Dolcijjsilie Novice iiîliajîiji) vsuli Ť(í(rte)í; ako : : je ta dan [»ra/iiik, dim ]H)|irej. : : Cciia jim je za cclo IcU» (od aprila do a irila) Jí Iv, /.a iiol leta l'âO ]{, Xaťočniiifi /a NemÎ'ijd, iiosiio iii driig'e evropske t ržave xiiaša ;í'50 li, za Ameriko +*í>(l K. Iiist ill oglasi se pia^iijt^jo iiiiptej. Vsu tlopisfí, iniroT^iiiiii) iii oxiiaiiíla spi'ejeina Ijskariia ,). Kiajec iiiisi. Na Železni maši. Vi'iidiio je, da xiajiišc zgodovinar v knjigo sodobtiti povcstiiicti; „15. avgusta letíi 1917 je (iai'oval preCastiti gosjiod líanoiiik, dokaii in župnik žnžeiiibeiški, Mihael Tavčar v ťaini cei'kvi v ^iižftin-bei'kn železno aiaSo, Ta dan je pret,cklo sedenideseLo leto, odkar nastopa kot sve-ííenik Najvišjega". Dogodek, sila ledek, zato ziianieiiit, lio ostal v spniiiiim še iMtzniin rodovom. Znaliiti sa lio vrtelo še par stoletij kolo časa, predno bo 7.opet priplavat na površje cnaU jubilej, Le dva krasna pi'izora iz te pomenljive slovesnosti naj aporoče poznim za-nanieem „Dolenjske Novice". 1. l'n'd ťísrlivi.jo. Ob trićeM't iia deseto uro dopoldne. Prostor okoli tarne cnikve, fej), kakor se more ponašati z njim le malo dolenjskil) župnij, jc napoltiila množica vernega ljudstva, vsa v slovesnem razpoloženju. Vsa pota, ki vodijo k cerkvi, imšiljajo šc vedno svežih množic, ki hoŘejo Ltidi same doživeli lepo slavnost. Obraz pri obrazu : domaii, prav toliko tinli tnjili. Tu drži mati v naroějii otioka, in niti pi'ipovednje o lei)ih gospodih, ki jih bo kmalu videti, feoliika mladež, nemirna, kakor zmeraj, se pi'tiiivH ill si i/idra najlxilj ugodoii pio-storíek pri ceikvi, Dekhit je zbranih, da se ne da šteti, uianj pa niladeiiičev iu mož. Gospoda iz trga se je tndi iiripcljala, da še enkrat vidi ííastitega stai'čka, ki ji že župiiikuje nad 37 let. Celo precejšnje število goriških beguncev opazi i'adovedno oko; Ti bodo pač vedeli pripovooda; to so duhovinki domačini, rojeni v domači fari, sieei' I'aztieseni po obširni Ijnbljanski škofiji ; to so še drugi prijatelji iii znanci gospoda jubilanta. Nastop! velika asistenca v mašnili oblačilih. Na to pa — pustite me izgovoriti — pri-neso štiije duhovniki v koretljih, na naslonjaču ga držeč na I'atiiah, veleČastitega sivolasef^a starčka, oblečenega v masna oblačila, gospoda železnotnašnika. Neso ga duhovniki, nekdanji dekanovi kaplani. Oni, ki so mu preje pomagali v dušnem pastir-stvu, ga podpirajo tndi sedaj v pozni starosti, ko si častitljivi starček sam skoro nič več ne more pouuigati. In še eden nastopi, tudi le|) kras celega sprevoda, ])resvitli gospod knezoškof ljubljanski, v polni škofovski ojirayi, obdan od milostlji-vega gospoda stiškega opata in še-le pi'cd kratkim iz službe sc poslovivšega gospoda vojtiega superioija, monsignora .lakliča, v spi'enistvu svojega tajnika in zastopnikov fi'HMČiškanov in ttsttiiljenih bratov, ki sta stopala za Presviilim v častni službi kot nosca škofovske palice in mitre. I\rnoži(ía vei'uega ljudstva, piiČa tega častitljivega piizoi'a, osti'iiii; nekatere to tako gane, da glasno začnejo ihteti. In kako t.udi ne! Sveti mož. Častitljivi starček, gospod železnoniašnik je tu. On, ki že sedemdeset let opravlja pi'esveto daritev, tiči ljudstvo, ga vodi pioti nebesom, ki je lu'enašal težo in vročino dolgega dneva, so podaja še enkrat med svoje ovce, da šc enkiat opi'avi zanje sveto mašo, jih še enkrat blagoslovi. liaz stolp vihrajo zastave; zvonovi tako lepo nbiano* mešajo svoje bronaste glasove; i)isana množica, glava pri glavi; Sledi pa krasni sprevod, ki ga obseva jasni solnčni sij, Ui nui valovi snežtujbela (ibleka v solnčnih pramenih, ki se mu blišči svilena in zlata odeja cerkvenih služabnikov, kakor biserj : ali ni to krasen prizor, Iii ga doživi le malokateri dan! ŽaresJ_ ReČi moramo o opazovalcu, ki je bil priča vsetuu temn, kar pravi pesnik o junaku Črtomiru: „Da ni nad njim uel>o sc odklenilo, da je na svetu, komaj si verjame, tak Črtomira ta pogled prevzame." (Koiiot pi'ihodiijiË.) Obiranje trtnega listja. v nekaterili krajih na Dolenjskem jo navada, da vinogi'adnikî, ko «ačno grozdje zoreti, oberó listje okoli njega, češ, da pride tako grozdje bolj na zrak in na solnce in da na ta način bolje dozoil. To delo ni priporočljivo, ampak naravnost škodljivo. Znano je, da trta ne t vori sladkoija, kakor drugo sadje, v plodui temveč v lisl.u. Od trenutka, ko sc pričins grozdje mehčati, do časa, ko pecelj grozdja oleseni in list zruineni (oziroma zrdeči), se tvori sladkor (cukerj v listu iti [irihaja iz lista skozi pecelj v grozd. Ta izsklišnja, da se tvori sladkor pri trti v listu, je gotovo najboljši dokaz, kako potreben je list grozdju. Vsaj v'timo vsi dobio. Če nam palež ali t,oča listje na trti uniči, da ne more grozdje dozoreli in ostane kislo. List je tedaj za zoritev grozilja n e-obbodno potreben in zato ga ne smemo potrgati, zlasti ne one liste, ki stojé v neposredni bližini grozdja, kajti ti najbolj delujejo na lo, da grozdje sladko postane. To drugi strani je pa otrgavanje listja tudi šc iz druzoga vzroka škodljivo. Če namreč grozd, ki je doslej rastel v senci, naglo odkrijemo, tako, da priČiie vi'oče solnce naglo nanj pripekati, i)oteni se jagode ne debele, ampak ostanejo drobne. — To velja zlasti letos, ko imamo vedno suho in vroče vreme. Jagodna kožica (mahovnica) poslane pii takih jagodah bolj usnjeiui in debela, grozdje pa le malo sočno, zato da „tudi manj pridelka (mošta). Ako že kaže potreba, da spravimo grozdje malo bolj na zrak, storimo to previdno. Če je grozdje preveč v gošči, vemo, da rado gnije in to bo morda poglavitni vzrok, ki nas bo napotil do tega, da ga bodemo hoteli spraviti bolj na zrak. Prvo, kar lahko ne samo brez škode, temveč celo v korist trte storimo je, da p !