teto XI., št. 21 („jutro« xxl, st lis a) Ljubljana, ponedeljek 20. maja I940 UpravuiStvo. ujuDijaua, Knafljeva 6 — reiefoD 3t 3122 3123, 8124. 8125 3126. tnseralni oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova ilL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon St 2455. Podružnica Cel le Kocenova ulica 2 — Telefon St I9a Podružnica Jesenice: Prt kolodvora 9t 100. Poiru7.nica Novo mesto: Ljubljanska sesta 42. Pooružmea rrhovlle: v hlftl 4r. Baum- PONEDELJSKA IZDAJA Cena 2 D*«? Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. S. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. PonedeJjska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln vella po pošti prejemana Din 4,- po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ul L Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarifu. diranje proti morju Menici skušajo v severni Franciji prodreti do francoske obale in s tem od-reall v Belglp se boreče armade — Prodrli so severno od Reimsa do Saint Quentina In Le Cateaua — Weygand poveljnik vseh zavezniških sil Turih. 19. maja. z Vojaški sotrudnik »Neue Ziircher Zeitung« ocenjuje položaj na zapadu zelo resno in naglaša, da je največja nevarnost v tem. da bi se Nemcem posrečil prodor proti zapadu do francoske obile. S tem bi bile odrezane vse zavezniške čete, ki se bore v Belgiji. Spričo tega ie razumljivo, Ha so se zavezniki odločili v Belgiji za umik in je možno, da bodo docela evakuirali Belgijo, da bi na ta način strnili vse sile na francoskem bojišču, kjer jo trenutno največja nevarnost. PARIZ. 19. maja. br. (SDA) Predsednik republike Lebmn je nocoj podpisal dekret, > katerim jc general VVevgand imenovan za šef a generalnega štaba in vrhovnega poveljnika \>eh vojnih operacij. Imenovanje je bilo izvršeno no eno-ur,;^us rargovoru z ministrskim predsednikom in vojnim ministrom Kejnaudom, maršalom Petainom in generalom Weygandom. €* i "SH* Sunek proti zapadu — Zavzetje St, Quenf.ti.na in Le Cateaua — B3sle| razen Nizozemcev llo.oso ujetaikav — Letalske akcije E-erJin. 19 maia. br (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo ie izdolo dane.« popoldne naslednie poročilo: P o odstranitvi zadn»cga odp>'ra na otoku Walcheren ie v*a Nizozemska z vsemi otuki v nemškj pose£ti. V severni Belgiji ootiskaio r.aše čete po že javijenem zavzetju Anversa neprestano se bran očesa sovražnika vedno boli nroti zapadu. Zapadno od Anversa smo prekoračili reko Seldo in dosegli zapadno od Bruslja odsek na rekj Dendrc. Med Maubeuseom in Ferriereom se napad nadaljuje. Reki Sambre in Oi^e sta prekoračeni. Le Chateaa in Sd Quentin sta v naših rokah. Na južnem krilu smo dosegi: ?. močnima silami okolico severno od Laona in reko Aisne zacadno od Rethela. V borbah severozapadno od Montmedy-ja je bila zavzeta v Maginotovi črti močna jekJenobetonska utrdba št. 505. Št e vilo ujetnikov in plena stalno narašča. Dosedaj smo u-ielj 110.0G0 sovražnikov brez nizozemske vo ske ter zaplenili številne topove vse clo kalibra 23 cm. Letalstvo je uspešno podpiralo napredovanje vojske. Težišče letalske akcije je bilo še nadalie bombardiranje zvez v zaledju sovražnika, prometnih naprav in predvsem komunikacij, po katerih se umika sovražnik. Bombardiranih ie bilo zone t več sovražnih letališč, pri čemer je b Io uničenih več hangarjev in drugih naprav in veliko število letal na vzletiščih. Pred francosko-belgijsko obalo ie bil pot. oljen z bombami C.000Ionski trgovski parnik. en rušilec pa hudo poškodov; n. Izgube sovražnika so znašale včeraj 147 letal. Od tega ie bilo zbitih v zračnih bitkah 47, od protiletalskega topništva ie bilo sestreljenih 13 ostala pa so bila uničena na tleh. 23 lastnih letu! še p gre-šamo. Sovražna letala so ponovno napadla razne kraje ob severni nemški obal: in v zapadni Nemčiji z bombami. Vojaški cilji niso bili zadeti Francoska vlada se seli lz Pariza ? Berlin, 19 maia br DNB poroča, da so se v Bordeauxu pričele priprave za prese- litev francoske vlade ir. važnejših državnih uradov. O tem