ü
Uto 1881.
217
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1881.
56.
Postava od 18. maja 1881,
o tem, kako je s profesorji bogoslovne fakultete v Krakovu postopati giedé penzije.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Določila §f* 1 postave od 9. aprila 1870 (Drž. zak. št. 47), po katerem je za penzije učiteljstvu ob državnem troŠku vzdrževanih učilišč merodaven pen-zijski propis od 9. decembra 1866 (Drž. zak. št. 157) s preinako, povedano v omenjenem §. 1, naj se uporablja i na profesorje bogoslovne fakultete v Krakovu.
§. 2.
A doseže li kateri profesor te fakultete kak profesorjem Krakovskega vseučilišča duhovskega stanu ustanovno pridržanih kuratnih beneficijev, to on od času, ko bode vmeščen v ta beneficij, izgubi vso pravico do počitnine, in sicer brez razločka, če mu je beneficij bil podeljen pred tem ali po tem, ko je prestopil v počitek.
§. 3.
Ministru za uk naročen je izvod te postavo.
Na Dunaji, dne 18. maja 1881.
Franc Jožef s. r.
Taaflfe s. r.	Conrad-JSybesfeld s. r.
4S
(810TonlBoh.)
59.
Razglas ministerstev za finance in trgovino od 19. maja
1881,
da se je v Dragi Moščeniški ustanovila carinska podružnica s pristansko službo.
V Dragi Moščeniški v Istri ustanovila se je carinska (colnijska) podružnica ali ekspozitura, ki začne uradovati 1. junija 1881.
Dunajewski s. r.
58.
Razglas ministerstva za trgovino od 4. junija 1881,
s katerim se razglašnjejo dodatna določila k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171), po tem k propisom za preskns in štempljanje posod za mleko z mersko palico in bednjev drozgaličnjakov (Drž. zak. od 1.1879 št. 107).
V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16) naznanjajo se vsem in vsakemu naslednji od c. kr. prvomerske komisije izdani dodatki k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872 (Drž. zak. st. 171), po tem k propisom za preskus in štempljanje posod za mleko z mersko palico in bednjev drozgaličnjakov (Drž. zak. od 1. 1879 št. 107).
Pino s. r.
Sedmi dodatek k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872.
K §. 23.
\ oziru na meje dopuščenega odstopa, ki se jih je držati pri preskusu in štempljanju
trgovinskih uteži.
Določilo v prvem odstavku §f‘ 23 obseženo, po katerem sme trgovinska utež pri preskusu in štempljanji samo za količino ondi stoječo od pravila težja biti a ne ložja, izpreminja se v tem zmislu, da sme do stoječe pod b) količine biti težja in ložja odpravila.
K petemu dodatku k meroizkusnemu redu (Drž. zak. od 1.1877, št. 88).
0 lesenih merah za tekočine v podobi brent.
Lesene podobe za tekočino, narejene v podobi brent, pripuščajo se k preskusu in štempljanju tudi če držč po 60 L. Določila za enakšne mere po 50 L., obsežena v petem dodatku k meroizkusnemu redu, bodo veljala tudi za mere po 60 L. s tem pristavkom, da jim bode vžigati oznamenilo : 60 L.
Dodatek k propisom
o preskusu in štempljanji posod za mleko z mersko palieo (Drž. zak. od 1.1879, št. 107).
Ako srednji promer mlečne posode t. j. promer, merjen v polovici njene višine ne prestopa 250 milimetrov, sme se delilo dotične merske palice začenjati neposrednje nad kovinskim okovom ter je prvi zarezi primerno ji število listov pristaviti.
Na vnanjem ostenku posode treba je v tem slučaji vžgati razdaljo (odstoj) te prve delilne zareze od doljnjega konca merske palice, izraženo v milimetrih s pristavljenim znamenjem mjm.
Dodatek k propisom
o preskusu bednjev drozgaliènjakov (Drž. zak. od 1. 1879, št. 107).
