Posamezni izvod 1.30 Sil.r mesečna naročni a S šilingov. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlcgs ostamt Mr P. b. b Izdajatelj', lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasoraetergassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik; Kado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska cružba z o. j. Drava, Ceiovec-Borovbe. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klaferdurt 2. Postfach 124. Letnik XVI. Celovec, petek, 19. maj 1961 Štev. 20 (992) Koncerti naših pevcev: V znamenju bratstva, prijateljstva in mirnega sožitja med narodi in državami V času od 10. do 15. maja t. I. je bil blizu stočlanski pevski zbor Slovenske prosvetne zveze v Celovcu na turneji po Jugoslaviji. Na turneji je imel zbor tri zelo uspele koncerte in sicer v Beogradu kot gost Kulturno umetniškega društva »Abraše-vič", v Zagrebu kot gest KUD »Vladimir Nazor" in v Ljubljani kot gost Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Povsod so koncertom prisostvovali številni visoki predstavniki kulturnega in javnega življenja Jugoslavije. V Beogradu so bili navzoči podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo sekretar ZIS za informacije Bogdan Osolnik in predsednik Kulturno prosvetnega sveta Jugoslavije Drago V u č i n i č ; v Zagrebu predsednik mestnega odbora SZDL Zagreb Pero P i r k e r in predsednik mestnega sveta za kulturo Ivo B a j a n i č ; v Ljubljani pa predsednik Ljudske skup- ščine LRS Miha Marinko, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan s soprogo in člana sveta Mitja Ribičič in Boris Kocjančič, sekretar SZDL Slovenije Franc Kimovec in predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Jože Babič. Pevski zbor Slovenske prosvetne zveze je posredoval jugoslovanskim narodom odlično interpretirano izvirno koroško slovensko narodno pesem in bil s tem istočasno tolmač naših kulturno prosvetnih prizadevanj in našega hotenja kot manjšina. Turneja je bila del izpolnjevanja odličnega poslanstva vsake manjšine, da gradi in utrjuje mest razumevanja, prijateljstva in mirnega sožitja med narodi in državami. Tri jugoslovanske prestolnice so to poslanstvo in srca pozdravile. V nadaljnjem izpolnjevanju tega poslanstva hoče SPZ z istim zborom prirediti koncert še na Dunaju in med gradiščanskimi Hrvati. Ženevska konferenca o Laosu: Oba velika bloka se bojujeta za malo državo Minister Kreisky se bo sestal s predstavniki koroških Slovencev Kakor poroča deželna tiskovna služba, bo prihodnji sestanek zunanjega ministra dr. Kreiskega in predstavnikov koroških Slovencev 25. maja 1961 v Celovcu, kjer bo minister Kreisky vodil avstrijsko delegacijo pri južnotirolskih pogajanjih z Italijo. Podržavljena podjetja Avstrije obhajajo 15-letnico svojega obstoja Z veliko razstavo na Dunaju so sc začele slovesnosti ob 15-letnici avstrijskih podržavljenih podjetij. Na otvoritvi razstave sta govorila kancler Gorbach in vicekanc-ier Pittermann kot pristojni minister. Poudarila sta veliki pomen teh podjetij za avstrijsko gospodarstvo, saj je v teh podjetjih zaposlen velik del avstrijskega delavstva, še večji pa je delež podržavljenih podjeti| na proizvodnji, zlasti v tistih panogah, s katerimi se Avstrija uspešno pojavlja tudi na svetovnih tržiščih. nevtralizaciji Laosa. Za tako ureditev so se načelno izrekle vse strani, gledanja Pred francosko-alžirskimi pogajanji: Hkrati na dveh pozornicah se trenutno odvija boj za bodočo usodo male azijske države Laos, v kateri je večmesečna državljanska vojna povzročila veliko opustošenje in zahtevala številne človeške žrtvet prebivalstvo pa razdelila na tri skupine, ki zdaj s težavami iščejo skupno govorico, v kateri bi se pogovorili o zopetni pomiritvi. Zakonita vlada nevtralističnega princa Suvane Tume, uporniška vlada iz Vientiana ter revolucionarno gibanje Patet Laos — to so tri več ali manj nasprotujoče si grupacije, ki se v teh dneh pogajajo o sestavi koalicijske vlade; v Ženevi pa zaseda konferenca 14 držav, ki naj bi izdelala smernice za bodočo ureditev Laosa. Istočasna pogajanja na dveh mestih — v Ženevi in v Laosu samem — so tudi izraz dvojnega ozadja laoške krize. Ne gre samo za sporazum med nasprotujočimi si skupinami v Laosu, marveč mnogo bolj za bodoči položaj Laosa v mednarodni politiki, skratka: na ramenih laoškega prebivalstva se bije boj med obema velikima blokoma, med Vzhodom in Zahodom. Le tako je razumeti, da se v svetovnem tisku govori o dveh uporniških gibanjih: zahodne sile smatrajo za upornike pristaše zakonite vlade princa Fume, medtem ko vidi Vzhod upornike v vientianski vladi. Pri tem pa se velesile zelo malo menijo za želje in zahteve laoškega ljudstva samega, ki si ničesar ne želi bolj kot mir in svoboden razvoj. Primer Laosa ponovna kaže, da je usoda malih narodov in držav velesilam deseta briga, kadar gre za njihove lastne interese, za pridobitev ali ohranitev vpliva v gotovem delu sveta. V laoškem vprašanju je tako brezbrižnost pokazala zlasti Amerika. Najprej je vientianskim upornikom nudila pomoč v državljanski vojni, zdaj pa skuša z najrazličnejšimi mahinacijami ovirati pogajanja za rešitev krize. Ko je šlo za udeležbo laoških predstavnikov na konferenci v Ženevi, se je Amerika prvotno uprla sodelovanju delegacije Patet Laosa, čeprav to gibanje kontrolira pretežni del države; ker pa s svojim formalizmom ni mogla prodrefi, skuša Amerika uveljavljati svojo voljo zdaj preko svojih Plačancev iz Vienfiana, ki svojo »neodvisnost’ demonstrirajo s tem, da bojkotirajo razgovore v Ženevi. Dosedanji potek ženevskih pogajanj da slutiti, da bo laoška kriza našla rešitev v vzhodnih in zahodnih držav se razlikujejo le v formalnih podrobnostih, medtem ko je predstavnik Kambodže šel celo za korak dalje in je predlagal, da bi za Laos sklenili tako nevtralnost, kakršna velja za Avstrijo, ki pa bi jo hkrati razširili tudi na Kambodžo. Uresničitev tega načrta pa je v prvi vrsti odvisna od velesil, ki bi se morale v tem primeru odpovedati slehernemu vplivu v tem delu sveta. Hruščev in Kennedy 3. junija na Dunaju? : Izredno obsežni varnostni ukrepi da bi preprečili atentate francoskih nestrpnežev V svetovnem tisku se vedno bolj množijo ugibanja o morebitnem srečanju predsednika sovjetske vlade Hru-ščeva in ameriškega predsednika Ken-nedyja. Uradno sicer o takem sestanku še ni bilo ničesar objavljeno, vendar, izjavni veles'1 po vsej verjetnosti sestala 3. ju-| nija na Dunaju. V Londonu namreč ♦ vedo povedati, da se bo ameriški pred- ♦ sednik Kennedy takoj po sestanku < - ^so y londonskitj vladi aviit, da se bosta prolsia ni h krogih vnika obeh Za jutri je napovedan začetek pogajanj med predstavniki začasne alžirske vlade in Francije, na katerih bodo proučili možnosti za ukinitev sovražnosti v Alžiru in s tem za dokončno rešitev alžirskega vprašanja. Prvotno bi se morali ti razgovori začeti že 7. aprila, vendar so takrat francoski skrajneži, ki se upirajo pomiritvi v Alžiru, segli po sredstvih nasilja in so ubili župana v Evianu, kjer naj bi bil sestanek alžirskih :n francoskih zastopnikov. Tudi sedanja pogajanja se bodo odvijala v ozračju, ki je silno napeto. Francoski kolonialisti so z nedavnim uporom generalov in drugih visokih oficirjev v Alžiru dovolj glasno povedali, da se še niso in se^tudi ne bodo sprijaznili s tem, da bi alžirskemu ljudstvu priznali pravico do samoodločbe, pravico do svobode in neodvisnosti. Poleg tega pa se v Franciji in v Alžiru nadaljujejo dinamitski in bombni atentati, ki gotovo niso najbojlši uvod v pogajanja. Francoske in švicarske oblasti so zato v velikih skrbeh, kako bi zagotovile miren potek konference. Uvedle so varnostne ukrepe, kot jih doslei predvsem v Švici še niso poznali. V Parizu in vseh večiih krajih Francije izgleda kot v časih obsednega stanja, poleg tega pa so pariške oblasti pozvale vse nrebivalstvo, nai sodeluje s policijo, naj bo budno in naj takoj javi vse. kar bi se komu zdelo sumljivo. Tz tega sledi, da se francoske oblasti ne čutijo več močne dovolj, da bi brez sodelovanja ljudstva obvladale proti- državno početje tistih nestrpnih krogov, ki jih je rodila dosedanja kolonialna politika Francije. Ta slabost se je pokazala že v dneh alžirskega upora, iz katerega je predsednik De Gaulle izšel kot zmagovalec le s pomočjo najširših slojev francoskega prebivalstva, predvsem delavstva, ki se je kot en mož postavilo v obrambo republike. Zato bi bilo prav, da bi francoska vlada tudi v bodoče čim bolj upoštevala želje in zahteve ljudstva, tistih demokratičnih množic, ki tudi v alžirskem vprašanju zahtevajo pravičnost in enakopravnost! francoskim predsednikom De Gaullom v Parizu odpeljal na Dunaj, kamor naj bi v začetku junija prispel tudi sovjetski premier Hruščev. Čeprav dunajsko srečanje Hruščeva in Kennedyja še. ni gotovo, v političnih krogih že razpravljajo o tem, kakšna bo vsebina razgovorov obeh d^žav- j nikov. Prevladuje mnenje, da se ' ne • X bosta spuščala v konkretne probleme, 2 ♦ marveč bodo njuni razgovori name- | J njeni splošni proučitvi mednarodnega X ♦ položaja in možnosti za izboljšanje od- * X nosov med Vzhodom in Zahodom. X % i Za pravice slovenskega prebivalstva občinski odbor v Trstu nima razumevanja Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo v nedeljo, dne 4. junija 1961 ob 14.30 url v veliki dvorani Doma glasbe (Konzerf-^aus) v Celovcu Pevski koncert Pod naslovom Mladina poje Vstopnice dobile v šolski pisarni oziroma jih naročife pismeno ali felefonično ^°d šfev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov od 24. maja naprej. mmmaMmimm ijw«i Med nedavno proračunsko razpravo v iržaškem občinskem odboru je v imenu slovenskega prebivalstva govoril dr. Jože Dekleva, ki je poudaril zahteve Slovencev po pravicah, ki so jim zajamčene s posebnim statutom londonskega sporazuma in z državno ustavo. Ena izmed teh zahtev se nanaša na pravico do uporabe slovenskega jezika v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi oblastmi in je dr. Dekleva opozoril na pomanjkanje uradnikov, ki bi obvladali slovenščino. Nadalje je govornik opozoril, da še niso bile uresničene določbe posebnega statuta, ki se nanašajo na poimenovanje ulic in cest v tistih predelih občine, kjer je slovensko prebivalstvo brez dvoma v večini. Tudi napisi na občinskih in državnih uradih so izključno v italijanščini, za dvojezične zasebne napise in reklamne deske na javnih lokalih pa pobira občina dvojen davek, kar je nedvomno v kričečem nasprotju z določili posebnega statuta. Glede uporabe slovenščine pred sodišči je dr. Dekleva poudaril nesoglasje med pravicami, ki jih daje posebni statut in med njihovim dejanskim izvajanjem: medtem ko posebni stotut — vsaj formalno — fo pravico jamči, se po še vedno veljavnih fašističnih zakonih vsako zahteva Slovenca, da bi se pred sodiščem poslužil svoje materinščine, smatra celo kot zločin! Prav tako je zastopnik Slovencev opozoril tudi na zapostavljanje slovenskih kulturnih ustanov in na potrebo po slovenskem otroškem vrtcu, ob koncu svojega govora pa naglasil: Vsa zavlačevanja, obotavljanja in umikanja oblasti od izvajanja zahtev ustave in mednarodnih obveznosti ne oškoduje močno le Slovence, pač pa se za fašistične in revanšJsfične elemente spreminja v spodbudo za izvrševanje dejanj v duhu nacionalne in plemenske mržnie, v nasilje in vandalizem prefi slovenskim ustanovam in spravlja v nevernost nujno mirno sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani. Zato pristojne oblasti naj nujno ukrenejo vse, da bi Slovenci imeli zares enake pravice, da bi se jim omogočila konkretna in dejanska enakopravnost. Ker po občinski odbor kljub temu ni upošteval zahtev slovenskega zastopnika, je dr. Dekleva glasoval proti proračunu in dejal, da zavrnitev zahtev slovenskega prebivalstva ponovno kaže, kakšna ie usmerjenost sedanjega odbora, ki noče prelomiti s preteklostjo in ustvariti boljše ozračje za sožitje obeh narodnosti. Deset letnikov »Mladega roda” Z dvojno številko za meseca maj in junij je prejšnji teden izšel šolski list za koroško mladino »Mladi rod*, ki je s tem hkrati dopolnil tudi desetletnico svojega »življenja*. Kakor običajno, prinaša tudi tokrat vrsto mladinskih spisov, katerih avtorji so priznani slovenski in drugi umetniki besede; poleg njih pa srečamo tudi domače pisatelje in pesnike, predvsem učitelje, tako naše slovenske kakor tudi nemške. Šolski upravitelj in glavni urednik »Mladega roda* Rudi Vouk je namreč za to številko prevedel dve pesmici koroških nemških šolnikov Volkmarja Haselbacha in Helmuta Scharfa. Pestro vsebino izpopolnjujejo še številne ilustracije, pri katerih je tokrat poleg drugih sodeloval tudi naš slovenski koroški slikar župnik Čebul. Deset letnikov »Mladega roda’ je pred nami in nam narekuje, da spregovorimo nekaj načelnih besed o tem za našo mla» dino in sploh za naše razmere tako pomembnem listu. Ko je »Mladi rod" januarja 1952 kot nebogljen novorojenček stopil v življenje, smo v našem lisfu med drugim zapisali, da se je že s prvo številko častno uvrstil med ostalo' mladinsko periodiko in si bo gotovo takoj osvojil srca naše šolske mlodine, za katero je v prvi vrsti namenjen. Ta naša napoved ni bila zgrešena. »Mladi rod" je mladina loplo sprejela in mu v veliki meri ostala zvesta prav do danes. V njem je našla zvestega prijatelja, učitelja In posredovalca, ki jo je spremljal skozi vsa leta šolanja in ji nudil podporo pri izpopolnjevanju v maternem jeziku in pri spoznavanju lepote slovenske umetniške besede. Toda pot »Mladega roda’ do posameznega otroka ni vedno lahko. Na tej poti je mnogo ovir in ena glavnih je gotovo v tistih učiteljih, ki niso naklonjeni slovenskemu pouku in zoto tudi ne skrbijo, da bi prišel »Mladi rod" do njihovih šolarjev. Nočemo tukaj napadati enega ali drugega učitelja, toda že bežen pogled v upravo »Mladega roda" nudi sliko, ob kateri ne moremo molčati. Ministrstvo za pouk je »Mladi red” zaradi pomanjkanja drugih slovenskih učnih knjig odobrilo za uporabo na dvojezičnih ljudskih šolah In na glavnih šelah dvojezičnega ozemlja Koroške — torej je »Mladi rod" redna učna knjiga in bi bila dolžnost vsakega posameznega učitelja na teh šolah, da poskrbi, da bodo njegovi učenci Imeli tudi »Mladi rod". Vendar pregled posomeznih šol kaže nekaj drugega: poleg lepega števila šol, na katerih je vsak k dvojezičnemu pouku prijavljeni otrok tudi naročnik »Mladega roda", je namreč tudi nekaj takih, kjer »Mladega roda" sploh ne poznajo ali ga v najboljšem primeru sprejemajo v mnogo manjšem številu, kot je na teh šolah otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Tukaj vsekakor nekaj ni v redu in bi bila naloga šolske nadzorne oblasti, da opozori učitelje na njihovo dolžnost. (Prepričani smo, da bi bila ta oblast takoj na mestu, če na neki šoli na primer ne bi imeli kakšne nemške šolske knjige, ki je namenjena dotični šolski stopnji.) Tudi ta primer kaže, kako upravičena je zahteva koroških Slovencev po takojšnji ustanovitvi posebne šolske oblasti, kot jo predvideva državna pogodba In kakor je določena tudi v šolskem zakonu, zahteva, katere uresničitev pa pristojna mesta še vedno zavlačujejo, kakor za- vlačujejo izvedbo določil člena 7 državne pogodbe sploh! Hkrati pa je treba poudariti, da je v veliki meri od nas odvisno, kakšne pravice bomo uživali. Konkretno pa je odvisno tudi od staršev samih, če imajo njihovi otroci na razpolago potrebne učne pripomočke. Zato je ena izmed dolžnosti staršev, da naročijo za svoje otroke »Mladi rod", ki jim bo pomagal pri izpopolnjevanju materne govorice, ki jim bo nudil mnogo koristnega in zabavnega čtiva. Deset letnikov »Mladega roda’ — to je Od 15. do 29. maja je razpisano posojilo za gradnjo stanovanj. Ob tej priložnosti je ministerialni svetnik zveznega ministrstva za trgovino in obnovo v okviru tiskovne konference v Celovcu podal pregled o delovanju sklada za stanovanjske gradnje. V poročilu je bilo med drugim povedano, da so iz fonda za gradbeno obnovo dovolili do 1. maja 1961 10,1 milijarde šilingov posojil, s katerimi so zgradili 11.233 stanovanjskih hiš s 156.058 stanovanji. Od te vsote je odpadlo na Koroško 588 posojil, s katerimi so obnovili 4885 stanovanj. Trenutno rešuje fond za gradbeno obnovo še 1183 predlogov za gradnje, to je prošenj za posojila v skupnem znesku 4796 milijonov šilingov, s katerim denarjem naj bi zgradili 40.880 stanovanj. Koroška je pri teh predlogih udeležena z 71 prošnjami za posojila v znesku 235 milijonov šilingov. Iz doslej nakazanih posojil za Koroško so do 90 odstotkov tega denarja porabili za obnovo stanovanjskih objektov v Celovcu in Beljaku, v mestih, ki sta bili med vojno najbolj prizadeti, ostalih 10 odstotkov pa so porazdelili po drugih koroških okrajih. V tem času je na Koroškem 36 stanovanjskih poslopij v gradnji. Na uradu koroške deželne vlade — gradbena direkcija — rešujejo trenutno 17 prošenj za dovolitev posojil za 17 gradbenih načrtov s skupno 526 stanovanji v znesku 96,5 milijona šilingov. Razen tega je 41 prošenj za 41 obnovitvenih načrtov v obdelavi pri arhitektih in gradbenih podjetnikih. Z uresničitvijo teh gradenj bi zgradili 1700 stanovanjskih prostorov za okoli 330,5 milijona šilingov. Ogromna je vsota prošenj za dovolitev gradbenih posojil pri ministrstvu za trgovino in obnovo. Številne gradbene potre- nad 1600 strani pestrega mladinskega branja, to je zaklad, iz katerega bo otrok črpal dobrine za šolo, za dom, za poznejše življenje. Na teh 1600 straneh govorijo mladini priznani pisatelji in pesniki, govorijo ji požrtvovalni učitelji, ki jim šola in vzgoja otrok ni le vir dohodkov, marveč življenjska naloga. Iz te zavesti nudijo mladini res le najboljše, zato zaslužijo vse priznanje, zaslužijo pa v prvi vrsti, da bo mladina ostala zvesta »Mlademu rodu", ki bo tako res lahko močna vez med učiteljem in učencem. Zato tudi mi hočemo zaključiti z besedami, s katerimi se »Mladi rod’ v zadnji številki 10. letnika obrača do svojih bralcev: Ako pa ti bo kdaj v počitnicah dolgčas, ob deževju ali na paši, vzemi me v roke in me prebiraj. Hočem biti tudi v počitnicah Tvoj prijatelj. Če pa letos za vedno zapuščaš obvezno šolo, se Ti zahvalim za Tvojo zvestobo. Spomni se tudi v bodočnosti najinega prijateljstva . .. be vedno spet spominjajo tudi na nesmiselnost vojne, kajti še neštete so ruševine vsled vojnih dogodkov poškodovanih stanovanjskih hiš; za okoli 40.000 takšnih stanovanj so vložene prošnje za obnovo pri ministrstvu in prav toliko tudi pri deželnih vladah. Sklad za obnovo stanovanj je razpisal novo gradbeno posojilo in vabi prebivalstvo, da ga vpiše v času od 15. do 29. maja. Vpisati se morejo posojila po 500, 1000 in 5000 šilingov z vplačilom po kurzu 98 odstotkov. Posojilo obrestujejo po 7 odstotkov in teče od 1. maja 1961 do 30. aprila 1967. Letno se amortizira po žrebu desetina in sicer nominalno, za posojilo pa jamči sklad za obnovo stanovanj z vsem svojim premoženjem. Prospekti in vpisoval-ne listine se dobijo pri avstrijskih bankah in kreditnih zavodih. Darovanje krvi — za rese- • vi vi v« i* • vanje človeških življenj Na tiskovni konferenci Rdečega križa, prostovoljne službe za darovanje krvi, sta zastopnika Rdečega križa mestni fizik dr. Brantl in viceprezident koroškega Rdečega križa ma-gistratni ravnatelj dr. Grdil spet opozorila na važnost in pomen darovanja krvi, ki pomeni v mnogih primerih rešitev človeškega življenja. Zaprosila sta zastopnike tiska, da temu vprašanju posvetijo potrebno prosveto in vzbujanje zanimanja. Potreba po medecinskem sredstvu krvi je vedno večja, kajti nevarnosti so zavzele širok obseg. Nevarnost in nesreča, pri kateri lahko človek izgubi veliko krvi, ni le na cestah in v zgoščenem mestnem prometu, temveč grozijo tudi na deželi v manjših obrtnih in kmetijskih obratih, ker se povsod že poslužujejo najrazličnejših strojev. Nesreča ne počiva in pri veliki izgubi krvi je mogoče človeško življenje rešiti le s transfuzijo krvi sočloveka. Mnogi so še mnenja, da je mogoče to dragoceno medicinsko sredstvo prodati za drag denar, Rdeči križ je pa mnenja, da kri sama ne pomeni cene ter da ni prodajno sredstvo. Pri mali žrtvi zdravega človeka, ki daruje pri odvzemu okoli 350 gramov krvi, kar je okoli V u krvne količine zdravega odraslega človeka, ni nobenih kvarnih posledic. Henri Dunant, ustanovitelj Rdečega križa, je dejal: vsi smo bratje, zato naj noben ne stoji ob strani, da ne bi pomagal z darovanjem krvi bolnemu in trpečemu, za življenje borečemu se človeku. Rdeči križ ima z organizacijo zbiranja krvnih konzerv od prostovoljnih darovalcev precejšnje stroške, preden se morejo konzerve shraniti v bolniški shrambi. Darovalec krvi pa ima prednost, da si lahko pri darovanju pusti ugotoviti krvno skupino, s čemer si prihrani okoli 60 šilingov, kar pa mu lahko v primeru hude nesreče reši življenje, ker ne bo treba njegove krvne skupine šele ugotavljati, kar zahteva precej časa. Prostovoljno darovanje krvi brez prodajne tendence je zadeva plemenite človeške osebnosti in dejanske ljubezni do bližnjega, hkrati pa tudi do samega sebe, ker nihče ni izvzet, da ne bi morda kedaj tudi potreboval transfuzijo krvi. Kri za zdravstvene namene more darovati vsak zdrav človek v starosti med 18 in 65 letom starosti. „Laž ima kratke noge“ Šele pred nedavnim se je v Arvežu na Štajerskem sestala mešana avstrijsko-jugo-slcvanska komisija, ki je razpravljala o najnovejših izkušnjah, ki jih imata obe državi z malim obmejnim prometom. Ob tej priložnosti je avstrijska delegacija predlagala, da bi odprli še več mejnih prehodov, kar bi ustrezalo »željam avstrijskega obmejnega prebivalstva”. Zahteva Avstrije po nadaljnjih mejnih prehodih ter stalno naraščanje števila ljudi, ki z obmejno propustnico stalno hodijo v sosedno državo in obratno — to so dejstva o malem obmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. To so dejstva, ki jih ne more ovreči še tako strupena hujskaška gonja, ki jih ne morejo zanikati očitne laži šovinističnih krogov, ki še vedno ponavljajo staro pesem o »nevarnosti za domovino". Melodija te pesmi je namreč skrajno atonalna, ker je sestavljena iz samih laži; predvsem pa je nesodobna, porojena v skisanih možganih ljudi, ki so tako zaverovani v svoj šovinizem, da ne vidijo razvoja okoli sebe. Koko smešno je v debi, ko je prvi človek že prekorači! prag vesolja, še vedno pogrevati zastarele bajke o »nevarnosti za domovino", če ta domovina gradi mo-sicve prijateljstva s sosednimi državami; kako nesodobno je v času, ko govorimo o integraciji in o združeni Evropi, še vedno trditi, da med prebivalstvom ni zanimanja za tesnejše stike med narodi! Pa vendar slišimo iz gotovih krogov tudi take »resnice", ki jih vedno spet ponavljajo, čeprav dobro vedo, da so zlagane od prve do zadnje črke. Dejstva pa dokazujejo, da se obmejno prebivalstvo to- in onstran meje vedno bolj zanima za olajšani prehod meje Iz države v državo. Hkrati pa razvoj maloobmejnega prometa tudi razkrinkava laži o nevarnosti za mejo, kajti med narodi-prijotelji meja nikdar ne more biti v nevarnosti, marveč varnost meje ogrožajo vedno !o tisti, ki gojijo šovinizem in sejejo sovraštvo. Tega se morajo zavedati tisti, ki so jim laži edini argumenti. Kako že pravi stari pregovor: Laž ima kratke noge! Razpisano je novo posojilo za gradnjo stanovanj DUNAJ. — Zadnjo nedeljo je bila v bivšem nacističnem koncentracijskem taborišču Mauthausen spominska slavnost. Predstavniki organizacij protifašističnih borcev in združenj bivših političnih pripornikov iz petnajstih držav so se poklonili žrtvam, ki so v tem taborišču zgubile življenja. Od skupno 350.000 ljudi, ki so bili od leta 1938 do 1945 v Mauthausenu, jih je bilo ubitih okoli 120.000. SALZBURG. — V navzočnosti najvišjih predstavnikov Avstrije vključno zveznega prezidenta dr. Scharfa so bile zadnje dni velike slovesnosti ob 100-letnici samostojnosti zvezne dežele Salzburg. Zvezni prezident dr. Scharf je v svojem nagovoru poudaril uspešni razvoj Avstrije v povojnih letih in dejal, da v Avstriji že več desetletij ni bilo toliko zgrajenega kot prav v tem času WASHINGTON. — V Ameriki se vedno bolj širijo glasovi o morebitnem srečanju predsednika Kennedyja s predsednikom sovjetske vlade Hruščevom. Poudarjajo, da bi do takega srečanja lahko prišlo med bivanjem Kennedyja v Parizu, kot kraj sestanka obeh glavnih državnikov pa omenjajo Ženevo, Stockholm ali Dunaj. V tej zvezi je bilo objavljeno, da bo dokončni sklep o morebitnem srečanju med Kennedyjem in Hruščevom sprejet še v tem tednu. DUNAJ. — Ob šesti obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je prejela avstrijska zvezna vlada številne čestitke iz raznih držav. Med drugimi so čestitke poslali tudi predstavniki štirih velesil, ki so zlasti poudarili pomen avstrijske nevtralnosti za utrditev miru v tem delu sveta. ŽENEVA. — Zastopnik začasne alžirske vlade je že prispel v Ženevo, kjer vodi pogajanja s predstavniki francoske vlade o francosko-alžirski konferenci, ki naj bi se jutri pričela v Evianu ob Ženevskem jezeru. Desničarskim ekstremistom in kolonialistom v Alžiru pa ta pogajanja ne ugajajo in grozijo dalje z državljansko vojno v Alžiru. AN NI ST ON. — V mestu Annistanu v ameriški državi Alabama so beli rasisti zažgali avtobus, v katerem se je vozila skupina črncev. Najprej so beli divjaki napadli avtobus s kamenjem, nato pa so ga zažgali. Črnci so se komaj rešili iz gorečega vozila, vendar so jih morali vse odpeljati v bolnišnico, ker so odnesli opekline ter zastrupitve. Do podobnih izpadov »civiliziranih« belcev v »kulturni« Ameriki je v zadnjem času prišlo že večkrat. BEOGRAD. — Državni sekretar za zunanje zadeve FLR Jugoslavije Koča Popovič bo na povabilo nizozemske vlade v času od 25. do 30. maja obiskal Nizozemsko, kjer bo imel z nizozemskim zunanjim ministrom razgovore o zunanjepolitičnih problemih in o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. DUNAJ. — Zvezni prezident dr. Scharf je prejšnji teden sprejel predsednika Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozara Vukmanoviča, ki je vodil jugoslovansko sindikalno delegacijo, katera je na povabilo zveze avstrijskih sindikatov obiskala Avstrijo. LEOPOLDVILLE. — Kongoški predsednik Kasavubu je objavil sklep o sklicanju kongoškega parlamenta, ki naj bi se sestal še ta mesec. Po Kasavubujevem mnenju bo »obnovitev zakonitosti« prinesla novo življenje kongoškemu ljudstvu, ki je »skoraj deset mesecev živelo v zmedi in revščini«. Za poslance in njihove družine je Kasavubu zahteval zaščito OZN. V kongoških političnih krogih poudarjajo, da se bo Kongo preosnoval v zvezno republ*' ko. PARIZ. — V svetovnem tisku so se spet pojavile vesti, po katerih naj bi zloglasni vojni zločinec in najozji sodelavec Hitlerja Martin Borman živel trenutno v Argentini. Tozadevne vesti je potrdil tudi bivši argentinski' veleposlanik v Izraelu, ki je dejal, da je bil Borman v intimnih zvezah z bivšim argentinskim diktatorjem Pero- LISBONA. — Predstavnik portugalske vlade je v zvezi s kolonialno politiko v Angoli (ki jo je obsodila tudi zadnja Generalna skupščina OZN) izjavil, da »ie Portugalska zgledno enotna v obrambi svoje prave narodne stvari«. Toda kako ta enotnost v resnici izgleda, kaže dejstvo, da je portugalska opozicija objavila poseben »program za demokratizacijo« dežele in je vlada predstavnike opozicije zaradi tega aretirala. DUNAJ. — Zvezni prezident dr. Scharf je s svojim spremstvom odpotoval na uradni obisk na Nizozemsko. Zapiski s pevske turneje po Jugoslaviji: Naša pesem je zadivila Beograd, Zagreb in Ljubljano V zgodnjih jutranjih urah ponedeljka se je blizu stočlanski pevski zbor Slovenske prosvetne zveze vrnil s turneje po Jugoslaviji, na katero je odpotoval v sredo preteklega tedna. Kakor smo že poročali, je imel zbor, ki sta mu dirigirala