■ i Iv raj š a m o mladike. îlladike na šparoini prirežemo nad_četrtim do šestim zdravim listom, ki stoji nad zadnjim grozdom, mladike na rezniku pa prikrajšamo nad kolom, ampak tako, da odrežeiuo samo eno tretjino njih cele dolžine. S tem že veliko dosežetuo. V vinogradu ho postalo bolj zračno, solnce přišije lahko do tal in jih razgreje ter s tem zoritev grozdja pospeši. Listje samo pa je najbolje, da ne obiramo, izvzetiiši moida raztrgane, blatne ali rumene liste, ki trti itak nič ne koriste. Ko smo to storili, pustimo grozdje mirno zoiiti. S trgatvijo se pa nikar ne prenaglimo, (.V. hočemo dobiti l'es dobro kaprico — in to smemo ob letošnjem suhem in gorkem vremenu po vsej pravici pričakovati — potem pustimo gi'ozdje popolno tu a dozoreli. Giozd je ])a še-le tedaj popolnoma zi'el, ko njegov pecelj oleseni in ko se zelena barva trtnega lista spreiueni v rmeno ali rdečo. '1'akrat je še-le pi'avi čas za trgatev, IÎ. Skalický. LISTEK. Slike iz Lubtina. l'iso v, Ifiloiu'-ltadoS. 7. Gospodična Iza. (Konec) Npkaj dni potem sem bil v parku. Izprehajal sem sc i>o samotni aleji, ko ]iaenkrat zagledam na klopi sedečo go-sjiodično, ki si je zakrivala i>braz z rokami, Tiho sem se i)i'ibližal in ji stopil za hrbet. Ni me oliazila, Piemotril sem, da je sama In seui se tisedct poleg nje. Tiho je prepevala predse: Kde domov moj... (Češka narodna himna.) Viiiga, spoznal sem jo po glasu: bila je — gospodična Iza. Tť) nekaj tienotkih je razmaknila roke in jih spust.ila od obraza. Ustrašila se me je, začudila se, vendar je odgovoi ila prijazno. „Tako izgleda rožni jiopek v noči pred razcvitanjem," sem pomislil sam pri sebi, gledajoč jo, .„Ne veste," je začela, „kako mi je hudo. Ta postavni fant nasproti nas je odšel včeraj na fronto,." „Ta OgerV „Kaj še! Čeh! A, i'es je, da vi nič ne veste o tem: Ta Oger je bil le ))ar dni lam, (pri tem je malomarno mahnila z roko) a na njegovo mesto jc prišel Čeh, Poven. vam, nenavadno simpatičen človek, mili, inteligentni . , . L'a je moral odpotovati!" „Moj Bog!" sem vzdihtiil. • „Š(3 poslovil se je pri mein pred odhodom . . in'''" „ 111. ^ „ICakoV Se vjirašujete?" .1'od njeniui vročim pogledou! bi se kamen raztopil. Jaz pa sem sklonil glavo in Kpokorno Čakal nevilite. ííe se mi je porodilo v glavi npravičenje, tedaj ]ia se je prikaza! na Izi tient ohiazu, kakor rožnoharvna mavrica na nebu, inijazen Btiiehljaj . , . lu zopet je minulo nekaj tedtiov. šel sem po obljudeni ulici, opazoval obraze mitiioidočih. Naenkrat mi je padla v oči znana postava: proti meni je prihajata, razigrane volje, v družbi legijonskega častnika — gospodična Iza. On, zelo elegantne zunanjosti, je bil sklonjen k njej; pripovedoval ji je nekaj z velikim ognjem, kar je ona z zatiinuitijem poslušala. Potuhnil sem se — ni me zapazila. Drugo jutro sem iskal priložnosti, dobiti jo kje samo tn imel sem si'ečo. Vprašal sem jo po onem Čehu. „K, kaj me briga. Spoznala sem legionarja. Kipar v civilu, ima zelo })ri-jelen glas, je i)oročnik in mc hoČe na vsak iuu"iin ovekovečiti v tiiarmorju. Strašno je zaljubljen, nenavadno. „V koga V" „V mene!" „Tu Vi?" „.Jii-A? Hm, zelo ttti je všeč. Videla sem njegove umotvoi'C, krasne stvari. Toda zakaj ne pridete nikoli k nam. Obiščite nas vendar!" Obljubil sem! Idiam to, med nami Poljaki redko toda hvalevredno navado, da včasi držitn obljubo. J'rišel sem. Gospodična Iza je bila sama doma; žalostna je sedela na stolu. „Tako mi je hudo," je dejala; „ta vojna mi ruŠi vse načrte," Pj'oti volji sem izustil vprašanje, ki je bilo brez pravega pomena; iioteč popraviti, sem dodal skromno: „Ne res: vi ste tti, a ženin — tam." „Da, to me ravno žalosti. Hotela bi ga vsaj še etikral videti in to čitii naj-pi'eje, ker brez njegove vednosti nočem..," Ni skončala, toda razumel sem. Silil mc je smeli, zdržal sem se in rekel važno: „tjospodična, ali mi hočete odgovoriti na nekaj vprašanj V" „Prosim, zakaj ne." „l'a brez šale." „Dobro, brez šale." Tečaj za konserviranje sadja in zelenjadi. Jfiiietijska šola iia Giimi pri Novem iiiestii priredi (iiie 3., 4., 5. iii cveiiliieliio tudi G. septeitibi'a t. 1. piaktiťni tečaj za koiiservii'aiijc sadja in zcleiijadi po sili-dcíStítii sporedu: s v pondeljek 3. septembra: Od 3. do T), ure [lopoldtie jiredavaiije o potrebi kon-serviraiija sadja in «elciijadi, o v/]'okÍIi, da se sadje in zetenjad pokvari, o ra/iiiii sredstvili za konserviranje sadja, /elenjadi in živil sploh in o la/Jiili iiaûijiili sadnega konscrviranja s posebnim oxirotn na potrebo sedatijega iasa in z ozironi na po-niaiijkanjc sladkorja. V torek 4, septembra: Od 8. do lu. ure dopoldne predavanje o sušenju sadja in o napravi sadne mezge; od 10. do 1 'J. ure dopoldne ju'aicUčne vaje v sadni kiiliinjt in pri sadni sušilnici. Od 2. do 4. poiK)ldiie piedavanje o vkuliavanju sadja, o sadnih sokovih in o sadnem kisn; od 4. do 6. ure i)o])oldne praktične