo z množic, tu ni še pravega in mirnega ozračja, kakor smo ga mi vajeni. So nekateri, ki se ne veselijo, ki so nemimi...
*	* *
Lepo čisto jutro je pozdravilo 14. julij. Že po metrojih (podzemski železnici) si videl same turiste, ki so oboroženi
s fotografskimi in filmskimi aparati hiteli proti Etoile, k Slavoloku .zmage, da ne zamudijo edinstvenega prizora. Na Avenue des Champs-£lysees in bližnjih vzporednih avenijah (širokih drevoredih), kjer se je imela vršiti velika parada, je vse dihalo praznično razpoloženje. Razni oddelki vojske so se že razvrščali, da pričakajo začetka parade. S prijateljem sva bila malo nižje od Slavoloka, kjer sta imela predsednik republike in vladni načelnik položiti spominski venec na grob neznanega junaka (tu noč in dan gori večni ogenj). Avenijo so prečkale kolone vojaških avtomobilov, na katerih so vzravnani in v slavnostnem pričakovanju stali vojaški poveljniki, načelniki glavnih stanov vojske, vsi v paradnih uniformah, z bleščečimi odlikovanji in živobarvnimi trakovi. Vse je pričakovalo začetka. Gledala vsa v smeri Slavoloka, odkoder so vse dogajanje snemale televizijske kamere. Naenkrat se skoraj neslišno pojavi pred nami črn odprt avtomobil, v katerem sva takoj spoznala predsednika francoske republike, Cotyja, veselo
nasmejanega, zraven njega pa predsednika vlade, generala De Gaulle-a, v preprosti rjavi uniformi z visokim pokrivalom na glavi, ki je resno zrl predse. Verjetno je zrl v skrbi polno prihodnost...
Nad nami zaslišimo nenaden šum. Pogledamo, in nizko nad naše glave prileti eskadra svetlečih se reakcijskih letal, ki otvori parado. Nato je začel dolg mimohod. Pestre barve uniform so se menjavale ena za drugo, kot so bili pestri tudi vojaki — črnci, beduini, Alžirci itd. ter jasno Francozi. Pehota, mornarica, letalstvo, topništvo, oklopni oddelki, padalci gen. Massu-ja (znani povzročitelji francoske revolucije 13. maja letos) — so si počasi sledili v mimohodu. Alžirski vojaki so letos prvič korakali v francoski paradi. Teh je bilo res veliko število. Nikjer pa ni bilo opaziti kakega modernejšega orožja, kakor n. pr. raket. Zlasti lep prizor se je nudil, ko so med burnim aplavzom množice stekli mimo na črnih vrancih afriški beduini, z belimi haljami, vihrajočimi v lahnem vetru.
Najbolj slikovit in za oči prijeten del narodnega praznika pa je bil zvečer istega dne. Bila sva ob Seni, kmalu za stolnico Notre-Dame. Mislim, da je bilo' zelo težko pomakniti se malo naprej ali nazaj zaradi preobilice ljudstva, ki so se hoteli — kakor midva — še malo pozabavati na ta dan. Cisto spodaj ob bregu Sene pa se sploh ni bilo mogoče več premakniti. Nekje pod Eiffelovim stolpom so začeli spuščati rakete. Nebo se je vžigalo v vseh barvah, žareči utrinki pa so padali tja nad Seno in na bližnje Tuilerijske vrtove.
Še lepši pa so bili umetni ognji, ki so jih spuščali z bližnjega mostu. Videli smo, kako so ognjeni slapovi padali čez most v temno in počasi se valečo reko: curki, zdaj rdeči, nato modri, zeleni, vijoličasti, prelivajoči se in drobno pršeči
—	vse eno samo morje žarečih barv. Slednjič so še pripluli bajno razsvetljeni parniki z veselimi potniki, in bučna pesem ž njih je odmevala še dolgo v praznično noč...