Pavle K e r n j a k in Zdravko Hartmann, na tej turneji koncerte v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Povsod je bil zbor prisrčno sprejett naša narodna pesem pa je mahoma osvojila srca poslušalcev, ki so napolnili dvorane. V Beogradu in Ljubljani dvorani nista bili v stanju sprejeti vseh ljudi, ki so bili željni, da slišijo našo narodno pesem. Tako v Beogradu, kakor v Zagrebu in Ljubljani so koncertu prisostvovali številni visoki predstavniki kulturnega in političnega življenja, radiooddajne postaje pa so posnele vse tri koncerte na trak. jo pesmi naravnost iz srca. Vsako drugo morajo ponoviti. Ne le aplavz, temveč tudi vedno bolj množični klici priznanja jih podžigajo k temu. S „Škofičami" in z ,.Zdravljico" je spret dosežen višek, znak priznanja pa žareče oči, vzkliki in obilo cvetja. Večer zaključimo v prijetni družbi z „Vla- in da nam je docela odkrilo svoje bratsko srce. Hitro mine dveinpolurna vožnja in že smo v beli Ljubljani, ki nas sprejme s toplim soncem. Na slavnostnem kosilu v hotelu Union nas pozdravita kot gostitelja predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije in predsednik okrajnega odbora SZDL. Dvorana Slovenske filharmonije, kjer imamo zvečer nastop, bi morala biti vsaj še enkrat tako velika, da bi lahko sprejela vse, ki želijo prisostvovati našemu koncertu. Tudi tu užgeta naš zbor in naša pesem Na železniški postaji v sredo preteklega tedna ob 5. uri popoldan. Restavracijska dvorana I. razreda je polna nasmejanih in od pričakovanja nekaj velikega nestrpnih naših pevcev od St. lija do Pliberka. Prvič gremo z našo pesmijo v Beograd, po 14 letih v Zagreb in — kakor še nikoli izvežba-ni — v Ljubljano. Iz obrazov odseva zavest, da stopamo nai pot, kjer hočemo tako z našo pesmijo kakor tudi s sestavom zbora — povprečna starost zbora ie 31 let — manifestirati našo življenjsko voljo in kulturno tvornost. Med nami je generalni konzul FLRJ v Celovcu g. Boris Trampuž. Povabi nas na zakusko' in nam zaželi srečno pot in obilo uspehov. Medtem se kazalca ure pomikata na pol šest. Treba je odriniti. Na svidenje Celovec, Rož, Podjuna, Žila .. . Vaše naročilo nosimo seboj in ga hočemo zvesto izpolniti. Naš prvi cilj: Beograd prestolnica jugoslovanskih narodov Noč v vlaku. Avstrijske državne železnice so nam dale na razpolago 2 pulman-vagona. Zato nam ni pretesno in noč mineva v prijetnem razpoloženju. Ob 7. uri nas sprejme Beograd z godbo, z dobrodošlicami in cvetjem. Za dva dni se naselimo v Pionirskem mestu v Beogradu. Za °9lede mesta in okolice nam je na razpo-lago 5 avtobusov. Naš gostitelj, Kulturno-umetniško društvo „Abraševič” je pripravil vse, da nam je prijetno in domače. Pripravil nam je ogled Narodnega muzeja, rta^ rodovne trdnjave Kalemegdan in spomenika nepoznanemu junaku na Avali, poleg tega pa še krožno vožnjo po mestu, ki nas je zadivilo po svoji nagli rasti moderni ureditvi in obsežnih parkih. Na prijetnem družabnem sestanku smo gostje njegovih članov, kjer zvemo, da smo znanci že iz leta 1952, ko je njegov folklorni ansambel gostoval v Celovcu in v Žifari vasi. Drugi dan pa smo gostje predsednika Sveta za presveto in kulturo mesta Beograda. Zvečer po našem prihodu se zberemo v dvorani Delavske univerze „Djuro Salaj" h koncertu, prvemu v Beogradu. Kako bo sprejel našo narodno pesem? — Že po prvi Pesmi dobimo odgovor na naša ugibanja. Dvorana zaori v burnem in dolgotrajnem Pplavzu. Od pesmi do pesmi, med brnečem televizijskih kamer vedno bolj spo-zr>avamo, kako ljudstvo Beograda čuti z Pomi, razume našo pesem in naše hotenje. Ko s polnim srcem zanosa zapojemo • ■ . slovenski smo fantje, pr! Dravci do-'tia.,." in ko že sredi te melodije vpade aplavz, vemo, da smo s pesmijo osvojili Beograd. „Žive naj vsi narodi . . .", izraz naše želje in hrepenenja, dvigne dvorano V deželnem muzeju: Tarsko slikarstvo in grafika ^ okviru kulturne izmenjave med Avstri-1° m Turčijo je bila na Dunaju prirejena ve-razstava turškega slikarstva in grafike, del razstave pa je bil prenešen v celovški deželni muzej, kjer je bila v sredo otvoritev posebne razstave. Predsednik Hagenbunda, danajski slikar Franz Luby, je ob tej prilož- n°sti opisal razstavo, na kateri so zastopani Predvsem predstavniki moderne turške umet-rfosti, pri katerih je zelo očiten vpliv Za-°da, vendar pa ne morejo popolnoma zabičati tudi orientalske struje. Pri umetni-J" %re v glavnem za ljudi, ki so po raznih n dicih in se slikanju posvečajo le iz poseb-b^nienosti in ljubezni do umetnosti, nifc^atelj deželnega muzeja, dvorni svet-dr Moro, je ob tej priložnosti tudi po-b‘! ' da bo deželna galerija, v katere delo-^ °J pravzaprav spadajo take prireditve, pri-anje leto spet dobila primerne prostore, nutno pa je še navezana na tesno sodelo-Vanje muzejem. Koncerta naših pevcev v Beogradu so se udeležili tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj, sekretar ZIS za informacije Bogdan Osolnik in predsednik kul-turno-prosvetnega sveta JugoslavijeDra-go Vučinič k dolgotrajnim ovacijam in m! z rokami in rutami odzdravljamo: Na svidenje, ponosni in bratski Beograd! Med hvaležnimi Zagrebčani po 14 lelih Preden v petek zvečer zapustimo Beograd, zapojemo še 10 pesmi v študiju radia Beograd, ki jih posname za svoje oddaje. Ko zasedemo vlak, se zgrne okoli nas na desetine članov KUD Abraševič in po peronu tja daleč na ulice pričnejo odmevati naše skupne pesmi. Slovo je prisrčno in edinstveno bratsko. Čutimo ga še dolgo potem, ko drvi naš vlak skozi temno noč proti Zagrebu, ki se nam predstavi v zgodnjih jutranjih urah in kjer nas na postaji pozdravi delegacija našega gostitelja, Delavskega kulturnoumetniškega društva „Vladimir Nazor" in delegacija KUD „Slovenski dom". Dopoldan in popoldan sta posvečena sprehodu in ogledu Zagreba, delegacijo zbora pa sprejme v arhitektonsko čudoviti stavbi Mestnega ljudskega odbora predsednik Sveta za kulturo mesta Zagreb. Že sama koncertna dvorana „lstra", kjer imamo zvečer koncert koroških narodnih pesmi, je nadvse prikupna. Še bolj prikupni, za pevce vzpodbudni in za našo pesem hvaležni pa so Zagrebčani, ki so zasedli in napolnili dvorano. Našim pevcem vre- dimirjem Nazorjem" v njegovi dvorani ob kozarcu rujnega vinca in v veselem skupnem prepevanju. Na poti domov obisk in koncert v Ljubljani V nedeljskih opoldanskih urah se poslovimo od Zagreba in od njegovega nam toplo naklonjenega prebivalstva, polni zavesti, da smo poživili prijateljstvo z njim enako kakor v Beogradu in Zagrebu. Ljubljana je navdušena in bi nas najraje obdržala v svoji sredi. Toda nas čakajo delo in službene dolžnosti doma. Neradi re ločimo od sorodnikov, znancev in pevskih tovarišev v Ljubljani. Ob pol enajstih zvečer nastopimo pot proti Koroški. V nas živi zavest, da smo s turnejo, tako prijetno in lepo uspelo, opravili kot pripadniki manjšine plemenito nalogo: pokazali smo, da ljudstva, ki z vso ljubeznijo goji svojo pesem in širi svojo kulturo, ni mogoče izbrisati in zatajiti in pokazali smo, da smo in hočemo ostati živ most za zbližanje med sosednimi narodi in državami v službi miru in prijateljstva v svetu. Blaž Singer Razpis literarnih nagrad Uredniitvo „Mlcidja" na* je naprosilo, da Se enkrat objavimo naslednji razpis: V počastitev petintridesetletnice smrti slovenskega pesnika Srečka Kosovela razpisuje uredništvo literarnega glasila MLADJE šest nagrad za tri najboljše črtice s prosto temo in tri najboljše pesmi, in sicer dve 1. nagradi, vsaka po 300 šilingov dve 2. nagradi, vsaka po 200 šilingov dve 3. nagradi, vsaka po 100 šilingov POGOJI : 1. Pri natečaju lahko sodeluje vsak Slovence in Slovenka do 25. leta starosti. Člani ocenjevalnega odbora so izključeni. Upoštevali bomo tudi starost pisca, zato naj bo navedena. 2. Poslani feksti morajo biti originalni in sodobni in še niso smeli biti nikjer objavljeni. 3. Vsa dela je treba vposlati najkasneje dc 27. maja 1961 na naslov: ..Literarni natečaj Mladje", Klagenfurt 1, Postfach 307, Karnten. 4. Spisi morajo biti podpisani s šifro, torej ne s pravilnim imenom. Pravilna imena z naslovi morajo ostati tajna, dokler žirija ne bo določila nagrajenih dei. Zato morajo biti navedena v priloženi zaprti kuverti, na katere zunanji strani mora biti označena ista šifra, s katero je podpisan spis. Te kuverte bo ocenjevalni odbor odpri šele potem, ko bodo nagrajena dela že določena — in sicer 26. junija 1961. Nagrade bomo poslali na osebne naslove nagrajencev. 5. Nagrajena dela postanejo last lista Mladie in bodo objavljena v naslednjih številkah. O izidu razpisa bomo poročali tudi v časopisih. Nenagrajena dela ostanejo tajna in jih bomo na željo avtorjem vrnili — z navedbo vzroka, zakaj so izpadla. Mogoče bo tudi, da bomo objavili tudi nenagrajena dela. 6. Vsi feksti morajo biti pisani s strojem. 7. Žirijo tvori poseben odbor s peterimi člani. Sodelovali naj bi posebno študentje. Predvsem vabimo slovenske gimnazijce, uči-teliiščnike in kresovce! ------------------------------------------------------------------------------------N Razširimo dejavnost in vpliv prosvetnih društev (11. nadaljevanje) Ko vzpodbujamo društva k večji skrbi in brigi za mladino, ne idealiziramo mladine ter ne spregledujemo njenih napak in slabosti, niti ne trdimo, da se morajo društva brez razmišljanja in presoje krajevne problematike med mladino ukloniti vsaki zahtevi mladine. Poudariti želimo samo to, da ima tudi svoie svojstvene probleme, značilne za mladte ljudi, ki se šele vključujejo v kulturna, življenjska in gospodarska dogajanja, skratka v družbeno življenje. V današnjem tempu razvoja in vrstečih se novosti živi mladina zelo komplicirano duhovno življenje, polno protislovij. Spoznava se z zakonitimi protislovji družbenega razvoja, doživlja krize in dvome, če 'se je treba odpovedati svojim osebnim nagnjenjem in sprejemati splošne veljavne družbene nazore itd. Iz teh protislovij vznikajo značilna »mladinska vprašanja«, ki kličejo po odgovorih in rešitvi. Za tako posebno duševno razpoloženje so potrebne tudi posebne metode dela z mladino. To pa je problem, ki je vreden in potreben temeljitega študija in obravnave. Klubi, žarišča kulturne vzgoje, družabnega življenja in razvedrila Čedalje pomembnejše sredstvo ljudsko prosvetne dejavnosti je klubsko delo. ki vsebuje humanistično estetsko vzgojo osveščanje ljudi. S pojmom klub in klubsko življenje se povezuie tudi družabno in zabavno življenje. Ker pa še vse premalo razumemo bistva klubskega življenja kot nove, razvoju prilagajoče se vsebine in oblike dela prosvetnih društev, bo menda prav, če o tem nekoliko podrobneje spregovorimo. Razvoj, kakršnega doživljamo, kaže, da ie treba stare, klasične oblike dela prosvetnih društev, ki v veliki meri slonijo ni silno primitivnem diletantizmu, izpopolniti ali celo zamenjati z vsebino in oblikami, ki temeljijo na sodobnih sredstvih za vzgojo, izobraževanje in kulturno razvedrilo najširšega kroga prebivalstva. Potrebo po tej izpopolnitvi in zamenjavi sodobna sredstva — časopis, radio, televizija, kino, poklicna gledališča in njihova gostovanja — končno pa tudi današnja motorizacija naravnost zahtevajo. Preživele oblike prosvetnega dela — v kolikor imajo sploh še med prebivalstvom odmeva — je treba pričeti izpopolnjevati in zamenjavati s kvalitetno zahtevnejšimi in širšimi oblikami, kajti ljudsko prosvetna dejavnost ne more biti sama sebi namen ali monopol določenega kroga društvenikov (pevskega zbora ali dramske skupine’), temveč mora služiti in biti korist vsega našega ljudstva. Le tako bodo naša prosvetna društva še boljše kakor doslej izpolnjevala svoie obče narodne in družbene naloge, ki smo jih nanizali, ko smo govorili o pomenu dela naših prosvetnih društev. Kaj razumemo pod poimorn klubsko življenje? Ta pojem zajema klub kot prostor in vso raznolikost sodobnega načina dela prosvetnih društev. Po dosedanjih izkušnjah drugod in zlasti v Sloveniji, bi ta pojem lahko razdelili na tri področja, ki pa se med seboj prepletajo, dopolnjujejo drug drugega in jih ni mogoče posebej razmejiti. ® Klubi so orostori. kjer se v prostem času zbirajo ljudje v okviru prosvetnega društva ob televizorju, časopisu, šahu, taroku itd. predvsem iz razloga združevanja in družabnosti ter brez vsakega aktivnega poseganja v kulturno umetniške probleme, vendar na dostojni višini. ® Klubi so mesto, kier se načrtno — programsko v krogu do 40 oseb — obravnavajo razni kulturno umetniški problemi sedanjega časa skozi prizmo zgodovinskega razvoja kulture in umetnosti in vsega pozitivnega, kar so nam dali veliki duhovi v preteklosti. ® V to nodročie sodijo tudi vse ostale vsebine in oblike, ki morajo biti razum-liivo programirane in ki pomenijo most med drugo in tretjo obliko oziroma obratno. Sem sodijo literarni večeri, kombinirani večeri z glasbo (inštrumentalno in vokalno), recitacijami in predavanji s slikami v diapozitivih ter dramski večeri. (Se nadaljuje) L_______ ___________________________________________ Gorsko kmetijstvo je treba ohraniti Zveza evropskega kmetijstva (C E A) je imela pred nedavnim zasedanje v Celovcu, kjer so strokovnjaki iz več držav razpravljali o gospodarskih in socialnih vprašanjih evropskega gorsko-kmetijskega prebivalstva. Dejansko je vprašanje eksistence gorskih kmetij zelo pereče, ker so ekonomski pogoji neprimerno neugodnejši kot v ravninskih krajih. Mnogo kmečkih družin, predvsem v dolga desetletja gospodarsko zapostavljenih krajih na spodnjem Koroškem, se ukvarja z mislijo, da bi se iz hribovitih krajev izselili, nekateri pa so to pot tudi že krenili. Kot poznavalec razmer gorskega kmetijstva na Koroškem je govoril tudi prezident Kmetijske zbornice Hermann Gruber ter povedal nekaj značilnosti iz tega področja, kakor jih navaja Die Genossenschaft. Iz njegovih izvajanj si dovolimo prosto posneti kratek izvleček. Povedal je, da obstoja mnenje, da kmetijstvo v hribovitih predelih ni v stanju tekmovati