vaje v sadni kuhinji. " V sredo 5. septemlrra: Od 8. do 10. ure dopoldne pi'edavanje o konsei vi-ranju zelenjadi v obče, o laznih načiniii konscrviranja. Sušetije zelenjadi; od K), do 12. ure dopoldne praktične vaje v sadni kuliinji in pi'i sušilnici. Od 2. do 4. ui'e popoldne predavanje o drngili nafSinih konscrviranja zelenjadi (steriliranje, ohranjajoče snovi in kisanje); od 4. do G. ure I)opoldnc pi'aktiČne vaje v sadni kiihinji. V shičaju, da bi se oglasilo dovolj interesentov, bo v 5etitek dopoldtie in jio potrelji tudi popoldne predavanje in praktične vaje o napravi sadnega vina. Predavanja od 3. dt) vštetega 5. septembra so namenjena posebno našita gospodinjam in dekletom, 6. septembra pa tudi gospodarjem. Tečaja se je lahko udeležiti vse štiri dni, ali samo prve tli, ali pa .samo zadnji dan. Ker se more vsied omejenih pi'ostoiov sprejeti le gotovo število udeležencev, se je tj'cba «a tečaj priglasiti. Pismene priglasitve (na dopisnici) naj se tiaslovijo na Deželni kultnrni urad v L j u 1)1 j aii i (deželni dvoi-ec) najkasneje do 26, avgusta t.]. Aprovizacija Šmihel-Stopiške občine. Da iz stika nicd občinstvom in apro-vizacijskim odborom zraste kaj več vs^'ha, je ti'cba, da je stjk obojestranski. Zato bo odbor svoje važnejše sklepe objavljal z oklicem pri farali te občine in v teiti listu, občinstvo pa bo imelo priliko, da podaja svoje i)i'ijave, želje in pritožbe v odboroviii ni'adnih iJiostorîh v Kandiji št. 7 ob nradiiili nrah ; te bodo vsak delavnik doj)oludne od 11. do 12. ui'e, ob bi ezmesnih dneh od S. ilo i 2. ni'C, popoindne pa o(i 3. do G. ure. r l'i javiti se Jiiora vsaka izjire-nuituha ali dogodek v družini in gos)H)-dai'stvu, ki utegne uplivati na preiirano in |)reskrbo, za kalero itiia skibeti aprovizacija: smrt aii poiod v diužini, bolezen, dopust, ki ga preživi nek'aj dni doma oče ali sin itd. — Za želje in pritožbe seveda ni treba predpisov ;, ali vsakenni, ki čuti potrebo, da bi kaj žeiel ali se l)ritožil, bi toplo piipoiočili, naj se v mislih postavi na mesto odbora, naj si predstavlja, da ga kakega lepega dne doleti čast in naloga skrbeti v naši občini za prehrano in deliti po pravici te malenkosti, ki jili imamo. Apiovizacija je povsodi težka; ali v mestih so za ta del vendar na boljšem: večinoma imajo še i/.za uiirnih časov zadosti izvežbanih uradnikov; prebivalstvo stanuje na kupu iti itiia po veliki veČini enake ])otrebe, to se pravi: zelo vsi spadajo med konsu-mente, prodticentov je bore malo. Vse to je i>ri nas ravno narobe: na občinsko uradništvo ne stiiemo i ačnniti ; tako je bilo preobloženo z -delom Že v mirtiih časih, da je le z veliko inidnostjo iti naporom ztiiagovalo svojt^ breme. Odbor si mora tedaj n radništvo în »radovanje še-Ie ustvariti; da to ne more iti v par dneii, nioia iKpi'Cvitleti vsakdo, zlasti pri tako razscžni občini, kakor je uaša, in taktj različnih potrebah, kakor jih imajo prebivalci te občino. Le potiiisli tiaj vsak, ki se tttu je Jtiorda zgoiiila krivica, kako bi oti sigurno zvedel, ali itiia l'eler Stnuk, 1'ecimo, iz Drgatijili sel šest alt sedem otrok, ali ,lanez Gazvoda iz Jle-liovea res bolno ženo, ali je prišel gospodar na hišni številki 13 v Dolenji vasi res na dopust in ali je krava pri tej in tej hiši na Igleniku res na času. In takih vprašaiij je na stotitie; Če jim odbor ne ve določenega odgovora, pa je „pi isti'anski". Tri tetii pa ticba še vpoštcvati, da je cela vrsta pritožnikov, ki najbolj zvesto haste tisto čudno kranjsko svetnico, ki sliši na itiic „fovšarija". Zato naj bodo prijave resnične, želje i'/poltijive, pritožbe pa naj prihajajo ne iz zavisti in škoiioželjtiosti, ampak iz ljubezni do pravice in skibi za splošiiost; potetii bo ))oslovanje odbora lahko in uspešno. Vojni pregled. Italijansko hoJiSíť. — Odkar je vsied naSe{!;ii jn'otisnuka iia jiiinem krilu soSke bojne trte deseta soska tiitka liiponia koiifiitii, l)iivi!i 80 se Itulijmii ki Ijolj živiilnio s ]) red pripravam i Kit še iiiočiiejĚo enajsto ofenzivo, katero smo že več tednov priCakovali ill kutero so uvedli Uiilijaiii 17. t. m. s težkimi t(^))f^Kkim! l)oji, ki pa niso trajali tako dolj,'o, kakor liavadlio, pač pa so bili izVaiirediio ljuti, Kakor takrat istotako podpirajo tudi sedaj najtežje augleške in tudi fraiK-osIic baterije Italijane. Znatno so ])Oiniioiiili tudi na skrajnem južnem kriid ot) i/.iivn Sdobe zasidrane latlij.skc topove. Vseli teli prijirav nismo prezrli in se pripravili, da Italijane dostojno sprejmemo, o )oteku te enajste soške bitke sc ifO. t. m. urai no poroča: Naša hralira soška armada staia je 19. t. m. zopet v Ijuteni boju s številno jo daleii presej^ajocim sovražnikom, toda uspeli dneva je bil naš. Mej tem, kose je .wvražnik mej Tolminom in Krnom zadovoljil s posanitiinu delnimi sunki, napadli so nižje Avč do morske obali valovi italijanskili množic tiasc jiostojaiike, YiĚjc ('anaic dos])cli so Italijani podpirani po najiimčiicj.