Določilo, obseženo v omenjenih propisih gledé podrazdelbe največje prostornine ali vsebine, po katerem so v dolnji polovici bednja dopuščene le take stopinje, ki so najmanj dvakrat tolike, kolikoršne smejo biti v zgornji polovici, izpreminja se v tem zmislu : Y dolnji polovici bednja dopuščene so, brez ozira na njegovo veličino, samo stopinje ne manje od 1 H.
Na Dunaji, dne 10. maja 1881.
C. kr. prvomerska komisija:
Herr s. r.
59.
Postava od 11. junija 1881,
o zlajševanji pristojbin pri preobračanji hipotekarnih terjatev.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takd :
§• 1.
Finančni upravi daje se oblast, hipotekarnim kreditnicam, ščedilnicam ali hranilnicam in pod javno upravo stoječim ali v javno polaganje računov zaveza-nim zalogom (fondom) in zavodom, kateri hipotekarne zajmovne terjatve prevračajo v terjatve z manjšo obrestno mero, odnosno udeleženim pri tem hipotekarnim dolžnikom in odstopnikom (cedentom) takšnih terjatev odpuščati pristojbine ali davščine, kar jih po lestvici (škali) pride za dolžna in odstopna pisma, izdajana o povodu tega preobračanja, do stanovitne pristojbine po 50 kr., .. J0 bode opraviti od vsake pole, po tem vpisnine, ki bi jih o povodu vpisa teh •stin v zomljišno knjigo bilo opraviti, kadar se s takim preobratom obrestna Q^era ali stopa dotičnih hipotekarnih dolgov trajno (stalno) zniža a iznos glav-!Ce (kapitala) in stranske poleg obresti opravljane pristojbine ob enem ne podajo.
Gledé pobotnic v izbris terjatve preobrnenju podvržene, ki se izdadö o tem povodu, sme se dodeliti odpust dotične lestvične pristojbine v toliko, v kolikor iznos, ki se ima izbrisati, ne prestopa iznosa, katerega je vnovo vpisati.
§. 2.
Prošnjo za ta odpust naj dolični zalogi in zavodi, odnosno hipotekarni dolžniki s priloženimi potrebnimi izkazi zadnji čas v 30 dneh po izdatbi dotičnih listin vpoložč pri ravnajočih finančnih oblastvih bodi neposrednje bodi po dav-kovnem uradu.
Zemljišno-knjižni izpisi in prepisi listin, ki se prinesö samo in edino za tega izkaza delj, prosti so štemplja dotle, dokler se ne porabijo v drugo nego v to, o čemer je govorjenje v pričujočem paragrafu.
Moč te postave začne se tist dan, katerega bode razglašena, ter traja do 31. decembra 1885.
§• 4.
Zvršitev postave naročena je finančnemu ministru.
V Scbönbrunu, dne 11. juni ja 1881.
Franc Jožef s. r.
Tanite s. r.
I>unajew»ki s. r.
oo.
Razglas finančnega ministerstva od 14. junija 1881,
da seje c. kr. mala colnija II. razreda v Podvoloèyski v Galiciji opustila.
C. kr. mala colnija TI. razreda v Podvoločyski (Podvlačiski) opusti se s 30. dnem junija 1881. Na nje mesto bode oddelek finančne straže v Pod-voločyski počenši od 1. dne julija 1881 kot podružnica ali ekzpozitura ondu-kajšnje c. k. velike colnije opravljal carinsko (colno) službo z oblastmi male col-nije II. razreda.
l>iinajewNki s. r.
61.
( koz ministrov za pravosodje in finance od 22. junija
1881,
v zvršbo postave od 11. junija 1881 (Dri. zak. št. 59), o zlajševanji pristojbin pri preobračanji
hipotekarnih terjatev.
V zvrŠbo postave od 11. junija 1881 (Drž. zak. št. 59), o zlajševanji pristojbin pri preobračanji hipotekarnih terjatev ukazuje se naslednje:
§• 1.