na kmetijskem trgu. Stroški proizvodnje in prevoz dobrin na trg so relativno veliko višji kakor v ravnini, zato je tudi obstoj gorskega kmetijstva v bodočnosti nemogoč. Dejal je, da je takšno mnenje kakor smrtna obsodba gorskega kmetijstva. K temu mnenju pravi Gruber, da teza 0 trgovinski konkurenčni nesposobnosti na splošno ne drži, temveč velja le za kmetije, ki so usmerjene še vedno na zastarelo samooskrbo ter postavljajo na trg kvalitetno manjvredne »polizdelke*. Ustvaritev in zajamčenje enakih pogojev za kmetijske proizvode za na trg ni kakšna izvenekonomska prednost za gorsko kmetijstvo na stroške dolinskega kmetijstva. Je le pogoj neke »notranje integracije«- vsega kmetijstva dežele, ki bi brez te »zunanje integracije* ne moglo obstojati, Napredujoča izgradnja prometnih poti v hribovitih krajih in uvedba skupnih tehniških naprav ni ni-kakšna agrarna subvencija za gorsko kmetijstvo, temveč je le sousmeritev državljansko enakopravne udeležbe prebivalstva gorskih naselij na gospodarskih, tehničnih, socialnih in kulturnih prizadevanjih države. V času, ko so na kmetijah delali še vse z rokami in živalsko vprego, je bilo drugače. Gorski kmet je prodajal svoje pridelke v obliki »polizdelkov*, kakor na primer mlado živino za delo in pitanje ter drugo. V dobi takšnega dela in naturalno-samooskrbovalne-ga gospodarstva, pravijo, da so bili gorski kmetje v tistih časih celo na boljšem kakor oni v ravninah. V dobi prodirajočega tehničnega prometa, denarnega in tržnega gospodarstva, mora gorski kmet samo z načinom pridelovanja žita za samooskrbo zaostajati za gospodarskim razvojem. Pošiljanje na trg kvalitetno slabših »polizdelkov«• ne krije več eksistenčnega minima pri naraščajočih splošnih obratih in sploh vseh življenjskih stroških. Gorsko kmetijstvo se bo moralo preusmeriti na poenotenje poljedelstva, to se pravi, da ne bodo več sejali vseh mogočih vrst žita, temveč le sorte, ki posebno uspevajo; predvsem je treba preiti k intenzivnemu pridelovanju krmil. Znano je, da so krmne rastline v hribovitih krajih naravnopogojno boljše in je zaradi tega tudi kakovost mesa in mleka boljša. Z večjim in boljšim pridelkom krme bo mogoče usmeriti gorsko-kmetijsko proizvodnjo na plemensko živino, mlado pitovno goved, proizvodnjo mleka, perutnine in jajc, kar vse bo lažje in donosneje spraviti na trg. Organizirane pa morajo biti tudi tržne možnosti za klavno živino, svinje, perutnino, jajca in drugo, pri čemur morajo storiti svojo dolžnost poklicne organizacije, predvsem tudi v obliki izravnave v cenah in transportnih stroških. Nobena država si ne more privoščiti, da bi postali gorski kraji zapuščeni In neobljudeni. Če ima država vedno večja sredstva na razpolago za masovno gradnjo stanovanjskih prostorov, prometnih naprav, cest, električne preskrbe, kulturnih in drugih domov v drugih krajih, more tudi v hribovitih krajih živeče prebivalstvo zahtevati svoj delež primeren tem storitvam. Zasedanje je pokazalo resno voljo, da se v mnogih državah prizadevajo ohraniti živo življenje na gorskih kmetijah, ki je za vsako ljudstvo tudi velikega biološkega pomena kot rezervoar zdravega krvnega soka za pomladek naroda. Ustvarjeni morajo biti pogoji, da bo ta zvrst kmetijstva eksistenčno sposobna ter -da se bo gospodarsko in socialno življenje približalo ravni kmetijstva v ugodnejših legah. Ne gre, kakor so nekateri mnenja, da bi gorsko obdelovalno zemljo kratko in malo posadili z gozdom, kajti z novimi prijemi in izdatno začetno investicijsko podporo iz javne roke, kar smo v našem listu že večkrat poudarjali, bo mogoče ohraniti to kmetijstvo konkurenčno sposobno in življenja zmožno. Razvoj industrializacije, stalno naraščanje prebivalstva v bližnjih mestih, približuje tudi tržne možnosti vedno bliže hribovitim pokrajinam, Ustrezne dovozne poti, ki odpi- »Varujte se volkov v ovčji koži!“ BRNCA. — S takim in podobnimi pozivi v obliki lepakov (nekaj jih je vidnih na naši sliki) so žrtve nacističnega nasilja v občini Bekštanj opozorile prebivalstvo na nekatere posameznike, ki so se vodilno udejstvovali pri nedavni prireditvi „Abwehr-kampferjev" na Brnci in s tem celotni prireditvi dali dvomljivo vsebino. Kajti prireditev ob sodelovanju znanih nacističnih glavačev in sokrivcev na Izselitvi koroških Slovencev ne more služiti pomiritvi med obema narodoma v deželi; taka prireditev pa tudi ne more biti izraz zvestobe do Avstrije, saj se je po izpovedi bivšega SA-Standartenfiihrerja Steinacherja bojni klic teh ..patriotov" samo zato glasil „Kdrnten”, ker „Deutschland" niso smeli klicati, beseda »dsterreich" pa jim že takrat ni šla iz ust. »Varujte se volkov v ovčji koži!" S tem pozivom so svarili pred tistimi, ki se danes spet skrivajo pod plaščem domovinske zvestobe, vendar še ni pozabljena njihova vloga, ki so jo odigrali v času nacizma. Ljudje na Brnci še niso pozabili, kdo jih je za časa tretjega rajha nadzoroval pri cerkvenem obisku in jih nato ovajal ge-stapu; še niso pozabili, kdo jim je na dan izselitve grozil: „Wer heute weint, kommt morgen auch dranl”; še niso pozabili, kdo je njihove fante in može pošiljal na bojišče in v smrt, da si je s svojim podlim ovaduštvom prislužil varno mesto v zaledju. Teh stvari ne morejo pozabiti, zato so upravičeno razburjeni, ko vidijo, da isti človek danes že spet igra pomembno vlogo pri tistih, ki si lastijo monopol v ljubezni in zvestobi do domovine. Toda njihova dejanja dokazujejo, da jim domovinska zvestoba služi le kot ovčja koža, v srcu pa so ostali volkovi, ki so vedno in povsod poznali le eno domovino — velikonemški rajh. Taki patrioti zaslužijo res le eno: Heim ins Reich! Kajti Koroška ne sme še enkrat postati žarišče velenemške miselnosti in izhodišče za pangermanske osvajalne pohode. Predvsem pa Koroška ne sme ponovno postati prizorišče zločinskega iztrebljanja malega slovenskega naroda. Zato je v interesu obstoja in mirnega razvoja koroške domovine, da ljudje, ki imajo vest in roke omadeževane z nacističnimi zločini, ne bodo geslo o domovinski zvestobi še naprej zlorabljali za svoje protidržav-no rovarjenje. Slovensko prebivalstvo občine Bekštanj je ob prireditvi na Brnci jasno povedalo, da ničesar nima proti praznovanju zgodovinskih dogodkov, vendar ne more molčati, če se danes kot glasniki domovinske zvestobe ponašajo ljudje, ki so pljunili na svojo avstrijsko domovino ter kot zvesti služabniki nacističnih osva|alcev pomagali zatirati in Iztrebljati tiste, ki zvestobo domovini ne izpovedujejo le v besedah, marveč so jo v dejanjih, z borbo in z ogromnimi žrtvami izpričali tudi v dneh, ko je bila domovina v največji nevarnosti! BILČOVS Zadnjo nedeljo, ko je bil materinski dan, smo imeli tudi pri nas v okviru prosvetnega društva zelo lepo uspelo prireditev v počastitev naših mater. Dvorana pri Miklavžu je bila skoraj pretesna, da bi sprejela številne naše mamice in vse one, ki so hoteli s svojo udeležbo na proslavi pokazati, kako globoko spoštujejo in ljubijo svoje roditeljice. Na proslavi je sodelovalo 35 otrok, med katerimi so bili tudi mnogi iz predšolske dobe. Nastopili so s petjem, deklamacijami, s telovadnimi nastopi in z igricami. Z občudovanjem so navzoči sledili pestremu sporedu in z navdušenjem pozdravili vsako posamezno točko. Vsi sodelujoči so uspesno izvedli svojo nalogo, še prav posebno pa je navdušil nastop 4-letne Anice Ogris ter 5-let-nega Francija Gaserja v prizoru »Prodajalke jajc na trgu«, ki sta ga morala na splošno željo ponoviti. Vsem mladim prosvetašem gre pohvala za njihov lepi in disciplinirani nastop^ki je pokazal, da je v našem mladem naraščaju mnogo izvrstnih talentov, ki so ob skrbnem vodstvu zmožni marsikaj; zato gre zahvala tudi Jankotu Ogrisu, duši vsega našega prosvetnega delovanja. In še to naj povemo, da so naše mamice s srečnimi očmi gledale svoje otroke, ki so jim s to vsestransko uspelo prireditvijo izpovedali ljubezen in spoštovanje. NOVO SELO - ŽELUČE Občina Bilčovs je precej razsežna. Daleč spodaj pri Dravi je vas Želuče, precej visoko zgoraj nad Dravo pa Novo selo. V domačem narečju pravimo tej vasi „Na ve-seljih". Približno 10 km bo razdalje med omenjenimi vasmi, star pregovor pa pravi, da ljubezen ne pozna ne meje in ne razdalje. Tudi v teh vaseh se je vnela ljubezen v dveh mladih srcih in vzplamtela ta- ko daleč, da smo v nedeljo, dne 7. maja t. I., praznovali veselo svatovščino. Pri p. d. Petriču v Novem selu je pred nekaj meseci umrli gospodar s pomočjo sina in vse družine pozidal nov dom in gospodarsko poslopje. Po smrii očeta je mladi sin prevzel gospodarstvo in si izbral tudi družico za življenjsko pot. Poročil je Kulnikovo Miciko v Želučah. Mlado ženo pozna mnogo koroških Slovencev, saj je obiskovala naše gospodinjske šole in tečaje. Dalje časa je bila tudi kuharica v našem dijaškem domu in v hotelu Korotan, kjer so jo zelo radi imeli kot marljivo nameščenko. Pa tudi na očetovem domu je vedno, kadar je bila doma, založilo vse svoje sposobnosti za bloginjo domače hiše. Zaradi tega jo bodo doma tudi pogrešali, vendar tudi mladi mož Petrič jo potrebuje in bo vesel, da je dobil za kmečki dom vneto soprogo. Mlada žena pa je bila tudi zvesta članica našega prosvetnega društva „Bilka" in se je udejstvovala zlasti kot vzorna igralka. Mladima novoporočencema iz srca čestitamo ter jima želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti! LIBUČE Hartmanovo gospodinjo in mater Amalijo je v četrtek preteklega tedna zadela huda prometna nesreča. Ko se je peljala s kolesom iz Pliberka proti domu, je hotela prečkati cesto, pri tem pa jo je podrl na tla motociklist, ki se je pripeljal za njo. Pri nesreči si je zlomila nogo in prepeljali so jo v bolnišnico v Celovec. Skrbni gospodinji in materi, ki jo zelo pogrešajo doma, želimo, da bi pod vodstvom spretnih zdravnikov kmalo okrevala in se mogla vrniti med svoje na domači kmetiji. VELINJA VAS V naši vasi je v starosti 60 let umrl rent-nik Valentin Radičnik, katerega življenje je bilo en sam delovni dan. V času, ko je preživljal svoja otroška leta, so bile razmere v delavskih družinah še mnogo bolj težke kot danes in si je moral ž» mlad najprej kot pastir in potem dalj časa kot hlapec služiti svoj vsakdanji kruh; pozneje se je kot gozdni in pomožni delavec prebijal skozi življenje. Z ženo sta si postavila majhen dom, kjer je zaradi bolezni užival predčasno rento. Naj mu bo domača zemlja lahka, zaostali vdovi pa velja naše sožalje! POTU JOČI KINO S P Z J^jjljZ predvaja slovenski umetniški tilm "VESNA" v sredo, dne 24. maja 1961, ob 20.30 uri na Radišah v društveni dvorani; slovenski umetniški film „N E ČAKAJ NA MAJ' (II. del „Vesne") v petek, dne 19. maja 1961, ob 20.00 ud v Bilčovsu pri Miklavžu, v soboto, dne 20. maja 1961 ob 20.00 uri na Ledincah pri Ravšu, v nedeljo, dne 28. maja 1961, ob 20.00 uri na Radišah v društveni dvorani. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA: rajo gorskim kmetom povezavo s svetom, so prav zaradi tega ogromnega pomena. V ostalem pa je seve nujno potrebna tudi preudarna samopomoč gorskega kmetijstva samega v skupnem sodelovanju pri prehodu k intenzivnejšemu in racionalnejšemu poplemenitenju gospodarstva v hribovitih predelih. Nujna je večja medsebojna povezava za izvedbo večjih zadev, ki so koristne za vse. Najprimernejša oblika je samoumevno spet in spet zadružništvo, žal da je ideja zadružništva še vse premalo prodrla v miselnost gorskega kmečkega ljudstva, pri marsikaterem prevladuje še vedno sebično nastrojenje: vsak zase. Združeni so tudi mali močni in velja naj načelo: vsi za enega eden za vse! Zelo koristno nalogo lahko izpolnjujejo živinorejske zadruge, ki nikakor ne smejo biti le pašniške zadruge, marveč morajo v svoje delovanje prevzeti vse koristne dosežke v živinorejstvu. Tudi pr.odaja zboljšanih kvalitetnih gorsko kmetijskih proizvodov in nakupovanje kmetijskih potrebščin je poleg mnogo drugega hvaležna naloga oblike zadružništva. V dobi hitrega razvoja, ko se more uve- ljavljati tudi kmet le, ki mnogo ve ter zna, gorski kmetje ne smejo zanemarjati strokovne izobrazbe svojega naraščaja, posebno naslednikov na lastnih kmetijah, ker zelo mnogo jim dajo za življenje, če mladim ljudem omogočijo obiskovanje kmetijskih in gospodinjskih šol. Zasedanje CEA je imelo namen iskati pota, da se ohranijo gorske kmetije, da bo življenje v prirodno lepih krajih lažje in donosnejše, kjer bo tudi veselje in zadovoljstvo doma, Kakor se gorski kraji odpirajo z vedno novimi in zboljšanimi potmi širokemu svetu, je treba gorskim krajem približati tudi prosveto in kulturo, urediti je treba tudi domove in prijetna stanovanja ter morda tudi prostore, ki bodo primerni za tujski promet. V dobi nemira, hlastanja in mestnega hrupa si bo vedno več ljudi želelo okrepčati in uravnovesiti razbičane živce v gorski tihoti, višinskem soncu in s sprehodi po senčnatih gozdovih, kar je lahko vir dodatnih dohodkov. Za tujski promet velja: Ne prodajajmo naše zemlje, temveč izkoriščajmo lepoto naših krajev! Slovensko prosvetno društvo »Bisernica" v Celovcu vabi na potopisno predavanje S kamero po Bosni, črni gori in Dalmaciji v četrtek, dne 25. maja 1961 ob 20.00 uri v dvorani I (prvo nadstropje) Delavske zbornice v Celovcu mrimrcnimnniK Petek, 19. maj: Peter Sobota, 20. maj: Bernardin Nedelja, 21. maj: Binkoiti Ponedeljek, 22. maj: Blnk. poned. Torek, 23. maj: Janez Sreda, 24. maj: Johana Četrtek, 25. maj: Urban r' Neverjetna laž SRBSKA NARODNA Mali in veliki Naključje je hotela, da sta se srečala nekega dne dva radijska sprejemnika. Prvi je bil velik in mogočen. Njegov glas je donel po sobi, da si je bilo treba zatisniti ušesa. Drugi pa je bil tako majčken, da bi ga vsak otrok lahko vtaknil v žep. Ko sta tako stala drug poleg drugega, j© rekel Veliki rahlo zbadljivo: »Joj, bra-tec! Od kod si se pa ti vzel? En sam moj del je večji od tebe celega.' »Nič zato," je odvrnil Mali. »Moje gospodarice