Šem topniškem ugnjii na višino Vrlia, kjer so se lichsld jimaki vrgli nad i)je ler .jiii potisniti iia podnožje nazaj, 1'ri Desklali in \'odieali, na Sveti (Jori in na kribii sv. Gabrijela, v vlŘinskem ozemlju vzhodno ill južno tíorice — povsod so se najljutejSe liorili in Italijanom se ill posrečilo tucli korak naše zemlje osvojiti. Vrli dunajski Čruovojniki in avstrijski Drnovojniski jicšpolk St. 51 «ta imelit tu vnuvie jiviliko s]irièati njiii že večkrat, izkazano vojno sposobnost, ílcj Vipavo in 1'Vjtim liribom razbile so se sovražne napadalne kolone ob železnem uporu alpskih strciskiii polkov. Kranjski gorski planinski strelci brauiii so tu svoja domovinska tka. Tiuli na kraški visoki planoti divjal je najljutejši boj. Mej tem, ko valovi Se bwj v ozemlju ntcj prvo [lostojaiiko sem in tja, je sovražnik popolnoma vržen ])reko mijsprednejšili črt. 11*. avgusta ujeli smo nad ;ïOOO Italijanov. Krvave izgube sovražnika so velike. Isti dan zvečer oddali so sovražni monitori sedem strelov na odprto mesto Trst. Tet iz.slrclkov zadelo je privatna poslopja, dva ])a sta jiadla ,Tia (.'csto. Neki mož, eua ženska in Štirje otroci so mrtvi, ena žeitókii in en otrok sta težko ranjena, l^iojstrski strel neke naše baterije je prisilil monitor, da je iielial streljati. Uspešno udeležila so se lioja ttuli naša jioinor.ska letala. Metala so uspešno bombe na sovražne tiaterije ob izlivu iSdobe ill ])Otem na 'J'rst obstreljujoče monitorje. Na visoki ])lanoti Hedmili občin, kjer so v juniju Italijani težavne toda ItrczHspešnc napade izvajali, zajuistil je sovražnik predvčeraj severno Asia^i^e na Ifj kilometrov v širini svoje na itali^ jaiiskih tleh ualiajajoče sc jjostojanke. \'i;eraj pa se je umaknil nekoliko iz Siigauske doline. Knsko bojiši'0. — Na tem bojišču je kalvor se t. m. uradno poroča, med Vzhodnim in t'rnim morjem položaj neizpremeiijen in sc vršc le manjši boji v prcdpoiju z zmernim ognjem, 1(1, avg. jena bojni črti generalnega jiolkoviiika nadvojvode Jožefa dosegel napad avstro-ogrskili polkov jiižnozapadno od Uro-zcs<'ija po])oln uspeli, Vrgli so sovražnika iz oklopnih pozicij z jurišem. iuiel jc veliko krvavili izgub, poleg t.ega so nm odvzeli še čez UiOO ujetnikov, en top in 18 strojnic. t. m. ]ia se (»oroča, da so nemške čete v budili bojib ])ri I^larasest.i ujele nad '2200 sovražnikov. Tri Grozesei ob Oitozu in vzhodno Uene vr^lc so avstro-ogrske io nemške čete ponovno Kuse in liumune. ttd ztiiage pri Zborovu 10, julija, ujeli smo skupno z zavezniki na vzhodu, to je v Galiciji, Htikovini in Moldavi iiiny Častniiiov in 41.ii(X)mož, za-])lcnili ])a: 257 topov, r>4() strojnic, 1'Jl metalcev min, 50,000 jmšk, velike množine streliva, 25.000 krink zoper pliii, 14 oklopnih avtomobilov, '2 oklopna vlaka, (i naloženih Železni.škili vlakov, razen te^^a lokomotiv, 21fi železniških voz, več letal, veliko množino vpreg in izdatno množino živil. — Iz 1'etrogn'ada se poroča, da so bivSega carja odvedli iz Carskega scla na posestvo Romanovičev, ki leŽi 20 kilometrov i)d Kostronc, Ziiliodnu boji.šče. — Na t-'landerskem bojišču je kakor se 20. t. m. uradno ]Hiroča, po izjalovljenih jutranjili napadili Angležev južno Ijangcinarka l>oj z ognjem znatno za ostal za onim prošlili dni. V Artois bil je .samo severozahodno Lensa tojiniški boj močan. Aii^'leške poizvedovalne čete so bile večkrat zavrnjene. Danes zjutraj pričel seje boj [iri Verdunu na (tbeli straneli Moze od gozda pri Avncourtii do gozda (^atirieres (2;î km) z nio-čninn napadi Francozov. Včeraj cel dan in ccto noč sc je bil topniški lny nejirenelioma z največjo silovitostjo, Danes zjutraj napiidli so Krancozi po najiiioenejšem predidočem bobnečcm ognju, lirez boja zasedli so Kraneozi grebenj Talou vzhodno Moze, katerega smo vže marca teg'a leta kot oLiraminio črto opustili in na katerem so bile jiostavljene .iožnosti v frančiškanski kapelici in za njih par otrok se je ustanovila celo laška šola. Seveda za Slovence se pi'av ničesar tie stori. Gospodu lindinu prisrčna, tisočera hvala za njegov obisk in tolažilo! Iz Lakovnic pri Kovem mestu. Vrnila sta se vsled znane, dobrotne odredbe našega pUinietiitcga cesarja o odpustu najstarejših dveh letnikov iz Črnovojniške službe domov posestnika Al. Zupančič iz Lakovnic in ,Ianez Htangel iz Jame. Po napornem vojaškem službovanju čaka njih zopet težavno domače delo. — Odlikovan je bil s srebrno svetinjo I. razreda Franc Može, posestnikov sin iz Dol, Lsikovnic. Bojevat sc je na italijanskem bojišču. Domovini je moral žrtvovati pol vida — eno oko, in jc radi tega kot invalid odpuščen, Kljub težki žrtvi pa ni izgntiil nekdanje vesele in zgovorna narave, ki je dandanes tako redka. Brat njegov, Anton pa je moral leta 1915 tuili na italijanskem bojišču dai'ovati blagru domovine svoje mlado življenje, ôast junakoma. — Suša je postala zopet zlasti pii nas in v podgorjanskih krajih prav silna. Zadrega je tU(ii za vodo, kmalu ne bo Ijuilcm več vžitna. V par slučajih obolenja je bila baš nezdrava voda konstatirana kot vzrok bolezni. Kaj bo, Če se nas v kratkem Bog nc usmili in nam da izdatnega dežja V Iz Št. Ruperta. Že delj časa smo v Št. Rupertu kar obmolčali v Dol. Novicali, nobenih novic ne pošiljamo v svet. No, jia je že neka stara navada, da človek, kadar je yesel in da se niu dobro obeta, je bolj zgovoren, kakor ))a kadar je poln žalosti in skrb\ Zvonovi so tinli obmolčali, ker so jih nam poijiali; orgle v cerkvi po- čivajo, ker je moral organist k vojakom. Kantje so s svojitii petjem iitihnili, ker so nas z.f.pustili in šli na bojno polje. Dekliškega i)etja se ne sliši več, ker žalujejo za svojim očetom, bratom ali ženinom. (Je pa pade na bojnem polju ta