(Se nadaljuje)
Toča povzročila 35 milijonov lir škode
Hudo neurje s točo, kakršne v Gorici ne pomnijo, je pretekli torek prizadelo v Gorici in bližnji okolici za 35 milijonov lir škode. Najbolj so prizadeta področja okrog Sv. Roka, vse do tržaške ceste. Onstran Soče pa je toča prizadela največ škode v Pevmi, Podgori, Štmavru, deloma tudi v Ločniku, Villanovi, Moši in Fari.
Deželno kmetijsko nadzorništvo je poslalo podrobna poročila ministrstvu za kmetijstvo, goriški prefekturi ter drugim kmetijskim ustanovam za čimprejšnjo pomoč prizadetim.
Asfaltirali bodo sovodenjsko cesto
V Sovodnjah so v polnem teku pripravljalna dela za asfaltiranje glavne ceste, kakor je bilo sklenjeno na zadnji občinski seji. Površina ceste znaša 1.920 kvadratnih metrov in bo stala občino 4 milijone lir. Upanje je, da bo del.stroškov krila tudi prefektura s svojim prispevkom, kakor je obljubila. Asfaltiranje ceste je bilo nujno potrebno, saj je vzdrževanje stalo občino veliko denarja, cesta pa je bila kljub temu vedno v zelo slabem stanju.
t
Verniki iz Štandreža romajo
V okviru Marijinih proslav za lurško stoletnico smo letos v lepem številu poro-
. mali na Barbano in na Sv. Višarje. Obe romanji sta lepo uspeli. Posebno zadovoljivo je bilo romanje na Sv. Višarje, zaradi številne udeležbe vesele mladine. To dejstvo je razveseljivo za našo župnijo, kjer je doslej vladalo mnenje, da so romanja namenjena samo starejšim ženicam. Upamo, da bo poslej vsak župljan čutil za sveto dolžnost, da vsaj enkrat v letu poroma k Marijinemu svetišču in tam opravi vse romarske dolžnosti.
Dne 18. septembra bodo naši šolski o-troci poromali na Staro goro. Tam se pridružimo drugim mladim romarjem iz slovenskih župnij. Ob 7.30 odidemo s- trga pred cerkvijo, ob 9. uri bo na Stari gori sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Otroci se lahko javijo do nedelje v župnišču.
Zatem se odraslim obeta še eno romanje, ali daljše na Monte Berico pri Vi-cenzi, ali pa krajše na Staro goro.
Doberdob
V soboto 29. avgusta je po večletni mučni bolezni mirno umrl 73-letni Jožef žužič. Bil je delaven in skrben družinski oče ter načelen katoličan. Skrbno je vršil službo župana, kar ni bilo tako enostavno v onih težkih letih. Za svojo požrtvovalnost je prejel tudi odlikovanje.
V nedeljo popoldne smo ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Bog mu daj večni pokoj! Družini in sorodnikom pa izrekam® naše sožalje.
*	* *
Isto nedeljo so na Poljanah napisi in rdeča zastava opozarjali ljudi na nevarnost komunističnih časopisov; saj rdeča zastava res pomeni nevarnost. Kajne, »rdeči Marangončki«, da bi jo popihali v druge res demokratične dežele, ako bi tukaj za-
vladala vaša tiranija in suženjstvo, kakor se sliši in opaža v vaših deželah in zadnje dni zlasti v Romuniji? In tudi tam, kamor bi zbežali, bi se obnašali e-nako, kot tukaj: nabrali bi si denarja od »kapitalistov«, sezidali hiše, imeli vsi pen-zije, kupovali draga pohištva, avtomobile... in pri vsem tem kričali: demokracija ni ničesar naredila za delavce! Pa še za to. kričanje bi vas plačala komunistična partija ter vas posadila na častna mesta z velikimi pohvalami. Torej dvakratna plača?! O le: »Avanti popolo! Z lažjo in silo se bo gradil rdeči raj!« — Da, da: pametni Kraševci so že zdavnaj spoznali v vaši rdeči zastavi opozorilo na nevarnost za
kmete (srp) in za delavce (kladivo). Morda pa boste imeli več sreče pri izbiranju domišljavih deklet za »rdeče miši«. A še te bodo spoznale skriti brezbožni strup!