to prav nič ne moti. Res ne igram tako glasno kot ti, zato pa sem majhen, lahek in električnega toka porabim tisočkrat manj kot ti. Z eno majhno baterijo lahko igram več mesecev. Ker sem tako majčken in lahek, nisem nikdar v napoto. Velikokrat me vzamejo s seboj na izlet.' »No, no. Kar precej se hvališ," je rekel zavistno Veliki. »Lahko bi bil malo bolj ponižen!" »Vprašal si, pa sem ti odgovoril." »Že dobro. Samo še to mi razloži, kako moreš z eno samo baterijo igrati več mesecev. Moje elektronke porabijo veliko električnega toka. Z eno samo baterijo še glasu ne bi spravil iz sebe." »No, vidiš, saj prav v tem je stvar," je rekel Mali. »Elektronke res porabijo mnogo električnega toka, zato pa jih v meni ni! Namesto njih imam vgrajene tranzistorje." »Kako, v tebi ni elektronk? Ne poznam nobenega radijskega sprejemnika, v katerem ne bi bilo elektronk," se je čudil Veliki. »Od danes ga poznaš, kajti tak radio sem jaz! Majhni tranzistorji, nič večji od nohta otroškega mezinca, prav dobro nadomeščajo tvoje velike steklene elektronke." »Tranzistor, praviš?" »Da, tranzistor! To ti je čudo sodobne elektronike. Majhen je, trpežen, odporen Prof? tresljajem in udarcem. Porabi malo električnega toka in vzdrži pri delu mnogo dlje, kot običajna elektronka. Zdaj ga z uspehom vgrajujejo v vse sodobne elektronske naprave, od takih majhnih radijskih sprejemnikov, kakršen sem jaz, pa do velikih elektronskih možganov in sila natančnih krmilnih mehanizmov, ki vodijo satelite na poti okrog naše Zemlje, in rakete, ki lete do Lune ter še dalje v vesolje. Tranzistorji so pomagali tudi takrat, ko je ruska raketa obletela Luno in posnela no filmski trak njeno zadnjo, dotlej še neznano stran." »Kaj vse moram slišati na stara leta," je žalostno zamrmral veliki rodijski sprejemnik z najglobljim basom. »Elektronkam j© torej odklenkalo. .. ! Da, da. Najbolje bo, da. čimprej zaprosim za upokojitev ali pa za kako dostojno mesto v tehničnem mu- Živeli so trije bratje. Bili so kar dovolj bogati, dva sta bila čisto gola, tretji pa brez srajce na telesu in brez kape na glavi. Bili so odlični lovci, samo pušk niso imeli. Podnevi pred svitom so odšli na lov in ubili tri zajce: dveh niso zadeli, tretji jim je ušel. Ko so šli skozi gozd, so prišli v neko kolibo, v kateri ni bilo žive duše, in prosili starko: »Stara, daj nam tri piskre, skuhali si bomo tri zajce.« Dala jim je tri piskre, dva sta bila razbita, tretji brez dna. Razrezali so, kar so ujeli, dali v lonce, toda ognja niso imeli. Tedaj so zagledali vrh hrasta neki plamen, »Kaj je to?« je vprašal starejši brat in stopil pod hrast. Vrh hrasta je zagledal medveda, ki je bil zanetil ogenj, nataknil na raženj vola in ga obračal. Brat je splezal na vrh in prosil medveda ognja, a medved ga je zgrabil s šapo. »Dobrodošel, prav takega si želim. Tebe bom za kosilo, vola za južino.« Na hrast sta zlezla potem še drugi in tretji brat. Tudi ta dva je zgrabil medved za vrat in jima rekel iste besede. Ni bilo pomoči, umreti je bilo treba. Vsi trije so planili v jok. Medvedu so se zasmilili in rekel jim je: L u d o v i k a Kalan: Padaj, majski dežek na zeleno polje, . da v jeseni zlati Majski bc rodilo bolje! dežek Padaj dobr. dežek na cvetoče trate, kmetič se veselil košnje bo bogate! Padaj, topli dežek na pomladno setev, sonček bo pomagal, da bo dobra žetev! zeju, še preden predelajo moje ohišje v zaboj za smeti.. Hotel je še nekaj reči, pa je prav tedaj zmanjkalo električnega toka in utihnil je kakor glas človeka, ki se počasi oddaljuje. Mali, ki mu je dajala življenje baterija, pa je še dejal: »Ne bodi žalosten, prijatelji Tako se pač godi vsem stvarem. Tudi jaz bom nekoč prevelik, na moje mesto pa bodo stopili še manjši in še boljši sprejemniki." »No, spustil vas bom, če mi pove kdo izmed vas neverjetno laž.« Začel je prvi, nadaljeval drugi, najmlajši pa se je takole odrezal: »Povedal vam bom povest, ampak nikar ničesar ne verjemite, ker je vse laž brez resnice. Rodil sem se petnajst let pred očetom. Ko se mi je rodil oče, sem odšel po popa, da bi ga krstil, ta pa tega ni hotel brez božjega dovoljenja. Vračal sem se lačen in žejen, duša mi je visela le še na nitki. Srečam žensko in ta me vpraša, kaj mi je. Povem ji vse po resnici. Ona seže v predpasnik in mi ponudi prgišče boba, da bi ga jedel spotoma. Sonce me je ubilo, utrudil sem se pa sem legel pod hrast, da si malo oddahnem, a v žepu sem imel še tri bobe. Trdno sem zaspal in se med spanjem obrnil. Takrat so padli bobi na zemljo in pognali. Prebudil sem se, pogledal okoli sebe in kaj sem videl? Bob je zrasel do neba. Saj prav tega mi je treba, si pravim. Začnem plezati po bobu, od kolenca do kolenca, od vejice do vejice, od stroka in že sem na nebu. Zagledam gospoda boga, pravkar je pri kosilu, masti se s kruhom in sirom, meni pa ne privošči niti drobtine. Priklonim se in ga poprosim dovoljenja, če mu smem stopiti pred obličje. Potem razložim gospodu bogu, kaj se mi je primerilo. Takoj vse razume, vzame v roko veliko pero in napiše, brat moj, dolgo pismo in ukaže popu, da mora krstiti mojega očeta. Vesel se hočem vrniti in pogledam po bobu. A boba nikjer. Kaj se je zgodilo? Kozel je šel na pašo, se nameril na tisti bob, ga pregriznil in pregriznil tudi mojo lestev na zemljo. Kaj naj naredim, kam naj se obrnem? Vrnem se h gospodu bogu in mu povem, kaj se mi je primerilo. Dal mi je otrobov, vse žepe sem si napolnil, in mi rekel: .Meči otrobe in se po njih spusti na zemljo/ Tako tudi storim, toda gorje! Otrobov zmanjka. Kaj zdaj? Hvala bogu, v žepu otip-ljem klobčič vrvice. Odmotam jo, ampak do zemlje ne seže. Mučim se in premišljam, kaj naj ukrenem. Spomnim se kite na glavi. Odrežem si jo, si pulim las za lasom in jih vozlam drugega k drugemu. Ko da nikoli'ne bo konca! Nebo je visoko, zemlja nizko, ne gre in ne gre. Postane mi slabo in s silne višine telebnem na zemljo. Praš, do vratu se pogreznem v skalo. Gorje mi, mama moja, začnem klicati na pomoč. Kaj zdaj? Brcam, maham, odrivam se in se nekako le iztrgam iz skale. Stečem domov in zgrabim velik kij, da bi razbil skalo. Komaj jo raztreščim. Bilo je strašno vroče, vse sam led. Utrudim se, žejen sem, pa jo mahnem k studencu, da bi se napil vode. Sonce peče, ko da si naložil na ogenj celo drevo, a voda v studencu je zamrznila. Pogledam okoli sebe, kje bi dobil kamen, da bi razbil led, ampak nikjer ničesar. Že vem, kaj bom storil, si pravim. Vzamem nož, si odrežem glavo in z njo razbijem led, se na- NEŽA MAURER: Če sonce boli zob Šepeta pod oknom breza. »Očka, kaj pa govori?* »Čakaj malo, da poslušam. Lepo vreme bo tri dni.* Drugi dan, ko pride z dela prav do kože premočen, sredi mize pleše sinko, kakor sonce je rumen. »Kaj pa delaš? Hitro z mize!* »Očka, sonce zob boli, pa namesto njega sijem, da se mama ne smeji brezi, ki je včeraj rekla, da bo lepo še tri dni.* pijem vode in nadaljujem pot. Ko tako hodim, zagledam hrast in na njem človeka, ki mlati seno. Slama pada na zemljo, zrnje pa ostaja na vrhu hrasta. ,Kako pa to narediš, da pada slama na zemljo, zrnje pa ostaja zgoraj?' Oni pa mi de: ,Temu se čudiš, sebi pa ne, ki si brez glave?' Z dlanjo se udarim po čelu. Prav zares, kje imam glavo? Brž stečem k studencu in najdem svojo glavo. Postavim si jo, kamor spada, a ko pridem domov, opazim, da sem si jo postavil narobe. Kar naj bi gledalo naprej, gleda nazaj, kar naj bi gledalo nazaj, gleda naprej. Vidiš, medved, to je moja neverjetna laž,« konča svojo povest najmlajši. Medved se posladka s to zgodbico in pravi: »Pošteno si lagal, lahko greste vsi trije domov, nič vam ne bom naredil.« Katja Špur: Naj živi žabica Mamica gre s sinčkom na sprehod. Na potko priskaklja prednju žaba. Mamici pride na misel, da bi preizkusila, kakšno srce bije v sinčkovih prsih. Pokaže na žabo in pravi: »Ubij to grdo žabo!" Sinček pogleda mamo, potem pa še žabo. Dvigne roki In zaprosi: »Naj živil’ Mamica vzdigne otroka in ga prisrčno objame. »Prav praviš, sinko,’ De. »Naj živi žabica, nikomur ni storila nič žalega. Vse rado živi, vse se veseli življenja. Drevo, človek, živali’ Korenine =— - = Dobriča Čosid »O tem jutri. Danes nočem govoriti o poslih," vidi šotno sino z glavo med dlanmi in kako topo, izgubljeno bolšči v račke. Ačim zaustavi kobilo; zveneče udarjanje Podkev ob tlak utihne. Djordje ne vzdigne pogleda. »Ali si ga videl?" skoraj zavpije Ačim. Djordje molči. »Ali si videl sina?" ostro udari z glasom ob besedi -sin”. »Nisem, Milunka me ne pusti noter. Pravi, da . ..” Premolkne in začuti, da so mu lica zagorela. »Prav ima, dokler s Simko stvar ni končana. Tako i® tudi treba. Jaz sem mu prinesel blagoslovljene vode a hoče, da se za vse prosi. Petega sina še ni videl. Zresni se. Dal si je bil besedo, da bo nocoj p>opil toliko kozarcev vina, kolikor more prešteti zvezd. Zakaj sedim tukoj? Ravno pri tej jablani. Mogel bi bil še na travniku, ko sta znašala seno v kopice. Pa ni hotel. Spret se nasmeje. Zamolklo in kratko. Košček mesa mu je odtrgala s pleča, on pa nalašč ne. Zato, ker ga je gnala kakor Turka. Dan prej mu je grozila, da mu bo prepovedala preskakovati njen plot, rekla mu je malopridnež, pohajač, lakotnik, njegovim otrokom p>a zalega, ker ji kradejo jajca. Zato ni hotel tedaj na travniku, ko sta kopičila seno. Da vidiš, kaj je moški. Plaziti se boš morala p>o trebuhu kakor kača, da si zaslužiš tisto, kar protrebuješ. Vzdigne piščal k ustim, da bi zaigral pesem, kratko zapiska in jo spet položi na kolena. Od zaposlenosti ni mogel videti pretega. Figo je podoben Djordju! Kako more biti podoben Djordju? Milunka se laže. Mora biti meni prodoben. Tebe, preti, sem zasadil na gospodarstvo. Ni kaj reči, prijel si se takoj. Privzdigne piščal za pesem in jo tenko potisne skozi Subvencije za kultiviranje kmetijskih zemljišč Kmetijsko ministrstvo je pred kratkim razpisalo smernice za dosego prispevkov ali subvencij za kultiviranje kmetijskih zemljišč. Ta podporna akcija iz sredstev državnega in deželnega proračuna ima namen, da se potom nje zboljša produktivnost kmetijskih zemljišč in da se olajša njihova mehanična obdelava. V tem okviru so prispevki na razpolago za kultiviranje kmetijskih zemljišč • ki so bila razdejana med vojno; • ki so bila zložena ali arondirana in ki sedaj njihovo obdelavo ovirajo stara pota, brežine, globeli in kotanje, ki jih je treba izravnati; • ki so bila zaradi zamočvirjenosti osušena in jih je treba sedaj izravnati, preorati, obdelati, pregnojiti in osejati; • ki so kot gozd ali obvodni log bila posekana in je treba sedaj odstraniti panje in korenine posekanih dreves; • ki so bila poplavljena in zasuta po neurju in kjer je treba sedaj odstraniti nanešeni grušč. Predpogoj za dosego državnih in deželnih prispevkov za gornje ukrepe je, da je lastnik zemljišč strokovno sposoben in finančno tako močan, da lahko 'amči, da bo te ukrepe pravilno izvedel in da bo svoj del stroškov lahko kril. Predvidene ukrepe kultiviranja mora predhodno odobriti kmetijska zbornica ali pristojna agrarna okrajna oblast, urad za vodogradnje ali gozdna inšpekcija. Tako deželni kakor državni prispevki so zaenkrat na razpolago le kot brezobrestno posojilo. Šele ko bodo vsi predvideni in zahtevani ukrepi kultiviranja zaključeni, bo to brezobrestno posojilo spremenjeno v nepovračljiv prispevek. Višina prispevka k omenjenim ukrepom se bo ravnala po obsegu ukrepov in po višini razpoložljivih sredstev. Rok za vlaganje prošenj za prispevke k omenjenim ukrepom poteče 3 0. junija 1961, vendar ne pozabimo, da tudi pri teh prošnjah velja pravilo, kdor prej pride, prej melje. Formularji za prošnje so na razpolago pri okrajnih kmečkih zbornicah. Istočasno opozarjamo, da s 3 0. j u- i j e m 19 6 1 poteče tudi rok za vla ganje prošenj za manjia osuševanja kmetijskih zemljišč v prihodnjem letu. Za taka osuševanja bodo na razpolago nepovračljivi prispevki v znesku od 20 °lo skupnih stroškov naprej. Tozadevne prošnje je treba vložiti pri uradih za vodogradnje (Wasserbauamt) v Beljaku ali Celovcu. Tam so na razpolago tudi potrebni formularji. NAPREDNIH GOSPODARJEV Ko se obeta suša: Mislimo tudi sedaj na setev njivskih krmnih rastlin Za govejo čredo tudi poleti nikdar nimamo preveč krme. Dostikrat se zgodi in ponavlja, da nam prične v juliju in avgustu primanjkovati paše in zelene krme. Pa tudi če je zelene krme preveč, se skrbni živinorejec ne bo jezil, temveč jo bo lepo posušil in tako povečal zaloge sena in otave za zimo. Dober živinorejec in skrben gospodar se namreč nikoli ne sprašuje, »ali bo za zimo dovolj krme*, temveč razmišlja prav nasprotno: »koliko živini lahko še povečam obrok silaže in sena, da bom njune zaloge do prihodnje košnje lahko pokrmil*. Odkar nas čas in gospodarski razvoj silita, da od poljedelsko-živinorejskega gospodarstva z močnim povdarkom žita in krompirja vedno bolj prehajamo na živinorejo in mlekarstvo kot najbolj pridobitni panogi kmetovanja z najbolj rednimi dohodki, je pridelovanje krmnih rastlin postalo poglavitno vprašanje našega poljedelstva. Travniki sami, pa tudi deteljišča nam nikoli ne dajo popolne gotovosti, da bomo pridelali dovolj krme. Pomladna suša, deževno vreme ob košnji ali pa poletna suša nam na travnikih in deteljiščih lahko postavijo ves naš gospodarski račun na glavo. Zato moramo vedno imeti med krmnimi rastlinami proti suši odporno in najbolj izdatno lucerno, vedno pa moramo tudi imeti predvideno, da bo treba za zagotovitev dovoljnih zalog krme sejati enoletne krmne rastline. Letošnja večtedenska vigredna suša je že znamenje, ki nam narekuje, da je treba že sedaj misliti na setev njivskih krmnih rastlin ter premisliti, kaj še lahko sejemo na enoletnih njivskih rastlinah za seno. Bolj kakor se zanašati na živinorejsko ugodnejše vreme, je pametno, da posejemo čimveč aleksandrinke in mešanice laške ljuljke z ovsem, grahom, bobom in koruzo. Aleksandrinka kot enoletna detelja nam ob sedanji