ali oni, ali če umrje tukaj, pa že ni nič novega,-ker je smrt na dnevnem redu. Ce je bogatin ali berač, zvoni vsem enako. Oddelek vojaških rudarjev na Hrastu je začetkom tega meseca odšel od tukaj. ]\>seBtniki prav žalujejo za njtjtii, ker so bili pi'i raznih poljskih deliti v veliko pomoč. Z malo izjemo so vsi delavci ob svojih ])rostib urah šli delat na polje h kmetom, zalo so se jako jiriljubili. Pa tudi delavci so bili prav zadovoljni tukaj; to se je pokazalo pri njihovem slovesu. Delo v rudniku pa vseeno ne počiva, ker je g. Jožef Hofiiiann, iire to tiedeijo — to je 2. septembra — pri sv. Fratičišku služba božja s slovensko pridigo in s to združena tudi pobožnost za mir. In, ali ni res prav tu gori — na „gori miru" prav posebno pripraven kraj prositi tega, kar vsak izmed nas tako srčno želi! /ato pa, Slovenci iz okolice, na angelsko nedeljo If sv. Frančišku! Oeprav jc težka, pa strma pot ■— pa naj bo za pokoro v času liude poskušnje. Prisrčno vas bodo pozdravljali zvonovi iz s(.olpa ccrkvice sv. Frančiška — vsaj je njih glas tako mil in ljubek, znan tiiai'sikotuu ; ti zvonovi, ki so svoje ubrane iiesini lîvonili vašim dedom, prav ti zvonovi bodo morda ravno vam peli zadnji jjozdrav, vsaj so jih že kliče kot žttev za domovino v bojni grom! Iz Črnomlja. Veliki svetovni dogodki niso brez upliva na naše mesto iti Belo-krajino in jo bodo dokaj si)rcmftnili tudi v gospodarskem oziru. Začeli so meriti in graditi ozkotirno železnico iz kolodvora Čez Vojnovaa po okljukit čez vodo pil Pavičicali in daljo mimo Čudnega sela in Zastave doPobrežja pri Adlešičih. Železnica naj bi služila izvozu bukovega lesa za kurjavo v(ijnil) peči po bolnicah in taiiuretili. DomaČe in iuje novice. Proslava prvega rojstnega dne cesarja Karola v Novem mestu. Na cesarjev rojstni dan 17. avgusta se je darovala v kapiteljski cerkvi ob i), uri slovesnEl pon-tifikabia sv. maša s Te Deum, ki jo jc celeliriral z veliko asisletico mil. g. prošt di'. Scb. Elbert. Cerkvenega opravila so se nenavadno mnogoštevilno uileležiti predstojniki in zastopniki državnih in civilnih uradov, učnih zavodov, mestni Župan z odbortiiki, ves častniški zbor, obilo vojaštva, šoUka mladina in veliko drtigega ol)činstva. Vsi navzoči so i)ošiljali k Vsemogočnemu vroče molitve za našega nad vse priljubljenega mladega cesaija, da blagoslovi njegova mirovna prizadevanja tei' obvaruje našo slavno Avstrijo vse nesreče. Med službo božjo je znano lepo pel naš vrli cerkveni pevski zbor s preciznim sprem-Ijevanjem orkesti'a. Cerkveno o]iravilo je-zaključilo navdušeno odpelje cesarske Itimtie. — Ta dan je bilo vse mesto v zastavah; nekateri so prav niično okrasili okna z zelenjem in cesarsko podobo ter (ako izrazili tudi na zunanje svojo patri-jotično ljubezen do cesarske liiŠe. Zvečer pa je priredilo vojaštvo v novi gimnaziji cesarski koncert s prjjaztiim sodelovanjem vojaških in civilnih oseb, dam in gospodov. Vse točke mičnega sporeda so se izvajale vrlo dobro. Daj Bog doživeti našeiiui ljudomilemu in dobremu vladarju Karolu Še mnogo, toda vesetejšib, srečnejših in niirnejšili rojstnih dtii! Zvezdo h komturnemu križu Fran Jožefovega reda je podtdil cesar milosllj. gosp. proštu dr. Seb. Elbe rt u v Novem mestu vsled njegovih prenniogili zasltig za cerkev in državo. Odlikovanja povodom cesarjevega rojstnega dne. Od cesarja so prejeli: Knezonadškof goriški dr. Fr. Borgia Sedej in knezoškof lavantinski dr. M. Napotnik red železtie krone L razreda; knezoškof ljubljanski tir. Anton Bonaventura -Icglič veliki križ Fran Jožefovega reda; krški škof dr. Anton MalitiiČ red železne krone II. razreda; dvorni svetnik na dež. vladi v Ljubljani Viljem vitez Laschan iilemeniti Moorland komturni križ Fran Jožefovega reda; niinisterijaini svetnik Viktor grof ChoriTisky vojni križec za civilne zasluge IL lazreda; stolni prošt v Ljubljani Ivan Sajovic komturni križec Fran Jožefovega reda; stolni dekan v Ljubljani Matija Kolar častniški križec Fran Jožefovega retla; stolni kationik in župnik v Ljubljani Jožef Erker red Železne krone III. razreda (pristojbine prosto); (Îèkan na Vrhniki Fran Hiinigmann, dekan v Cerknetii Ivan KutišiČ, dekan v Kamniku, častni kanonik Ivan Lavrenčič, dekan v Vipavi "Andrej LavriČ vil.eški križec Fran Jožefovega reda; župnik v Gor, Logatcu Iv. Erjavec, župnik v Slavini Jožef Tiaznik, župnik v Prečni, duhovni svetnik Anton Šmidovnik, župnik v Hrenovicah Ivan Zupan zlati zaslužni križec s krono; dekan in častni kanonik v Radovljici Janez Novak, dekan v Idiiji Mih. Arko, žiipnik v (iorjah Ivan Piber, subpiijor in rektor netii. vit. reda v Ljubljani p. Bernard Polak in škofijski tajnik v Ljubljani Viktor Steska vojni križec za civilne zasluge II. razreda; župnik v Košani .Anton Abram, župnik na Dovjem Jakob Aljaž, župnik prt sv. Juriju pod Kutnom Fran Avscc, ž upu t adtiiinistiator na Viču p. Avguštin Čampa, župnik v Fari Alojzij ČeŠarek, kaplan v Radovljici Jakob Fatur, kajdan v Žužetn-berku Karol Gnidovec, župnik v Kranjski gori Atnli'ej Krajec, župnik v Krškem Alojzij Kurent, župtiik na Homcu Anton Jlerkiin, župnik v Stopicali Jakob Porenta, kurat v ňt. Petru Luka Smolnikar, župnik v AdlcšiČah Ivan Šašelj, župni upravitelj v Beli peči Fr. Zaje, žujmik v Boh. Bist.rici Fran Žvan vojni križec za civilne zasluge III, razreda; uradrd