*	* *
Merodajnim osebam smemo končno izreči pohvalo, da je vsaj nekaj časa več vode, ker so napravili nujna, popravila pri vodovodu. Upamo, da bo tudi zadeva a-sfaltiranja ceste končno prišla s papirja na cesto.
UKVE
Na praznik sv. Jerneja je videmski g. nadškof v naši farni cerkvi ob lepi udeležbi posvetil tri stranske oltarje, ki so vsi prenovljeni. Med temi je tudi oltar sv. Boštjana, ki je sopatron naše fare. Vedno lepša postaja naša cerkev, da smo kar ponosni nanjo in hvaležni g. župniku, da tako skrbi za čast našega skupnega božjega doma.
ijsLsfi
Zakaj naš molk ?
Za opombe, ki jih je Demokracija z dne 1. septembra iznesla zoper naše poročanje o izletu dijakov strokovne šole v Slovenijo, odgovarjamo:
1. Molčali smo o tem izletu, čeprav smo zanj vedeli, ker nismo marali s to zadevo v javnost in ker smo iskali drugačnih potov, da slične zlorabe preprečimo za naprej.
2. Oni članek ni napisala oseba, ki nanjo misli Demokracija.
3. O vlogi škofa Rožmana in slovenske duhovščine med zadnjo vojno je bilo že veliko napisanega od strani neprijateljev in prijateljev. O tem ne moremo govoriti mladini ne s prižnice ne pri verouku. Vsekakor je vsak pošten človek dolžan, da mladini objektivno pojasni, kako se je razvijala pri nas komunistična revolucija in kako je tudi slovenska duhovščina doprinesla svoj delež, da bi bil našemu ljudstvu prihranjen grenki kelih komunistične diktature.
Dolina — f Mirko Ražem
V	ponedeljek 1. septembra zvečer je bila v Dolini peta črna sv. maša-osmina za pokojnega 18-letnega mladeniča Mirka Ražma. Prezgodnji grob je našel daleč pod Alpami, v provinci Varese. Zaradi epilepsije je bil pred dvema letoma po zaslugi tržaških cerkvenih in civilnih o-blasti sprejet v zavod sv. Družine pri Milanu. Sedaj je umrl v vasi Coquio pri Varese, kjer je bil z drugimi mladimi trpini na počitnicah. Ti številni mladi neozdravljivo bolni fantje so bili skoro e-dini Mirkovi pogrebci. Vodstvo zavoda in sestre ne znajo prehvaliti dobrega Mirka, ki je bil vzoren v obnašanju, izredno pobožen, postrežljiv in dober z vsemi v zavodu. Takšen je bil naš pokojni Mirko že prej v domači rojstni vasi.
Počivaj v miru, zlato srce, v daljni zemlji! Prosi pri Bogu za svoje prijatelje-rojake.
*	* *
Družina pokojnega Mirka se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom za izraze so-
žalja in vso veliko dobroto in pomoč, ki jo je Dolina izkazala ob njegovi smrti.
Bazovica
Prejšnjo soboto je našo vas pretresla huda nesreča. 19-letna Silvana Petaros je kuhala kosilo na »liquigas«. Naenkrat se je plin v kuhinji vžgal, nato z vso silo
—	kot bi se bomba razpočila — uničil kuhinjo, strgal okna in vrata in jih vrgel do 3-4 metra daleč od hiše. Vaščani so slišali silni pok in nato krik uboge Silvane, ki jo je plamen močno poškodoval. Rdeči križ je odpeljal dekle v bolnico, kjer se bo verjetno morala zdraviti dober mesec. Ognjegasci so pa zaprli hišo, ne zaradi požara, ki ni nastal, temveč zaradi pretresa hiše, ki ni več varna za bivanje. Delavska družina s 4 o-troki je tako na cesti. Kdo bo poravnal vso škodo? Zgleda, da od Zavarovalnice ne bodo mogli ničesar dobiti. Upajmo, da ji bodo vaščani priskočili na pomoč in da se jih bodo oblasti usmilile. Bog daj!