setvi še lahko da tri košnje z bogatim pridelkom tako zelenja kakor tudi sena, če bomo tega lepo posušili na sušilih, Seme aleksandrinke je letos Plevel v nasadih keruze v novejšem času lahko uspešno zatiramo s pripravkom GESAPR1M. Ker je ta pripravek drag (1 kg stane 240 šil.), je na mestu, da, posevek s pripravkom ne škropimo po celi širini posevka, temveč da škropljenje omejimo na vrste koruze, med vrstami pa plevel zatiramo z mrežno brano, okopalnikom in osipalnikom. V tem primeru bo za škropljenj hektarja površine zadostoval 1 kg Gesaprima. Če se pri detelji bojimo nevarnosti poleganja je najbolje, da jo povlečemo s primerno dolgim in debelim drogom, da se bo nagnila na eno stran. Tako povlečeno deteljo veter ali nevihta ne bosta več razmetala križem kra-žem in jo bomo lahko kosili s traktorjem ali motorno kosilnico. Nevarno pa je, če deteljo povlečemo, ko je oslanjena. Če je na detelji slana, z vlačenjem počakamo do popoldanskih ur. razmeroma poceni. Na hektar površine ga potrebujemo ca. 30 kg; kalifostalno gnojenje pa naj bo čim bolj izdatno (600 P/300 K). Aleksandrinko sejemo čisto brez zaščitne rastline. Lahko pa aleksandrinko sejemo tudi v mešanici z laško ali vvester-woldsko ljuljko in sicer damo po hektarju v tem primeru 25 kg aleksandrinke in 5 kg laške ali westerwoldske ljuljke. Dobra bo tudi mešanica laške ljuljke z ovsem, grahom, bobom in koruzo v naslednjem sestavu: 5 do 10 kg laške ljuljke, 30 do 40 kg ovsa, 40 do 60 kg graha, 15 do 20 kg boba in 20 do 30 kg koruze. Če bo ta mešanica deležna pred setvijo po hektarju 600 kg supertasfata, 300 kg kalijeve soli in 100 do 150 nitramoncala, petem lahko od nje pričakujemo bogat pridelek zelenja, ki bo posušen na sušilih dol na beljakovinah zelo bogato seno. Za lo mešanico pa bomo v avgustu lahko sejali poznojesensko strniščno krmo, ki jo zlasti predstavljata Siletta in lihoogrščica. Da tudi lucerno sedaj še lahko uspešno sejemo, bodi ob koncu še posebej poudarjeno. Sejemo jo lahko v jari ječmen ali pa oves za zeleno krmo, brez nadaljnjega pa jo lahko sejemo tudi v čistem posevku. Pač pa ne pozabimo, da potrebuje lucerna dovoljne zaloge apna v zemlji, vsled česar moramo njivo pred setvijo apniti in pognojiti vsaj s 700 kg Thomasove moke in 300 kg kalijeve soli. Lucerni lahko še primešamo par kg laške ljuljke, potem bo pridelek že letos obilen. Preudarki k pasemskemu vprašanju v naši govedoreji Zadnjič smo v pregledu, katera pasma se v državi najbolj širi, katera v molz-nosti najbolj napreduje in katera je v rasti in proizvodnji mesa najhitrejša, spoznali, da sta — gledano v državnem povprečju — najboljši pasmi simodolsko in sivc-rjavo govedo. Ker pa se mi nahajamo na Koroškem, na ozemlju, ki živinorejsko nikakor n e spada med najbolj napredna področja države in ki tudi v pogledu na proizvodnjo krme še ni najbolj razvito, je potrebno, da iščemo tudi koroški odgovor na gornja vprašanja. Medtem ko pripada v državnem merilu 45,9 % goved simodolski pasmi, 14,1 °/o sivorjavi pasmi, 14,6 %> pincgavcem in 20 °/o rumenemu govedu, vidimo na Koroškem, da od okroglo 187.000 goved pripada le 8 °/o pasmi simodolcev in 5 % pasmi sivorjavega goveda, da pa zavzema pinegavska pasma še vedno 43 %> goved, pasma rumenega goveda pa 36 %. Vendar tudi na Koroškem razvoj v zadnjih letih kaže, da število pincgavcev in marijadvorcev kot tradicionalnih deželnih pa^em pada in da na ta račun raste število simodolcev in sivorjavega goveda. V deželnem povprečju je to spreminjanje zaenkrat še malenkostno, kajti v zadnjih letih je število pincgavcev padlo za 1 %>, število marijadvorcev pa za 4 °/o. Temu nasproti je število simodolcev naraslo za 4 %>, število sivorjavega goveda pa za 1 %. Ta deželni pregled nam še ne pove mnogo. Zanimivejši je razvoj zadnjih let v naših okrajih. V velikovškem okraju je število marijadvorcev padlo za 7 %> in znaša 9.860 goved, na ta račun pa se je povečalo število simodolcev za 12 °/o in 'znaša 5.480 goved ali 28 °/o vseh goved v okraju. Velikovški okraj, zlasti sodni okraj Velikovec, je v zadnjih letih postal številčno najmočnejše področje simodolcev v deželi. Za njim število simodolcev najbolj narašča v okrajih Wo!fsberg (9 %>), Št. Vid !8 %>) in Celovec (6°/o). V celovškem okraju simodolci enako izpodrivajo ma-rijadvorce (padec za 3 %>) kakor pinegavce (padec za 5 %>). V nasprotju z vzhodnim delom dežele se v beljaškem in šmohorskem okraju, kjer absolutno prevladujejo pinegavci (81 in 94 %), simodolci še niso uveljavili. Pač pa na račun pincgavcev, katerih število je od 1954 v beljaškem okraju padlo za 4 %>, v šmohorskem pa za 3 °/o, napreduje število sivorjavega goveda in sicer v okraju Beljak za 5 %>, v okraju Šmohor pa za 3 %>. Sivorjavo govedo ie najmočneje zastopano v sodnih okrajih Beljak, Paternion in Šmohor. Napačno bi bilo, če bi po vseh doslej navedenih argumentih, ki govorijo za simodolce in sivorjavo govedo, zapadli v to, da bi za vsako ceno pričeli prodajati pinegavce in marijadvorce in jih pričeli na široko zamenjati s pasmama simodolcev in sivorjavega goveda, ki vedno bolj prihajata „v modo" in sta zato postali preko mere dragi. Preden bi se odločili za spreminjanje pasme, moramo budno zasledovati razvoj cen na plemenskih sejmih, naše krmne pogoje in rezultate koroške molzne kontrole. Tozadevno pa se bomo razgovarjali prihodnjič. temo in veje k zvezdam, pojoč o suhi zemlji pod jablano v temi, in kaj vse bo njegovega in petega sina. Poje sebi, zdaj zadevljnemu, ker ni privolil prav takoj, ko ga je na kopici dregala s koleni v lakotnico, in je dočakal, da je ona, gospodinja, prosila njega, dninarja, zakaj tudi tedaj je užival, da je Simka izbrala ravno njega, ko ga baje sovraži, vedel je, da se laže, in pihne močneje v piščal, naj ona sliši pesem, zdaj iz sadovnjaka, in se ga spomni. Poje petemu sinu, ki bo gospodar. Prvi gospodar, pa je dninarjev sin. Sin Tola Dačiča. Priimek je čepica. Nič. Sam bo z dušo začutil, kdo je njegov oče. Menda ne bo brezsrčnež . . . . .. Po Simkini rani gomazi snežni metež iz teme v Sadovnjaku. Teče po njej nalahno kakor kri iz nje. Piskanje ji reže po razmaknjenih kosteh, razsutih po vlažni in trdi postelji, kosteh, ki se je držijo samo z vlakni in žilami bolečine, nje, ki je samo utrujenost, nezmožna, da se nagne nad zibelko, čeprav želi samo to. In ne posreči se ji, da ne bi mislila na piskanje iz sadovnjaka in tisti večer, ko je utonila v temo in se z bosimi nogami prikovala na neravna suha tla. Pokončna kakor slap vode. Zraven nje, ki odteka v ledino, je jablana z vejami obešena na lok neba, s katerega redko padajo črviva jabolka. Iz kleti hrope Djordje: »Vlačuga, pridi, da te zakoljem!” Ona stoji in misli, kako dolgo bo trajala ta noč. Ni je bilo strah. Koraki so pokljali v šuštenju listja in suhih vejic, naravnost proti njej. Vedela je, čigavi so: on vedno stopa tako, kakor da bo obstal po vsakem koraku. Vztrepetala je šele, ko je postal daljši čas, naslonjen nanjo s hitrim dihanjem, pa jo zgrabil za obe rameni in jo vlekel na prsi, da je omahovala v njegovi moči. Izvijala se je, bala se je, da je močnejši, hotela ga je udarjati po vse toplejšem dihanju, ki je pršelo kakor suh pesek in škripalo na vhodnih vratih, preozkih za veter, mo- rala bi bila vpiti, pa ni mogla od „s topim nožem, vlačuga”, ki je smrdelo po žganju. Djordje ji Je za trenutek pretrgal moč, zastala je, da se spet požene, toda on jo je že držal v naročju, bolj žilavem od bresiovine, in jo je zlomil na zemljo. Krik se je sam razbil nekje v koreninah prsi. Z eno roko je prestrezal kratke zamahe njene jeze, da je močnejši, z drugo pa se je podil po topli in poševni melini njenih stegen. Oba sta škripala: »Nočem." »Moraš.” »Nočem.” »Moraš.” »Poženem te iz hiše!” »Poženi.” Z bosim stopalom je oral po njenih stisnjenih mečih, da bi se zažlebil mednje. Slišala je skozi njegovo pretrgano sopenje Djordjeve grožnje »vse bom zažgal”, hotela se je skriti v Tolovo grlo in ruvala mu je lase. Čutila je, kako njena moč gine v zemljo. »Hočem, da me prosiš!” »Nočem,” z roko je spoznal, da krč stisnjenih meč omahuje. »Prosi me, prosi me, reci . . .” On je ni slišal, pijan od slasti pred mehkim razmika-njem, zarival je gola kolena v suho zemljo in se zaletel v dolgo padanje. „. . . Čakaj, ej, kaj je to? pa kaj si ti?” Škripanje je napolnilo glavo. »Zdaj si moja! Hlapec sem!” »Si, si..." Pod njo se je zemlja podirala, ona je ves čas strmoglavljala in spet padala na pleča, ki so gnetla žejno in steptano ledino. Vsi glasovi so utonili v njej. Dolgo je trajalo, preden je, kakor iz njene glave, spet zagodrnjal Djordje »s sekiro ti razdrobim glavo!”, za trenutek se je skrčila, potem pa se je bolj zavestno ponudila tistemu, ki lo lomi in drobi, in vse mu je premalo, ves čas hoče več in še več, vedno več, ona pa je bila zavestno vse bolj nezavedna, ne boj se, mu šepeče, in sebi, da bi trajalo kar najdalj, ona želi, naj pride on s sekiro, in naj ju s sekiro, zdaj ju bo razsekal s sekiro, maha- s sekiro, beli se in leti, leti v njene oči, po njenih nogah, žilah, hrbtenici in se razleti v životu. Tema. On začenja čutiti njeno goloto, ki se polagoma ohlaja. Če Djordje izve, me bo pognal. Pri kom bom za dninarja? Njej je na trebuhu in nedrju vedno hitreje rastla teža, vse bolj jo je stiskala, si srcem ga je naglo udarjala kot s pestjo, in prijetno ji je, da je tako težek, zakaj nikoli ni imela toliko moči na sebi, mehka in drhteča se mu je podložila, da ostane kar najdalj na njej. Ne vidi mu v obraz in je zadovoljna. Moški je eno. In nima obraza zanjo, pa se ga ne sramuje. Zdaj ji je vseeno, da Djordje zmerja in razbija po kleti. V temi njenega života zamira drhtavico. V strahu pred Djordjem se Tola zdrzne. Hoče vstati. Skesa se. Ovila ga je z rokami in potegnila nase, da bi ii še naprej in še sopel ob ušesu. Otepal se je. Od kesanja in strahu ni mogel ničesar več. Še je želela njegovo onemoglo breme. Nekaj kok or razočaranje jo je spreletelo: tudi on, taka moč, pa hoče takoj pobegniti z nje. Kakor Djordje. Ne boš! V sovraštvu mu je lomila vrat. Njemu se zdi, da sliši Djordjeve korake, pa napne vse sile in se iztrga. (Nadaljevanje sledi) DRAGO VRESNIK Mater so vzeli k sebi Sosedje niso vedeli, čemu je vse dni slonela na ograji balkona in negibno strmela predse, zamaknjena v neznano daljavo. V svoji kmečki obleki, dolgem krilu in ruti, ie bila podobna starinski podobi v modernem okviru. Med njo in okolico je kraljevala neskladnost, ki je bila tako nevsakdanja, da je venomer podžigala sosede. »Čudna ženska,« so rekli. »Kaj neki si kmetica misli?« Prvi dan si je radovedno ogledovala sosednje hiše, ulico in avtomobile. Z dlanjo si je senčila oči, ki so potovale prek sivih in umazanih mestnih streh in se ustavljale pred nerazrešljivo uganko prepletenih žic in televizijskih anten. Na balkonu je stala vse dopoldne. Po kosilu je za kratek čas ni bilo na spregled. Prizor se je ponavljal nekaj dni v nespremenjenem zaporedju. Danes, ko so povečerjali, je spet prišla na balkon. Sin je prišel za njo. Prižgal si je cigareto in sedel poleg nje na klop. Sledil je njenim očem in mrkim potezam njenega obraza. »Jutri ste prosti,« je rekel. »Z Dano greva v planine, kot veste. Ne bo vam treba kuhati, lahko greste v restavracijo.« »Kam?« »V restavracijo. Na kosilo. Z Dano sva prej pogosto tako naredila, dokler še nisva imela stanovanja.« »Kavo si bom pogrela,« je rekla. »Nikamor ne bom šla, škoda je denarja. Lahko se zgubim in ne najdem domov.« »Ne, mati, navaditi se boste morali. V mestu je drugače kot doma. Rad bi vam olajšal življenje. Pojdite, pokazal vam bom .. .« Prijel jo je pod roko in odpeljal z balkona. Stopala je ob njem z omrtvičenim nasmehom na licih. Nekaj dni, ki jih je preživela pri sinu, se ni znala več upirati. Ubogala je, čeprav bi se najraje zjokala. Toda jokati se Je bala. Sin in snaha se nista jokala, bila sta vesela, srečna. Ni mogla razumeti te sreče. *Ali nimava lepega stanovanja, mati?« sta jo spraševala prvi dan. »Poglejte, tule je predsoba. Naša kuhinja. Stikalo za luč, električni štedilnik, hladinlink. Pojdite sem. Naša spalnica. Jedilnica. Radio prižgete tako, da zavrtite tale gumb. S tem gumbom iščete postaje. Tole pa je sesalec za prah. Pojdite sem. To je električna pečka. Če hočete večjo vročino, zavrtite na številko tri. Sicer pa imamo centralno kurjavo, vidite. Pojdite sem. Tole je vaša soba. Ko dobimo televizijo, boste gledali slike. Ali vam je všeč? Toliko sva dala za te ■stvari...« Poslušala je, gledala in ničesar razumela. V glavi se ji je vrtelo od stikal, luči, gumbov m žic. Njene misli so bile nejasne že od ure, ko je izstopila iz vlaka. Odpeljala sta jo v mesto. Drugače, kot takrat, ko je prišla na obisk, sta se obnašala. Spremenila sta se. Marko se ji je zdel v svoji modri obleki tuj in gosposki. Dana je bila s svojo pričesko podobna ženskam iz časopisov. Nenavadno tuje so se pogovarjali. Zvečer, ko so prišli iz hotela, kjer so večerjali, se je začela parada v njunem stanovanju. »Vidite tole.. . Ali vam je všeč? Tole pa je naš...« »Otroka,« je vzdihnila, »tole življenje čisto nič ne razumem.« Zdaj jo pelje sin spet nekaj učit. Vsak dan so jo učili. Kadar je bila dopoldne sama in onadva v službi, je razmišljala, kako bi jima povedala nekaj, česar še sama ni prav razumela. Morala bi jima povedati, da ima domotožje, da se ne -more vživeti. Venomer ima pred očmi kočico med sadnim drevjem, potok, ki drži v ovinku proti hlevu, strmino pod gozdom, rože na oknih, kuhinjo z vonjem po toplem ognjišču in pepelu. Toda neme podobe svojih sanj ni mogla izraziti z besedami. Le zjutraj, kadar se je prebudila in se zavedela, da je v tesni sobici, visoko nad ulico in ljudmi, jo je popadel jok. »To življenje ni zame,« je ihtela. V prsih jo je mučil občutek tesnobe. Bila je v ječi. Trpela je. Misli so se ji vračale domov. Kaj je doma!? Ali je Sivka lačna? Kako ravnajo z njo ljudje, ki jih je vzela pod streho? Kje so zdaj petelinček in pipe? Mogoče jih podi fantek s šibo in tepe račko. Tako se ga je bala. Komaj so prišli, je začel kričati in se obešati na plot. Ženska ga ni niti posvarila, ko je gonil račko. Komaj so prišli, je tekal za njo s šibo . . . Tako se ji je vrtel pred očmi cel trak podob iz hribovskega kraja, z zelenega otočka sredi gozdov, kjer je stala koča iz lesa, revna in topla. Nato se je začela spominjati besed, ki jih je prebrala iz pisma, ki jih je poslušala že vsa leta: »Mati, zdaj imava lepo stanovanje in življenje sva si uredila. Pridite k nama in dajte doma vse v najem, saj tako ne morete od tega živeti. Pri nama boste imeli vsega dovolj in ne bo vam treba več garati...