sluga na okrajnem sodišču v Metliki Ivan Drobtiič vojni križec za civilne zasluge IV. razreda. Cesar je odlikovat vetezaslužno voditeljico zasebne dekliške ljudske in meščanske šole v Řmihehi jiri Novem mestu, s. Marijo Miliaelo Goriuji z vojnim križcem za civilne zasluge lil. razreda. Odlikovani so bili naduČitelj v Mokronogu Ivan Pii nat, naduČitelj v St. Jertuiju Karol Trost, naduČitelj v Šciit Vidu pri Zatičini Ivan Polak in še več drugih nad-učiteljev in voditeljic, vsi z vojnim križcem za civilne zasluge lil, razreda. Odlikovanje, Častni znak H. razreda Uilečega križa z vojno dekoracijo je prejel dolenjski fojak gospod Franjo Dular, vis. okr. živinozdravnik L razreda v Bosn. Gradiški. Umrl je v Ljubljani NovomešČan g, Anton R o s m a n n , solasl.nik tvrdke Rosmann in Tscliurn, dne 20. avgusta, po kratki mučni bolezni. Rajni jc brat novomeškega župana gosp. Kaiola Rosiiiatin. Bodi mu rajski mir! Poizvedovalnice po vojnih ujetnikih, pogrešancih in civilnih internirancih. Deželno in gospcjiio pomočno društvo Rdečega križa v Ljubljani je ustanovilo po celi deželi več poizvedovalnilt mest za vojiie ujetnike, pogfešancc in civilne intcrnirance. Načelstvo tukajšnega poizvedovaltt. mesta je prevzel g. Kar(d Gol i a, c. kr. davčni asistent [u i okrajnem glavarstvu t,u, ki bo sprejemal vprašanja vsak dan od 12. do 1, ure na sťojem stanovanju v Rudolfoveni, Glavni trg štev. 45 ( iicrgmannova liiša). Natančneje v prihodtiji Številki. Pozor! Zaradi utesnitve železniškega prometa od 20, t. m. naprej, se slavno občinstvo v lastno korist opozarja, da sedaj sadja in sploti kvarljivih stvari po pošti ne pošilja. Vsled nakupičenja zaostajajo lahko pošiljatve na kolodvorih Železniškiti križišč po več dni, ne da bi se jih za-nioglo dalje odpraviti. Za jtravočasno odpravo in dostavljanje pa poštna uprava v nobenem slučaju ne jamči. Veliki prešičji semenj v Novem mestu bo prihodnji torek dne 2ft. av'gusta in se vabijo tako ju'odajalci, kakor tudi kupci, da se ga udeleže v obilttcm številu. Nesreče. Jože Pimgďič, posestnika sin z Bučke, si je zlomil desno nogu v stegnu, —• Ladislav Kotar, jioscstnika sin na Doleh pri Litiji, je padel v gaseče se apno in se je opekel na nogah. —■ Janez Bezjak, pos. sin iz Ravnega lu'i Raki, si je zlotiiil desno nogo v stegnu. — Martin Kletncnčič, hlapec v Maletiski vasi, je padel s sen ice in si zlomil meden ico (lirivo kost). — Fi'aiic Kasteiic, pos, sin iz Vel, Slatenika, si je zlomil levo nogo v stegnu. — .\ndrej Čampa, hlajtec v Prečni, je padel s senice in si je razbil desno koleno. Vsi tu navedeni ponesrečenci se zdravijo v kan-dijski bolnici. Strela je užgala dne IG. t. m, skedenj posestnika Fi-anceta Šctina v Vel. Bučni vasi in je bilo hipotita vse poslopje v plamenu. Na jTomoč prihiteli sosedje so z velikim naporotii rešili ie nekaj žita, vse drugo pa je zgorelo. Uničena je tudi vsa krma in slama, kar je vsled letošnje slabe letine posebno hud udarec v.ii gospodarja. K, požaru je jnihitelo tudi gasilno društvo iz Novega mesta pod poveljstvom g, načelnika Bergmann-a, nekoliko pozneje pa gasilno društvo iz Prečne pod poveljstvom g. načelnika Globelnik-a. Vsled pomanjkanja moških gasilcev so pri gašenju prav pridno pomagala domača dekleta in begunke, Čast jim! Hvala tudi blagorodni gospej A. pl. Langer iz BrŠljitia, ki Je takoj poslala konje in lilapca po brizgaltio v Prečno. Visoko nagrado dobi, kdor vrne izgubljeno zlato ročno danisko uro. Izgubila se je na poti ob Krki od kopališča na Loki do Kandije. Ura je podolgasta. Najditelj naj jo odda uredništvu „Dol. Novic" ali pa na Županstvu v Novem mestu. S srebrom okovana denarnica sc je izgubila. V njej je bilo dva recepisa in nekaj drobiža. Prosi se najditelja, da jo odda v ujnavi „Dol. Novic". Zgubila se je denarnica z večjo svoto denaija nii potu s Kartnela v Št. Janž. Zraven se je nahajal tudi ameiiški bankovec v vreilnosti 200 kron. Najditelj naj blagovoli vse skupaj poslati na : Mai ija Ernian, posesinica v Kai'meiu štev. 13, p. Št. Janž ( Dolenjsko). Ako bi bilo komu kaj znano o tem, je tudi lepo naprošen, da tiaziiani na imenovani naslov. Raznoieno. Odkritosrčnost nemškega državnega kanclerja dr. Michaelisa. Časopis „dieZtiii " objavlja f-;!. avgusta 1917, na stiaiii tň-le íiiieiíitiio izjavo državin^ga liandiii'jti lil*. Micliaclisa, ki je ki)t pretise^iiiik iicdi-škega dijaškega dtušt va v njegovem daso-|>isti „Fui'clic" v okfoliri! lansiioga leta ta-lc Članek objavil: „Oni, ki hočejo v resnici biti kristjani, inoi'ajo v seilanji vojski spoznati šibo božjo. Yi veste, da je Tîog to gi'ozno vojsko nain jioslal kot kazen za naše grebe, Kdor išče greh le pi i driigili, I10ÍC iîîiii'Cvideti, da lioce božja milost nas Nenice zopet spraviti na |)iavo ki'ščansko pot. jje komur tnoi'e Bog za to oii odpj-eti, da prijjoziia svojo soki'ivdo pi i grebu našega ljudstva, je ])oklican pomagati, da pridemo na novo pot. Sobojevniki (koniilitoni) pomagajte, da se mnogim oči odpi'ejo za resnico, Izprcvidevši svojo sokrivdo pri bedi sedatije dobe, zaujiajtc odkrito Oneiiui, o katerem (tiavi svefo pistiio; „Kogar sin (božji) osvobodi, je v lesfiici svoboden." In ako postanete tako svobodni, veseli ljudje, oproščeni vseb obveznosti, ]k)tem še-le vam bo naklonil ]îog m i r." — Zares zlate besede. Bomo videli, če