RAZNE NOVICE
Strašno neurje v dolini Ossola
V	noči med 19. in 20. avgustom je prišlo v krajih okrog Domodossole do silovitega neurja, ki je popolnoma opustošilo omenjene kraje, prekinilo simplonsko železniško progo ter zahtevalo tudi, v vasi San Giovanni, 13 smrtnih žrtev. Med temi so tudi štirje francoski turisti, ki so prav takrat potovali s svojim avtom skozi te kraje. Neurje je trajalo osem ur. Mnogo turističnih krajev je bilo odrezanih od sveta in turisti so mogli 'šele v petek 22. avgusta zapustiti opustošene kraje na lahkih avtopulmanih. V petek se je vršil pogreb osmih žrtev, ki so jih doslej našli. Med temi so bili tudi trije izmed petih otrok nesrečnega Karla Chiolinija, ki je v strašni katastrofi izgubi poleg petero otrok še ženo in očeta.
Z izboljšanjem vremena je začelo nad sto delavcev in šest velikih kopalnih strojev mrzlično delati, da bi vsaj za silo odprli prometu simplonsko cesto, na ka-
tero se je usul plaz, težak 200 tisoč kubičnih metrov in jo prekinil na dolžini enega kilometra, šele prihodnjo pomlad bodo dogradili popolnoma novi del ceste, ki jo bodo vsekali v živo skalo.
Zaključek beograjskega velesejma
Dne 2. septembra so v Beogradu zaključili II. sejem tehnike in tehničnega napredka. Že lanski sejem te vrste je pokazal veliko zanimanja, saj se ga je udeležilo 1500 razstavljalcev, 850 tujih in 650 domačih.
Za okrepitev gospodarskih stikov so razne države, med njimi Italija, Francija, ZDA, Avstrija, Češkoslovaška in druge, odprle v Beogradu posebne informativne urade. Na velesejmu so bila močno zastopana italijanska podjetja, in sicer okoli 100. Med temi jih je bilo nekaj tudi iz Trsta in Gorice. Italija je sedaj na prvem mestu v zunanji trgovini z Jugoslavijo. Izvoz v Jugoslavijo v lanskem letu cenijo na 50 milijard lir vrednosti.
OBVESTILA
NA MARIJANSKO PROSLAVO NA OPČINAH dne 14. septembra bo iz Gorice peljal poseben avtobus. Odhod iz Gorice bo ob 2h popoldne s Travnika. Priglasiti se je pri fotografu Kleindienstu na Travniku.
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE - LICEA
učiteljišča s slov. učnim jezikom v Gorici obvešča, da je vpisovanje za novo šolsko leto 1958-59 odprto do 25. sept. — Vpis je obvezen tudi za one dijake, ki so že bili vpisani in ki še posečajo šolo. — Za morebitna pojasnila je na razpolago tajništvo, ki je odprto vsak dan od 9. do
11.	ure.
RAVNATELJSTVO slov. industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I. II. in III. razred vrši od 1. do vključno 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. — Istočasno obvešča vse učence, ki so pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku 1958, da se bodo razredni popravni izpiti ter izpiti za nižji tečajni izpit začeli v ponedeljek 8. septembra ob 8. uri po urniku, ki je izobešen na šolskih vratih.
DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA v Trstu se prično v četrtek II. sept. ob 7h zvečer pri čč. sestrah pri Sv. Ivanu. — Zaključek v ponedeljek zjutraj, 15. sept. — Vzdrževalnina 2.500 lir. S seboj prinesti 2 rjuhi, brisačo in potrebščine za osebne potrebe. — Priglasite se čimprej pri: Cč. šolske sestre, Trieste, Via delle Doccie 36.