« — Ali sploh lahko živijo otroci tako, sredi sten, visoko nad zemljo, kjer ne morejo tekati bosi po travi in gozdu? Ne, tega ona ne more ne spremeniti ne razumeti. Kako sploh more njen sin živeti tu, kjer ni potočka, malin in brusnic, vonja po otavi? Jej, kam ga je prignalo življenje, kako je nesrečen, pa nič ne ve. »Pojdite z mano,« ji je rekel Marko, »Pokazal vam bom, kako morate ravnati z dvigalom, da ne boste ostali cel dan v stanovanju.« Odpeljal jo je v vežo in ji pokazal gumbe na dvigalu. »Čisto preprosto je, mati,« je rekel. »Samo bolj si morate upati, ne smete se tako bati. Zdaj ste že pol meseca pri nama, pa se še zmerom bojite peljati z dvigalom. Ne hodite peš, saj je več kot sto stopnic.« »Saj se ne bojim te reči,« je rekla. »Kadar sva popoldne v službi, boste morali hoditi v kino,« je rekla Dana. Prišla je za njima. »Drugi mesec dobimo televizijo, potem boste lahko gledali program doma, če bova midva zunaj.« »Kaj bom gledala?« je vprašala. Odpelj‘ala sta jo nazaj v stanovanje, da jih ne bi kdo slišal. Nekoliko sram jo je bilo, ker mati ni hotela preobleči svojih kril in jih zamenjati z Daninimi, sram, ker se še ni vživela in bodo lahko sosedje vihali nosove. »Slike boste gledali, mati,« je rekel Marko. Nič ni odgovorila. Počasi je oddrsala na balkon. Onadva sta se spogledala in zmignila z rameni. Sin je odšel za njo na balkon. Mati je stala pod ptičjo kletko, lepo novo aluminijasto hišico, v kateri je čepel kanarček. Gledala ga je in si z roko gladila sive lase pod ruto. »Kaj vam je, mati? Ali sva vam kaj nare-dila?« »O, nič, otroka,« je rekla. »Nič mi nista naredila. Preveč skrbita zame. Prevec denarja bosta porabila zaradi mene. Jaz nisem navajena na takšno hrano, tako dobro... Spim v tako mehkem .. . Nič mi nista napravila . ..« »Vse dni ste tako žalostni? Ne vem, zakaj nočete ven. Oglejte si malo ulice in trgovine, kaj takega doma niste videli. Bolj se morate vživeti.« »Delala bi rada,« je rekla. »Saj še preveč delate, mati. Zmenili smo se, da boste kosilo samo skuhali, posodo pa bova midva pomila. Vi vse sami napravite. Včeraj ste pometali, namesto da bi vzeli sesalec . . . Ni-kar se toliko ne mučite!« »Ko sem pa tako navajena . ..« Hotela mu je reči: »Ne morem živeti brez svoje Liske, brez račke, brez petelinčka in pip, brez svoje kočice, gozda in rož . ..« Rekla je samo: »Zdaj mi predobro gre, jaz pa tega nisem navajena.« »Ne, mati, jutri morate v mesto, ko naju ne bo. Dala vam bova denar in kupite si kar želite...« »Denar?« je rekla in zamišljeno umolknila. Naslonila se je na ograjo in se zastrmela v ulico, v raznobarvne zidove, sive strehe. In še delj je potoval njen pogled, tja k obzorju, kjer so se črtale motne lise planin. Njene oči so spet žarele. Vse dni je bil v njih ogenj, ki ga ni nihče videl. Naslednji dan so jo sosedje zadnjikrat videli na balkonu. Stala je v višini v svojem kmečkem krilu in ruti, kot utrgan cvet, ki ga je veter odnesel s travnika. Zvečer in naslednje dni je bil balkon prazen. »Kmetice ni več,« so rekli sosedje. »Ušla jima je. Pa tako dobro se ji je godilo!« D»0»M»I*S»L*I*C»E Samo eno sredstvo poznamo za tolažbo po razočaranju: začetek nove iluzije. * Komur padejo pečeni golobi sami v usta, ima žvečenje za garanje. Zlo je laže opisati kot dobro. Samo veliki pisatelji znajo tudi dobre ljudi tako živo opisati, da se nam zdijo kot živi. * Ali se tudi vi veselite, če človek govori o sebi — slednjič je vendar lepo slišati kaj razveseljivega! * Samski priletni moški so ljudje, ki so zaradi mnogih majhnih ljubimkanj postali imuni proti veliki ljubezni. Jeno Helfai Razgovor z dekletom Dekle je prišla v sobo in mi izročila pismo. Bilo je priporočilno pismo, ki ga je napisal Oszkar: „Če bi lahko kaj storil za dekle... Je spretna in ljubka . . . Najlepša hvala že vnaprej, tvoj hvaležni prijatelj . . ." Hvaležni prijatelj! Človek ima toliko hvaležnih prijateljev... Kdo bi si jih vse zapomnil? Vprašam dekle: „Kdo je Oszkar?" „Oszkar je generalni direktor." Dekle je povedala to mirno, malomarno in me gledala z nedolžnimi, čistimi očmi. Oči so bile sinje, nebeško modre. Nevarna barva! Za njimi iščemo nebesa, najdemo pa v glavnem zrak. Dekle je bila zelo ljubka, visoka in vitka, z „za znoret" plavimi lasmi. Pod očarljivim nosom so se nervozno premikala majcena, rdeče našminkana usteča. Mislil sem, da grizlja bonbone, „Kaj imate v ustih?" „Žvečim gumo." „ Zakaj?" „Dobila sem jo." „Od Oszkarja?" „Ne, od Arturja." »Kdo je Artur?" „Artur je generalni direktor." „Tako lepo dekle ne bi smela žvečiti gu- Amerikanec v Parizu V Parizu sem spoznal mr. Baltimora, Amerikanca, ocean. ki je prišel šele pred kratkim me. Ali ne pomislite na to, da bi vas lahko kdo poljubil?" „Na to ne mislim. Temu smo vedno izpostavljeni." in vzela je žvečilno gumo iz ust. Ubogala je brez obotavljanja tako tistega, ki ji je prigovarjal k žvečenju, kot tudi tistega, ki ji je to odsvetoval. Poiskala je svojo majhno zlato cigaretno dozo. Ponudil sem ji svoje cigarete. Odklonila jih je. „Hvala. Svoje imam raje. Te delajo zame!" »Kje?" „Ne vem. Lajosu jih izdelujejo samo zame!" »Lajos? Je generalni direktor?" Dekle je začela sijati. »Da... Ga poznate?" »Ne, ne poznam ga ..." Prižgala sva si najini cigareti in nekaj trenutkov molče kadila. Dekle je sedela v naslonjaču pred pisalno mizo, z desno nogo preko levega kolena. Imela je lepe noge, prekrasne nogavice, čudovite čevlje. Strmo je zrla predse, gledala pisalno mizo, moje spise, moja pisma, toda tako trmasto in raziskujoče, da je postajalo že kar neprijetno. Poleg priporočilnega pisma je ležala kuverta nekega ameriškega pisma, to je dekle požirala z očmi. Prekinil sem molk. »Kaj bi lahko za vas storil, moja gospodična? Gledališče?" »Bog varuj! Nisem nora, da bi skakljala naokrog za nekaj prebitih cvenkov . . »Pošten kruh ... In če je človek nadar- • n jen ... »Dva, tri pengo za večer? Toliko sem vredna tudi kot sobni okras." spretna in ljubka ... Najlepša hvala že vnaprej, tvoj hvaležni prijatelj ...’ Dekle me je gledala skozi priprte veke. »Komu pišete?" »Nekemu ... nekemu generalnemu direktorju." Olajšano si je oddahnila in vstala. »Potem je vse v redu. Hvala." Toda ni še odšlo. Obstala je pred pisalno mizo in kot uročena gledala ameriško pismo. »Zakaj vas to pismo tako zanima?" »Ne pismo ..." »Temveč?" Proseče me je pogledala. »Pisemska znamka. Če je ne potrebujete. .. Podarite mi, prosim, to znamko... Ze od otroških let zbiram znamke ..." In jaz, površni opazovalec, sem mislil, da zbira dekle generalne direktorje. ža debre voljo Pijavke »No,« vpraša zdravnik, »ali ste uporabili pijavke, ki sem vam jih predpisal,« »Da,« odgovori kmet, »pa ni bilo lahko; pečene so še nekako šle, osoljenih pa ni bilo mogoče pogoltniti.. .« Presneta noga »Kako je z vašo bolno nogo?« »Če sedim, gre, če pa grem, pa ne gre!« Dobesedno »Kako si zadovoljen z novim pomočnikom? Te posluša?« »Seveda me! Jaz ves dan delam in mu ukazujem, on pa sedi za mizo in me posluša.« »Kako vam kaj ugaja Evropa!” sem ga vprašal. »Kako vam ugaja Francija!" »Imenitno,” je rekel, »zlasti Pariz! Ljudje so tako vljudni in prijazni in ti preberejo v*ako željo že iz oči. Tako skrbni so, dobri. Nudijo ti najboljše od najboljšega. Posebno. kar zadeva pijače." — Pokazal mi je vinsko karto. »Ležala je na mizi v moji ho-*®lski sobi,” mi je pojasnil. »Mar ni ljubko! Seveda mi Amerikanci nimamo pojma 0 vinu. Tako so mi s karto na moč ustregli.” Dal mi jo je v roko in tako sem bral: »Deset vinskih zapovedi za tujce: Ne stresaj ^nske steklenice! — Nikar ne dajaj v vino ledu! — Nikdar ne mešaj dveh sort vl-J>a! segrevaj vina umetno! — Z rdečim vinom ravnaj posebno previdno! — polivaj vinske kozarce samo do polovice! — Belo vino pij po možnosti samo k pred-,edem, juhi in ribi! — Rdeče vino sodi k rdečemu, se prav) na pol surovemu mesu! Sekt se lahko servira k celemu obedu! — Vrstni red vina je naslednji: Belo vino, 1'°iprej trpko, nato sladko. Rdeče vino, najprej lahko, nato težko!” .Zelo Izčrpno," sem rekel in mu vrni! karto. »In kateremu vinu dajete zdaj pred-T Se ogrevate za kakšno priljubljeno znamko!" »O yes," je rekel mr. Baltimore, Amerikanec, »kakopak! Jaz pijem whisky!" »Torej »Rada bi k filmu. Spravite me tam pod streho ..." »To ni tako preprosto, moja gospodična.. . Gospodarski položaj .. . Saj komaj kaj snemajo . . . Malo vlog in mnogo kandidatov ..." »Prosim, če menite, do to priporočilo ne zadošča, lahko prinesem tudi boljše ..." »Boljše? Od koga?" »Od Karolyja." »Kdo je Karoly?" »Generalni direktor." Taki milini in odkritosti se nisem mogel upirati. Segel sem po pisemski papir in začel pisati: »Če bi lahko kaj storil za dekle... Je Krivec »Zelo slab si videti. To je od tega, ker preveč kadiš. Cigarete so krive!« »Končno prava ugotovitev! Doslej so vsi trdili, da sem sam kriv.« Izkušnje »Lojze, ti si izkušen zakonec, povej mi po pravici, kaj je zakon?« »Zakon, veš, so sanje vsakega svobodnega človeka.« »In kaj je potem svoboda?« »Sanje vsakega zakonca!« Samo tekoče »Žena, glej, v tovarni bodo izdelovali tekoči zrak!« »No, to bo pa spet nekaj za vas, moške. Odslej boste še zrak pili!« Celovec, petek, 19. maj 1961 Štev. 20 (992) Stran 8 Proces proti Eichmannu: Sodelavci vojnega zločinca uživajo svobodo v Avstriji, Nemčiji in drugih državah Proces proti vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu pred jeruzalemskim sodiščem se nadaljuje. Čeprav je bilo delo sodišča pospešeno, pričakujejo, da bo razprava zaključena šele v prvi polovici meseca avgusta. Pred sodiščem se še vedno vrstijo priče, ki navajajo nove podrobnosti o nacističnih zločinih. Hkrati pa se med potekom procesa pojavljajo vedno nova imena še živečih sodelavcev Eichmanna, kateri uživajo svobodo v Avstriji, v Zahodni Nemčiji in v drugih državah, kamor so zbežali pred roko pravice. Na podlagi dokaznega gradiva, ki je bilo predloženo sodišču v Jeruzalemu, je bil pred nekaj dnevi na Štajerskem aretiran bivši SS-„F(ihrer" Franz Murer, zadnja leta OVP-jevski mandatar in predsednik okrajne kmečke zbornice Liezen. Čeprav je bila preteklost bivšega visokega nacističnega funkcionarja v okraju Vilna znana tudi avstrijskim oblastem, je Murer vsa leta užival svobodo in v tfVP dosegel celo vplivne položaje. Najbolj pa se je odnos avstrijskih oblasti do nacističnih zločincev pokazal ob aretaciji Murerja, ko so bivši nacisti lahko nekaznovano uprizorili pravcato manifestacijo. Objavljeni pa so bili novi dokumenti tudi o p-otižidovski dejavnosti sedanjega šefa kabineta zahodnanemškega kanclerja Adenauerja — Globkeja. Iz dokumentov, ki so bili predloženi sodišču v Jeruzalemu, je razvidno, da je Globke januarja 1939 obvestil berlinska tožilstva, da veljajo nacistični zakoni o Židih tudi za Avstrijo; Globke je dal pristojnim uradom navodilo, naj o smrti vsakega Zida obveste finančne urade, da bi lahko zasegli njihovo premoženje v korist hitlerjevske vojne blagajne; vsem rabinom v Avstriji in na področju Sudetov je dal Globke ukaz, naj takoj dostavijo sezname z imeni vseh Židov, od katerih je pozneje večina končala v plinskih celicah Auschwitza, Sachsenhausena in Buchenvvalda ... Danes pa so vsi ti ljudje »nedolžni". .Nedolžen" je tudi Eichmann sam, ker je .izpolnjeval le povelja’ drugih. Toda celo Goring in Ribbentrop, torej dva izmed najvišjih .vrhov’ nacističnega režima zločincev, sta pred numberškim sodiščem izpovedala, da je spadal Eichmann med tiste osebnosti, ki so imele posebna pooblastila pri reševanju židovskega vprašanja. .Ustrelili so mojo mater. Ustrelili so mo- jo babico, starko 80 let, ki je imela v rokah dva otroka. Tudi mojo teto so ustrelili z otroki v naročju. Moja mala sestra je hotela živeti. Stopila je naprej in naga pred Nemci prosila, naj ji prizanesejo. Pa so jo takoj ustrelili." To je le ena izmed izpovedi ene same priče pred jeruzalemskim sodiščem. In fakih prič in takih izpovedi se je v teh tednih nabralo že toliko, da bi lahko napolnili cele knjige, debele knjige srce trgajočih pričevanj o nečloveškem divjanju nemških zveri v človeški podobi. Na primer izpoved priče, ki je z otrokom stala pred esesovsikim morilcem: Koga naj najprej ustrelimo, je vprašal esesovec. Nisem odgovorila. Strgal mi je otroka iz rok. Deklica je začela jokati in takoj so jo ubili. Nato je nameril name. Najprej pa me je zgrabil za lase in mi obrnil glavo. Slišala sem strel in ostala na nogah. Nemec je ostal presenečen. Obrnil mi je glavo proti sebi. Naperil je pištolo proti mojemu obrazu. Zgrudila sem se in padla v jamo. Imela sem občutek, kot da sem že mrtva. Name so padala druga trupla. Želela sem si še ene krogle, da bi bilo trpljenje končano. Po meni je tekla kri. Potem sem skušala spet doseči rob jame. Toda druga trupla so me vedno spet potisnila navzdol. Med mrtvimi je bilo tudi še mnogo živih, ki so jokali in ihteli. Otroci so vpili ,mama' in ,očka'. Počasi pa so vsi umirali. Klicala sem svojo hčerko, toda nihče ni odgovoril. Nemci so odšli. Tri dni in tri noči sem ostala tamkaj. Potem me je videl neki kmet, me pobral in mi pomagal, da sem si opomogla ter potem zbežala k partizanom, kjer sem dočakala konec vojne. Eichmann