jiii bodo Nemci upoštevali. Konec vojske, t. j, mii', je le niogoi, ťíe se vi'iie ljudstvo zojKît k ljubezni do Boga in biiŽtijega, kar je učil Jezus, sin božji, ki je rekel: „Jaz sem pot, resnica in življeTijc." Odgovor Italije. Papeževi noti o miru so Italijani že odgovoi'ili z ednajsto ofenzivo, ki zdaj divja na GO kilometiov dolgi fronti od Mrzlega vilia do morja. Konec svetovne vojske bo še-le tedaj, ko 1)0 vsega zmanjkalo za vojskovanje; Zdaj snio še-le na pol poti do tega oilja. Težavna so pota do spoznanja piaviínosti in človekoljubnosti. Žene za mir. Poslance Konečný je oddal v zbornici peticijo, ki jo je podpisalo 20.000 žen iz Moravske, ki za-klinjajo parlament, naj luiimc vse sile v dosego skorajšnjega mirti. Velikanske so žrtve svetovne vojske. Študijska družba /a socialne posledice vojne v Kodanju je na podlagi statističnih jiodatkov, ki jih zbira iz vseh vojskujočih se držav, izračunala sledeče: Ti'iletni vojni stroški, pokriti z vojnimi posojili, znašajo 350 tiiilijard tiiaik, mrtvih in ranjenih je 24 milijonov mož, od teh iiutvili sedem milijonov; invalidov je pet milijonov, in izgube vsled nazadovanja poi'odov znašajo tř milijonov. Če bi uredili teli 7 jnilijonov mrtvih v izprevod, bi se raztezal čez štirinajst tisoč kilometrov, segal bi od Pariza do Vladivostoka. Razbojnik-poglavar. Vojvoda d'Aosta je imenoval po zadnjih velikih bojih ob Soči poglavai'ja velike italijanske razbojniške družbe (iermana Albatenaggio za četovodjo in ga posebno pohvalil i'adi njegovega junaštva. Odlikovanoc je imel presedeti ječo več let, ))a je prosil, ]iaj ga jniste na bojišče, kai" se mu je ugodilo in sedaj se proslavlja na goi'iškcni bojišču.- Poročnik — deklica. Med ujetniki, ki so v zadnjih bojih prišli z vzhodne Galicijo v Opolje, da se očisMjo, je bil tudi mlad poročnik, ki se je ti'dovi'atiio brani!, „raz-ušiti" se skupno s svojimi tovariši. Izročiti so ga moi'ali zdiavniku, ki je dogtuil, da je ]k)i'oČnik deklica. Ključavničarski pomočnik — inženir. V livarni za železo v Judenburgu se je izučil ktjiičavničai'ske obrti nek Emest Greiiier. Ko je postal pomočnik, se je l)odal na Dunaj, kjer se je v piostem času brez tuje poTiiočI prav pridno učil. Mlad samouk je v ki'atkem napravil izpite za spi'ejem v visoko šolo, na kateri je najíravil pi'ed ki'atkem izpit za inženirja. Čast obrtništvu! Mladi obrtniki, posiictiiajte! Japonske sandale nameravajo uvesti v Avstriji. Sandale imajo lesene podplate, pele so visoke 0 centimetrov. Janzeniška praksa ir Šent Rupertu. SpiMiil ivîiii SliikliLKji. ((íoriťť.) Pl'av vei'jetrio je, da se je začela janzenišica praksa uvajati že lakrat,-Če že ne poprej v šentruperški župniji, lijei' se je gojila Še pod župnikom Josijxuu llučarjem (1810—1S43) moi'da v največji mei'i in celo s i)odj)oio višjih oblasti, kar natii dokazuje pismo tega župnika z dne i marca 1815 svojemu prijatelju, l ibniškemu gi'aščaku Josipu Rudežu, katei'emu se toži na svoje kapelane (imel' jili je za svojega 33 letnega župnikovanja 29) kot na zagrizene janzeniste, „Jaz bi moi'ai ijiieti- lieikiilovo moč, da bi vi'šil, kar bi se moralo vršiti. Tako malo pod-)iorc morem jaz dobiti od svojiit kapelanov. S tem, da kljubljivo iti osoitio podi ljudi od spovednice, si ziui ta novejša stranka iircostrežev težo dušnega pastiisi.va olajšati 1er jo zvaliti na rame milejšega po-ziiavavca in pi'ijatelja ljudi, .ie-li to pi'av, nočejo višji i)redstojniki previiariti, nego se Čini, da celo Žele, da ]»rincscjo novejši dušni |)asti!'ji, kamorkoli inidejo, le ()genj in meč med svojo čredo, mesto da se obnašajo evangelsko ljubeznjivo naspioti zbeganim ovcam. Toda, to nI duh onega, piavi sam ofi, ki je prinesel kot bog-človek v,ero z iiebes. Seveda se moramo upieti pohujšanju, toda iitireti s i)revidno8tjo iii blagosrčnostjo, ki je bila lastna našemu vzoi'u." (Zbornik Slov. !Matlce, zvezek JX., 1.1907, stran liučarju je'bilo ime Josii) in ne Franc, kakor se tukaj ki'lvo navaja.) V šentruperški župnijski cerkvi se je delilo tedaj jio janzeiiiški praksi sv. obhajilo le bolj poredkotiia, kei- so budi janzeniški duhovni s svojo preveliko strogostjo odbijali ljudstvo od božje uiize. To je imelo tako slabe na-sledke, da niso ljudje 1)0 več let luejemali sv. zakramentov. Bilo je iiuiogo taklii, ki tilso pristopili po dvajset, let k božji mizi, posebno potem, ko je bila odpravljena božja pot na Veseli Oorl. Pred tem pa so se prejemali v božje-jmtni cei'k\'i na Veseli'(îoi i sv. zakramenti vsak dan. Tukaj so moglo tudi omtiiijene pobožne žetilce laglje dobiti sv. hostije ter so br(;>; zapreke vdrle v tabernakelj, kai-v Št. liupert.u ne bi bilo tiiogoče že i'adi tega, ker sloji tukaj cerkev med hišami in bi se bilo to delo piej opazilo. lirez dvoma je ta dogodek razburil duliovščlno in ljudstvo. In nič Čudiiega ni, da se je našel Človek, ki je ves ta neugodni prijjetljaj zasukal pi'otl veseiogorski duhovščini in dotični božji poti. Sestavil je tožbo tei' očrnil veselogorske duhovne na grd način pri najvišji oblasti na Pu-naju, kjei' so tudi klevel.ulku verjeli, kajti bilo je hitro potem sklenjeno, da se odpravijo vsi duhovniiti z Vesele Gore, cerkev l)i'ldriižl zopet šentruperški župniji, vendar pa postavi semkaj duliovnik, le nobeden popi'ejšnjih, ki bi upravljal s cerkvijo in služil