Za izobraženke se duhovne vaje prično v nedeljo 7. sept. ob 7h zvečer tudi pri čč. sestrah pri Sv. Ivanu. — Pogoji isti.
ŠOLSKE SESTRE - Trst - ul. Doccie, 34.
Vsem, ki se zanimajo za delovanje šolskih sester v Trstu in predvsem pa za dobro krščansko vzgojo svojih otrok, javljamo, da traja rok za vpisovanje gojenk v naš zavod do 1. oktobra. — Sprejemajo se gojenke od 6. leta dalje iz osnovnih,
srednjih in višjih šol. — Zavod nudi poleg dobre krščanske vzgoje pomoč pri učenju, hrano, stanovanje, letoviško lego, morski zrak v svetoivanskem predmestju. — Za pošolski pouk se sprejemajo tudi dečki iz osnovnih razredov. — Vsa potrebna pojasnila dobite pri vodstvu zavoda.
PRAZNOVANJE 50-letnice ustanovitve gospodinjske šole v Tomaju na Krasu je preneseno na 28. september zaradi procesije na Opčinah.
RAVNATELJSTVO DRŽ. NIŽJE TRGOVSKE STROKOVNE ŠOLE s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, sporoča, da se vpisovanje za šolsko leto 1958-59 prične 1. septembra in traja do vključno 25. septembra. — Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10-do 12. ure. — Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 8. septembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
POPRAVNI IZPITI na Nižji srednji in Strokovni šoli v Gorici se pričnejo v ponedeljek 8. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole.
VPISOVANJE v vse razrede Nižje srednje in Strokovne šole v Gorici se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Kdor se hoče vpisati v I. razred Nižje srednje šole, naj prinese s seboj potrdilo, da je z uspehom opravil sprejemni izpit. Za druge razrede in za Strokovno šolo je potrebno šolsko spričevalo preteklega šolskega leta.
RAVNATELJSTVO Drž. nižje industrij’ ske strokovne šole v Trstu obvešča prizadete starše, da se bo vršilo vpisovanje za I„ II. in III. razred za šolsko leto' 1958-59 od 1. septembra do vključno 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, dne
8. septembra ob 8.30 po urniku, objavljenem na oglasni deski šole.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO v Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski o-snovni šoli v ulici Scuole Nuove, 12-1. in na didaktičnih ravnateljstvih prednostna
lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1958-59. — Prednost' na lestvica je na vpogled vsak dan od
9. do 12. ure od 31. avgusta do vključno 9. septembra.
VPISOVANJE za šolsko leto 1958-59. Na
višji realni gimnaziji s slov. učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov Z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 od 1. septembra do vključno 25. sept. vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v u-lici Lazzaretto Vecchio št. 9-II. — Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe#: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 79* davek na registrskem uradu.
—•
OdgoVomi urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
V nedeljo 14. septembra 1958 - praznik grozdja v Steverjanu
Wilhelm Ilunermann:
66
lAta božjih okopify
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
Komaj je Coudrin zapustil sveti prostor, že so noter pridrveli revolucionarji.
»Kje je duhovnik Coudrin?« so se zadrli nad pobožnimi gospemi.
»Tukaj ga ni!« je odgovorila gospodična Geoffrov. »Saj sami vidite!«
»Kaj pa je to tukaj?« je eden od rdečkarjev pokazal na oltar.
»To je Najsvetejše!« je odvrnila gospodična neustrašeno.
»In kaj je to,. Najsvetejše?« se je posmehoval oni.
»Moj in vaš Bog!« je rekla gospodična Geoffrov in pogledala prekucuha.
»Kaj delate v tej hiši?« je poizvedoval naprej.