Prošnje, v katerih se na podlogi zgornje postave o povodu preobrata hipotekarnih terjatev v terjatve z manjšo obrestno mero zahteva odpuščenje pristojbin, kar jih po lestvici pride od dotičnih listin ali pisem, in pa vpisnin, treba je najdalje v 30 dneh po izdatbi teh listin, — predlagaje praviloma te listine v izvirniku ali v poverjenem prepisu, in druge priloge, namreč: izpiske zem-ljišno-knjižne it. — vpolagati pri ravnajočih finančnih oblastih I. stopinje (finančnih okrajnih ravnateljstvih, uradih za odmero pristojbin) neposrednje ali po davkov-nem uradu tistega okraja, v katerem leži v hipoteko dano posestvo, a če gre za vkupuo hipoteko, po davkovnem uradu tistega okraja, v katerem leži glavni vložek.
§. 2.
Pri preobračanji hipotekarnih terjatev, ki ne prestopajo 1000 gld. brez stranskih pristojbin, odvezana je stranka dolžnosti, prilagati prošnji za zlajšanje pristojbin v §. 1 omenjene listine in izkaze, ter je uradoma ovedovati, če uveti za zlajšanje pristojbin (§. 1 gori v misel vzete postave) obstojé ali ne.
§. 3.
Ako se v prošnji za zemljisno-knjižni izvod preobrata s potrjeno (certifici-rano) rubriko, ali z uradno potrdbo pristavljeno na listino v izvirniku izkaže, da je prošnja za zlajšanje pristojbin bila uže vpoložena pri finančnem obiastvu, to naj sodišča, odnosno v Dalmaciji postavljeni hipotečni uradi zarad nedostatnosti ali pomanjkljivosti g edč štemplja samo tedaj in v toliko ovire ali pomišljaje delajo, kadar in v kolikor bi v §. 1 gori v misel vzete postave stoječi propis o plačevanji stanovitne pristojbine po 50 kr. od vsake pole dotičnega pisma ne bil izpolnjen.
§. 4.
Zajmi (posojila), za katere je zastavna pravica na nepremičnino po zastavnem popisu pridobljena ondi, kjer ni javne knjige, naj se štejejo za enake hipo-karnirn zajmom.
§• 6.
Tudi pri takih preobratih, s katerimi je po zaokrogljenji ob enem majhna povišba terjatve združena, sme se zlajšanje pristojbin dodeliti, ako ni nikake 8umnje navideznega posla (opravila), s katerim bi se hotlo postavi umakniti.
A vsekakor se mora od tistih vsot ali izneskov, za katere se preobrnjena terjatev povišuje, davščina za pismo in za vpis opraviti po splošnih propisih.
§• b.
Razloka o zaprošenem zlajšanji pristoji na prvi stopinji finančno-okrajnim ravnateljstvom in uradom pristojbine odmerjajočim.
§• 7.
Ako katera stranka meni, da se ji z naredbo finančno-okrajnega ravnateljstva ali urada pristojbine odmerjajočega krivica dela, sme se, izpolnjujoč pro-P18e v postavi od 19. marcija 1876 (Drž. zak. št. 28), poprijeti utečaja (rekursa) Qa nadstoječe finančno-deželno oblastvo.
§• 8.
Ako se finančno-deželnemu oblastvu vzvidi utečaju mesto dati, to je sklenjeno razloko v navadni obliki izdati.
A če finančno-deželno oblastvo meni, da utečaj nima podstave, tedaj je obrniti se na finančno ministerstvo, da ono razloči stvar.
§. 9.
Razloki finančnega ministerstva pridržuje se tudi dodelitev zlajšanja pri takem preobratu, s katerim je povišanje glavnice ali kapitala (§. 5) za več nego pet odstotkov preobrnjene terjatve združeno.
§• io.
Rešilo finančnega oblastva. s katerim se zlajšanje pristojbin v zmislu zgornje postave dodeljuje, treba je z dnem in čislom navesti na prvi poli dotičnih listin ali pisem.
§. 11.
Na vloge za zlajševanje pristojbin (§. 1) in utečaje, obrnjene zoper rešilo takih vlog (§. 8), uporabljajo se določila tarifne Številke ‘ffl- q postave od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89).
Za tabularne (zemljišno-knjižne) prošnje in druge sodne vloge, kar se jih o povodu preobrata hipotekarne terjatve podaje, treba je stempeljsko davščino po splošnih propisih opravljati.
Prazâk s. r.
Duuajew»ki s. r.