ljudstvu. Pritožbo je poslal na Dunaj bi'ez dvoma janzeniški duiiovnik v janze-niškem duliu, pa so jo zato tamkaj tudi s]>rejeli in ovadbi veijeli, kajti pri dunajski vladi sc je že takrat močno razšliH prosvetljeni zistem luČnjakov, ki je pi'išel za vlade Josipa IL popolnoma na dan. Ukaz za odstranitev božje iK)ti na Veseli Gori je bil že napisan. Goi'iški nadškof Rudolf grof lidling je izvedel o tej nakani iia L)nnaju, kamor je liitro jioklical k sebi tedanjega opata zatiškega samostiina Ksaverija bai'ona TautTrerja ter sta oba izposlovala pri dvoru toliko, da se nI izve! ukaz pr'ecej, nego se je za- - ])ovcdalo, da sc ]ireišče natančno vsa ta stvai'. Zato je prišel nadškof leta 1775 gpgdeg na Veselo Goro, kjei' je ostal od 28. do _L lil. julija. Naslatiil se jo pil ravnatelju v duhovski hiši. Opravil je vizitacijo in delil sv. birmo ter izvcl tudi preiskavo glede omenjene ovadbe. Dne 29. julija je sklical iia Veselo Goi'0 vse odlične osebe celega kiaja, župnika Iz Št. Rnpej'ta in njegove kapelane in tuili di'ugo duhovščino, potem vse gi'aščake in di uge ugledne ljudi. Od le teii jo izvedel, da je bilo (isto poj'očilo tia Dunaj krivo in scsiavljeno od zlolmega Človeka. Poročilo o tej jjiT-iskavi se je poslalo dcželiiemn glavarju lletijiku gi'ol'u -Turjaškemu, ki je tudi od svoje strani potrdil, da je bila vsa ovadba brez vsake' podlage. Na temelju obeh teh poročil se je prvotni ukaz zavrgel, duhovniki so ostali na Veseli Gori in božja pot se je opustila še-le na zapoved cesaija Josipa II. nekaj tet kesneje. (Iz vîzitacijskega poročila nadškofa Edlinga z dne 28. do 31. julija 1775 v goriškem nadškolijskem arliivii.) ('udno je, da letopiset; ^^'alli prav obsežno pripoveduje o dveh svečanostih, ki so se godile na Veseli Goi i od 28. (to 31. julija, o preiskavi [»a ne črhne uiti besedice. .le-ll se je nahajal med zbrano diiliovščino ali med ostalo gospodo ovaduh, ali je bil od drugod, se ne more določiti, ker manjkajo zato vsaki podatki. Nedvojbeno pa je bil povod ovadbi zgoi'aj omenjeni čin šcntruperških pobožnih ženic ti'etjerednic, ki so ga izvele nh Veseli Gori, odkoder so pi'enesle svete hostije v hišo, nazA'ano od tega časa v Tronu, kjer so se obhajale same po svoji volji. Razvedrilo. Iver. Z desetimi užigalicami človek včasih ne more smodke prižgati; po tie-sreči je pa včasih ena dovolj, da celo mesto zažge. Znamenje ljubezni. Gospodična: „Ali me res tako l adl Imate, gospod davkarV'' — On; „O gospoilična, odkar vas poznam, sem se pri seštevanju že dvakrat zmotil. Kaj tacega se mi nI še pripetilo, kar sem na sveti !" Tako gre. Prijatelj: „Ali morete izhajati z mesečno plačo, gospod olicijal?'' -— On: „Že gre; Človek si mora nekoliko stroške skrajšati in pa malo dolga na-lu'avili — ])otem jia gi-e!■' Pri ženitbefiem posredovalcu. — — „Nevesta, ki ste mi jo nasvetovall. Ima sedemindvajset I isoč kron dote, jaz pa trideset tisoč dolgá — lo ne bo dobro!" — Posredovalec: „Kar manjka, naj pa ljubezen dopolni !" Bolan pivček. Zdi avnik : „Torej bolezen je prešla, — le žeja je še ostala?" — Bolnik; „In l.o bomo pustili pri miru, kajne gospod doktor?" Zakon. A: „Ljubi moj, kako je v zakoiui?" — B: „Izvrstno! To ti i'ečetn, Če jaz svojo ženo le [logledam, jja sem Že kar omoten!" — A: „Verjamem, ti nisi nikoli mogel veliko pi'enesti!" Nehvaležnež. Žerui (uevoljiui): „Zmeraj mi očitaš, da nisem nič k hiši pii-nesla! — — Koliko sem ti že pridobila, odkar sva poročena! Kdo t« je odvadil kadeiija, pijančvanja in igre — — ali ne jaz?" Spoznal gaje. Nevestiti oče snubcu: „Mislim, da ste še preeej mladi, gospod doktor. V vaših letih sem jaz sicer že tudi dolgove Imel ■— toda na Ženitev še nisem mi.sliî!" Boječ. A: „Vaš Jozelj je pa res boječ!" — B: „Je dvojček; Se na svet se ni upal sam." V naglici. On; „Ti moraš tudi zmei-aj zadnjo besedo imeti! Ne zaslužiš, da bi te vrag /zel?" — Ona; „Morda bolj kot ti!'. Loterijske številke. M, avgusta 90 8 " Spisi Krištofa Smido. Izšla sta 16. in 17, zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu, 16. zvezek je po. slovenil frančiškan P. Blanko Kavčič ter vsebuje šest lepih pripovedk: ..Ropat^ski grad", „Ptičje gnezdo-, „Poškodovana slika'', „Tiskovna pomota", „Spominčica'' in „Diamantni prstan". Cena broširanemu snopiču je 1K; trdo vezanemu zvezku pa 1 K 40 vin.; po pošti 20 vin. več. — 17. zvezek je poslovenil P. Bruno Strauss, frančiškan, sedaj vojni kurat, ter vsebuje dve mični pripovedki: „Brata" in „Različni sestri",^ppna broširanemu snopiču je 1 K 20 vin.; trdo vezanemu zvezku pa 1K 60 vin.; po pošti 30 vin. več, — Opozarjamo na ta nova in zadnja dva zvezka poslovenjenih spisov Krištofa Šmida župnijske, šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske ktijižnice, Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imelď med drugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega. Ni pa tudi kmalu tako priporočijivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida. Njegovi spisi so zaradi svoje velezanimive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobe pri J. Krajec nasi, v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zelo nizki ceni. ŽENSKE LASE nioSaiiG iti rcKiuie, kii[n5.joiii po najviSji Cfiii. liik'lujem i/ liiKlnih Lis tudi kite. V ïalofii imam Il'pli, iigotovijí"tie laaiie kito vseh bmv, o