»Boga molimo in molimo tudi za vas.«
Tedaj je rdeči plašno in v zadregi povesil oči pred hrabro ženo; zagodrnjal je, vzel svojo čepico in zapustil s svojimi pajdaši sveti prostor.	1
Peter Coudrin seveda ni mogel tvegati, da bi še naprej stanoval V Oleronovi ulici. Ena izmed gospe je vsa vesela rekla, da ga sprejme v svojo hišo.
»Samo če bi vedela, kot kaj naj vas predstavim služinčadi,« je rekla malo v zadregi.
Coudrin se je veselo zasmejal.
»Morda me lahko predstavite kot novega kuhinjskega pomočnika. Zagotavljam vam, da v teh rečeh ne vem prav nič,«
In res je duhovnik prišel v hišo pobožne gospe kot kuhinjski pomočnik.
Kuharica Lina je sicer prisegala, da v svojem kraljestvu še nikoli ni videla tako nerodnega pomočnika, toda vse pritožbe zaradi preslanih juh in razbitih krožnikov so pri gospe ostale brez uspeha.
»Se bo že	naučil,«	jo	je gospa	vedno potolažila.	»Samo
potrpljenje je	treba	imeti	z njim.«
Potrpljenje je Lina res imela, čeprav je seveda na račun trdoglavega učenca padla marsikatera prav grenka beseda, med katerimi je bil izraz »butelj« še najnežnejši.
Kadar Coudrin	ni	maševal v	Oleronovi ulici, je bral
sveto mašo v	sobi,	ki	je	bila tik	kuhinje, in sicer	vedno
navsezgodaj, da bi ga kuharica kdaj ne presenetila. Nekega jutra pa se je dopolnila usoda.
Kuharica vso noč ni zatisnila očesa, ker so jo boleli zobje. Ob prvem jutranjem svitu je sklenila, da si bo skuhala čaja. Šla je torej dol v kuhinjo in pri tem pogledala tudi v sosedno sobo, iz katere je slišala šum. Ko je zagledala svojega kuhinjskega pomočnika, ki je v duhovniških oblačilih stal pred majhnim hišnim oltarjem, je od strahu skoraj okamenela.
Kriknila je od groze in s sklenjenimi rokami zbežala iz sobe. Skoraj bi bila prekucnila hišno gospodinjo, ki je prav tisti hip vstopila, da bi bila pri maši.
»Gospa!« je sopihala vsa iz sebe od ogorčenja. »Pomislite, naš butelj se igra sveto mašo!«
»No, sedaj morate pač zvedeti!« je rekla gospa po kratkem premisleku. »Kuhinjski pomočnik je res duhovnik, k> se tukaj skriva pred svojimi preganjalci.«
Lina je od presenečenja obstala brez besede. Nato je pa vs£ prestrašena vzdihnila:
»Moj Bog,'in vedno sem ga tako zmerjala! Zakaj pa m1 niste tega takoj povedali?«
»Vem, da imate dobro srce!« je odgovorila gospa. »Sam® skrbelo me je, ali znate tudi molčati.«
»Kot grob!« ji je kuharica sveto zatrdila.
»No, potem je pa dobro,« se je gospa nasmehnila.
Kuharica je zvesto držala besedo. Petru Coudrinu od takrat naprej ni bilo več treba pomivati krožnikov; to je bilo za posodje hišne gospodinje zelo ugodno.
VSTAJENJE
Zadnje dni julija leta 1794 je vstopil mojster Convertief v pekarijo svojega stanovskega tovariša Viinaie-ja, pogledal previdno na vse strani in skrivnostno zašepetal:
»Ali sva sama, prijatelj?«
»Če ne vzameva v poštev, da je tukaj razen sobne opremfl tudi nekaj vreč moke in da je, kot veš, ljubi Bog povsod’ potem sva sama,« se je namuznil pek.
»Tvoje vreče moke me ne motijo,« je odgovoril Cofl' vertier, »ljubi Bog pa lahko posluša.«
CNadaljevanj*)