pa ostane negiben in leden tudi med takimi pričanji. Pa ne samo Eichmann! Tudi mnogi drugi v Nemčiji, v Avstriji, ki še danes izzivajo s protižidovskimi napisi in slavijo kot največjega junaka — Eichmanna! ŠPORTNI “3P&*nU* ŠPORTNI Parada mladosti jugoslovanske mladine jugoslovanska mladina prireja vsako leto 25. maja Dan mladosti, ki poteka v znamenju kulturnih in predvsem športnih prireditev po vsej državi. Za Dan mladosti se mladina Jugoslavije pripravlja več mesecev s krajevnimi in okrainimi paradami mladosti, poleg tega pa priredi vsako leto tudi mladinsko štafeto. Jeseniška mladina je imela svojo letošnjo parado mladosti že zadnjo nedeljo; hkrati pa ima letos svoj jubilejni X. mladinski festival ki spada v okvir prireditev ob 20-let-nici vstaje. V nedelio je bil v jeseniškem stadionu velik telovadni nastop, pri katerem je sodelovalo okoli 2000 mladih telovadcev, medtem ko je bilo pri povorki skozi Jesenice udeleženih blizu 4000 mladincev in mladink tako z Jesenic kakor tudi iz bližnje okolice. Poleg mladine so v povorki sodelovali predstavniki vseh športnih društev, tako TVD Partizan, Športno društvo, Avtomoto društvo, Lovsko društvo in Ribiško društvo; razna podjetja pa so v povorki prikazala svoje izdelke. Druga velika prireditev v okviru letošnjega mladinskega festivala pa bo »Srečanje zamejske mladine v Planici«, kjer bo poleg tržaške, beneške in goriške mladine sodelovalo tudi zastopstvo Zveze slovenske mladine iz Koroške. Tudi na tej prireditvi so predvideni razni športni nastopi. Š AH : Botvinik spef svefcvni prvak Tekma za svetovno prvenstvo v šahu se ie več tednov odvijala med ruskima kandidatoma Botvinikom in Taljem. Mladi Talj se je v začetku precej uspešno upiral večkratnemu svetovnemu prvaku ter si je priboril skupno 8 točk. Končno pa je moral kloniti in po 21. igri se je tekma končala z rezultatom 13:8 za Bntvinika, ki si ie s tem ponovno priboril naslov svetovnega prvaka. NOGOMET: Izločilne tekme za svetovno prvenstvo V nadaljnjih izločilnih tekmah za svetovno prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati: Zahodna Nemčija je z rezultatom 2:1 premtgala Severno Irsko in si s tem priborila prvo mesto v svoji skupini in hkrati tudi že pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu. Češkoslovaška ie proti Škotski zmagala 4:0, medtem ko sta Vzhodna Nemčija in Nizozemska igrali neodločeno 1:1. Ivan Cankar: Izbrana dela v desetih knjigah Poleg Zbranih spisov Ivana Cankarja je fo najbbfj obsežen izbor neminljivih sfva.-itev tega velikana med umetniki slovenske besede. Posamezne knjige Izbranega dela, vezane v platno, vsaka po 500 do 600 strani, dobite za 30 do 70 šilingov V knjigami „Naša knjiga”, Celovec, Wulfengasse 15 RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 20. 5.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Resna glasba — 13.05 Dunaj v maju — 14.15 Pozdrav naie — 15.45 Otroški zbor radia Celovec — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Ko veselo pesem zadoni — 20.15 »La Traviafa", opera. Nedelja, 21. 5.: 9.00 Orkesler Mozarteum iz Salzburga — 11.00 Koncert na prostem — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.14 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.10 »Diplomat", veseloigra. Ponedeljek, 22. 5.: 8.05 Madrigalni zbor iz Celovca — 8.15 Za binkošti je slavček zapel — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 12.45 Ljudske viže — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 18.20 Ura pesmi — 19.00 Šport — 20.10 Znanstvenik v laboratoriju in v planinah. Torek, 23. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Koncertna ura — 14.45 Kulturne vesti — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Prometna vzgoja — 19.00 Stric iz Amerike — 20.15 »Psi in smrt", radijska igra. Sreda, 24. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Elektronski žarki kot novo orodje — 18.00 Ljudska glasba — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestrski koncert. Četrtek, 25. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 14.45 Ura pesmi — 15.45 Aktualna reportaža — 17.10 Pisan 18.30 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 20.00 Domači napevi — 20.25 Melodije raznih narodov — 21.00 Za prijeten konec tedna. Nedelja, 21. 5.: 6.00 Jutranji pozdrav — 8 00 Mladinska radijska igra — 8.45 Skladbe za otroke — 9.40 Zbori in samospevi Stevana Hrističa — 10.00 Se pomnile, tovariši — 10.45 Spoznavajmo svel in domovino — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.30 Iz Verdijeve opere „Aida’ — 16.00 Humoreska tedna — 16.40 Slovenske narodne pesmi — 17.00 Za nedeljsko popoldne — 17.30 Radijska igra — 18.40 Popevke (Gabi Novak, Ivo Robič, Anica Zubovič, Djordje Marjanovič)' — 20.05 Izberite melodijo tedna — 20.50 Hammond orgle — 21.00 Mozart v operi — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. Ponedeljek, 22. 5.: 8.05 Simfonična matineja — 8.40 Popevke — 9.00 Podlistek — 9.20 Operna glasba — 10.15 Sovjetska zabavna glasba — 10.40 Komorni zbor radia Ljubljana — 11.00 Po svetu jazza — 11-30 Za otroke — 12.45 Dva plesa, dva samospeva — 13.50 Panorama zabavnih melodij — 14.15 Jugoslovanske radijske posaje pozdravljajo slovenske poslušalce: radio Zagreb — 14.35 Voščila — 15.40 Z našimi od R:ma do Pompe; — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.15 Šoferjem no pot — 18.15 Veliki pianisii — 18.50 človek in zdravje — 20.00 Z glasbenega biennala v Zagrebu — 22.15 Zaplešite z nami. Torek, 23. 5.: 8.05 Izberite melodijo tedna — 8.55 Radijska šola — 10.15 Hrvafska glasba — 10.40 Utrjujte svojo angleščino — 10.55 Orgle in orglice — 11.00 I* Rossinijevih in Donizetiijevih oper — 11.40 Tako pojo izigrajo v Varšavi — 13.30 Od polke do mamba — 14.05 Radijska šola — 14.35 Iz Wagnerjevih oper — 15.40 Iz domače književnosti — 17.25 Londonski simfonični orkester — 18.20 Za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 Izobraževalni obzornik — 20.00 Mladinski zbor radia Ljubljano — 20.30 Radijska igra — 22.15 Večer češke glasbe. f RA Dl O PROGRAM : šopek melodij — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Oddaja Delavske zbornice — 18.35 Mladina sprašuje — 20.15 Koroški hišni koledar. Petek, 26. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Rapsodije — 13.05 Ljudske viže — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Koroška narečja — 18.15 Prosti čas je dragocen — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halo! Teenagerji! — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM: Poročila: 6.00 , 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00 , 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 šolska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca. Sobota, 20. 5.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umeiniki — 14.15 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 17.10 Resna glasba — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 20.00 Vseh devet! — 20.45 Dobro zabavo. Nedeljo, 21. 5.: 7.05 Godba na pihala — 7.30 Vedno veselo — 8.15 Kaj je novega — 10.00 Veselo petje, veselo igranje — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Teden lahke glasbe — 18.25 Jezikovna policija — 20.00 Glasbeno kolo — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe. Ponedeljek, 22. 5.: 8.05 Moderna zabavna glasba — 10.00 V veseli družbi —- 13.15 Za avtomobiliste — 14.15 Pesniki našega stoletja — 17.05 Gledališče po vsem svetu — 18.00 Dunaj bo lep šele ponoči — 20.00 Indiano-polis pozdravlja Dunaj — 22.15 Ritem veselja. Torek, 23. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Glasba od danes in jutri — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 Vedno veselo — 16.00 Igre in igralci — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 17.10 Kulturne vesti — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 19.30 Pesem prerije — 20.00 Pozdrav z Dunaja — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani — 21.00 Zabavna oddaja. Sreda, 24. 5.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere —- 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Mali ansambli — 17.40 Bolezni gospodinje — 19.30 Popevke — 20.00 Operetni koncert — 21.10 Seine-Donava — 21.40 Francoščina v radiu. četrtek, 25. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Znani orkestri — 14.35 Literarna oddaja — 16.00 Svet kristalov — 17.40 Zenska oddaja — 20.00 Glasba s Champs-Elysees — 22.15 Plesna glasba. Petek, 26. 5.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Ruske groteske — 21.00 Orkestrski koncert. Slovenske oddaje Radia Celovec Ponedeljek, 22. 5.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdrav- ljamo in voščimo. Torek, 23. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Popevke za vesele ljudi. Sreda, 24. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 23. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Domače pesmi in viže. Petek, 26. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Zgodovina odkrivanja Azije: Križ odpira vrata na Japonsko. Sobota, 27. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 28. 5.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza -1— 17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 20. 5.: 8.05 Glasba ob delu — 8.24 Z vseh vetrov — 8.55 Radijska šola — 9.25 Poljske, ruske, češke in bolgarske popevke — 10.15 Orkester Slovenske filharmonije — 10.40 Angleščina za mladino — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroške pesmi — 12.00 šest oktetov, šest slovenskih narodnih 13.50 Od arije do arije — 14.20 šport in športniki 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.40 Mešani zbor »France Prešeren" — 18.00 Jezikovni pogovori — Sreda, 24. 5.: 8.05 Mladina poje — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.15 Operna glasba — 11.30 Za cicibane — 12.00 Pesmi jugoslovanskih narodov — 14.05 Radijske šola — 14.40 Slovenske narodne — 15.45 Radijska univerza — 16.00 Koncert po željah — 17.45 Jazz na koncertnem odru — 18.00 Kulturna kronika — 18.20 Josip Slovenski in Jakov Gotovac — 20.00 Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže", opera — 22.15 Mladim plesalcem. Četrtek, 23. 5.: 8.05 Glasba ob delu — 8.35 Vojaška godba — 8.55 Radijska šola — 9.25 Mladi virtuozi — 10.15 Iz operetnega sveta — 11.00 Ruski tečaj za zo- četnike — 11.15 Ruske popevke — 11.20 Orkester Slovenske filharmonije — 12.00 Simoniti: Kolednica mladinskih brigad — 12.25 Operni baleti — 13.50 Pesmi o tovarišu Ti'u — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.20 Mladi skladatelji — 17.15 Turizem in melodije — 18.00 Iz Masenetove opere »Manon" — 18.30 Poje Olivera Markovič — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Literarni večer. Petek, 26. 5.: 8.05 Manj znana dela Ludwiga van Beethovna — 8.30 S popevkami po svetu — 9.00 Podlistek — 9.35 Za mlade ljubitelje glasbe — 11.00 Iz Bi- zefove opere »Carmen" — 11.30 Človek in zdravje — 11.40 Romunska in bolgarska zabavna glasba — 12.00 Slovenske narodne poje Tone Kozlevčar — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.45 Poje Slovenski oktet — 14.05 Radijska šola — 14.36 Solisti reške Opere — 15.45 Radijska univerza — 17.25 Od plesišča do plesišče — 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje — 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — 20.00 Zabavni orkester radia Beograd — 20.15 Tedenski zunanje politični pregled — 20.30 Z violino skozi čas 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Ljubljanski jazz-ansambel. RADIO TRST Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek. Sobota, 20. 3.: 15.30 »Konec Usherjevine", dramatizirana zgodba — 16.10 Po'e!a Jelka Cvetežar in Majda Sepe — 18.00 Radijska univerza — 20.40 Zbor Slovenske til-harmonije — 21.00 »Vojakova zaročenka", drama. Nedelja, 21. 5.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski narodni motivi — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Kroniko tedna v Trstu — 15.40 Razmotrivanja o jazzu — 17.00 Tržaški obiski: Dolina in Boljunec — 18.30 Glasbene s|jke — 19.00 Nedeljski vestnik — 21.00 Slovenske narodne — 22.05 Nedelja v športu. Ponedeljek, 22. 5.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Baročna glasba — 19 00 Znanost in tehnika — 20.30 Čajkovski: »Pikova dama", opera. Torek, 23. 5.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Obzornik filmskega sveta — 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev: Babilonsko-asirska poezija. Sreda, 24. 5.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdo‘ah — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Zapravljivec", igra. Četrtek, 23. 5.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 šege in običaji drugih narodov: Španci in Portugalci — 20 3C* Veliki simfonični orkestri. Petek, 26. S.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.00 So-a in vzgoja — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.15 Operne* glasba — 22.15 Slovenska klavirska glasba. TELEVIZIJSKI PROGRAM Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 21. 5.: 17.00 Za otroke — 17.55 Za družino — 18.25 Pogled v deželo — 18.55 Sedem dni dogajanja — 20.00 Ludska igra. Ponedeljek, 22. 3.: 17.00 Za otroke — 18.00 Svet mlačne — 19.50 Ak’ualni šport — 20.15 »Pobožne sestre", komedija. Torek, 23. 3.: 19.30 Tudi to je Avstrija — 20.25 Tehniko kot doživetje v sodobni umetnosti — 21.10 Enaindvajset. Sreda, 24. 5.: 17.00 Za otroke — 17 30 »Lassie", zgodba pia — 18.00 Za otroke — 19.30 Pomočniki človeštvo — 20.20 »šah smrti", prometna vzgoja — 20.50 šport. Čelrtek, 25. 5.: 19.30 Šport — 20.25 Narod kot vsak dru* gi — 20.45 »Mondena žena", dunajska igra. Petek, 26. 5.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.25 Zveneča Avstrija. Sobota, 27. 5.: 19.30 S kamero v Afriki — 20.55*' Diskusija o kulturnopolitičnih vprašanjih — 20.50 »Ker išČe;o tolažbo", družinska trcgedi.a.