poroča tud^ ital-ianski list »Corriere dela Sera«, k: nagla** da se je tudi med svetovno vojne zatekla francoska vlada v Bordcaux. Za naslrnite- vladnih uradov so določene šo*c razna javna poslopja in vojašnice. DNB doznava nadalje, da je te dni odpluia i/, Boidc«uxa potniška ladja neznano kam. Na te i ladr ie bilo okrog 200 potnikov in baie tudi ^ 1 n 11 zaklad francoske državne banke Zbirke za B^eči križ v ponovno doživlja svoj Verdun. »Petit Pa-risien« pravi, da pomeni zmagati obenem tudi zlomiti sovražni prodor ali pa ga vsaj zaustaviit. Exeelsior« razpravlja o oreosnovi vlade in izraža veselje, da ie v vlado stopil maršal Peta'n Podobno pišejo tudi vs; ostal: francoski listi. Bitka se nadaljnje Pariz, 19. maia. AA. (Havas) Sporočilo franocakega vrhovnega oovelistva od danes zjutraj se glasi: Bitka v kraj h. ki so označeni v prednjem poročilu, se nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Ponoči jc naše letalstvo še naprej razbijalo Sovražnikovo ozadje. Branilci Namarja Nekje v Belgiji, 10 maja. A A (Reuter). ; Belgijski radio je prenašal dav novo poslanico kralja Leopolda branilcem Namura. &atRba3.*£i?anje Ostenda Pariz, 19. maja p. štab belgijskega vrhovnega poveljništva poroča, da so nemška letala ponoči bombardirala sedež belgijske vlade, kopališče Ostende. izpraznitev Zeelanda Puriz. 19. maia. AA (Ha\a*) Strateški umik v Belgiji, ki so ga izvrši ;e zavezniške sile, je pustil za seboj hudt ruševine zlasti na Zeciandskem otočju, kjei sr nizozemske čete porušile vse vojaške in pomurske na prave, zlasti v velikem pristanišču Vlissing. J kjer so bili tudi rezervoarji bencina in dru-J ge pomorske naprave. Ves letabk; material so prenesli na zavezniško ozemlje. Nizozemske čete ki so se borile na Zeelandu. so se pridružile zavezniškim četam in nadaljujejo z njimi borbo Princ Bernhardt v Parizu Pariz. 19 maia. br fHavas) Semkaj je prispel soprog nizozemske preato'onasledni-j ce princ Bernhardt Danes )e v spremstvu ! nizozemskega poslanika položi: venec na j grob Neznanega junaka Berlin, 10 maja br. (DNB). Danes je bila po vsej Nemčiji prirejena druga zbirka za nemški Rdeči križ. V Berlinu so nabrali 2 milijona mark (Skrro 30 milijonov dinarjev-), dvakrat več kakor pri prvi zbirki takoj po napovedi vojne. Omegene nočne oddaje »ensškega radia Berlin, 19. maja. br. (DNB). Uradno poročajo, da bo od danes dalje večina nemških ladijskih postaj z nastopom mraka vsak dan ustavila svojo oddajo. To je potrebno iz vojaških in političnih razlogov. Nekatere postaje bodo od Časa do časa oddajale v tujih jezikih, vse glavne postaje pa sc borlo javljale redno za oddajo vesti. V berlinskih krogih domnevajo, da je bil ta ukrep pedvzet zaradi nevarnosti letalskih napadov, ki so zadnje dni postali običajni zlasti ponoči in so se sovražni letalci lahko vsmerjali po valovih oddajnih postaj. jDlstesmlesJo vojno vodstvo" Berlin, 19. maja. z V nem-k-n ki )g'h pripisujejo uspehe na zapadu \ rrv. vrsti dinamičnemu vojnemu vodstvu, ki je znalo izkoristiti priliko in obdržati iiiic.ativo. Glavna nevarnost je o.la za Nemčijo pozicijska vojna na tej fronti. Temu se jc Nemčija spretno izogirla in je tako lahko vsmerila vso svojo udarno moč na zapad in sicer celo tam, kjer sr. morda najmanj pričakovali. ,"19 - . - J ™ «r?. ^ t« alg ** n # -V itAi&Zi *S& \ a so koncenlriranr »nofne čete in kamOr So prispele tudi žr> angleike čete. Močni angleški motorizirani oddelki hite v.prenr črti preko Francije na pomoč in bodo napadali sovražnika z desnega boka in v smeri proti centrumu nemškega »žepa«. Nemške čete so bile v zadnjih protinapadih potisnjene v kraje, koder je položaj za zavezniške čete mnogo ugodnejši in koder bodo protisunki znatno uspešnejši. S:len naval nemških tankov, ki je zadnje tU dni dominiral na bojišču, je v vidnem po jemanju. Nemci so zadnje dni vrgli v boj najmanj 3000 tankov, proti katerim pa so Francozi zelo uspešno nastopili s svojimi protitankovskimi topiči. Vrgli so v boj okrog tisoč 7.5 cm topi-čev, ki so napadali nemške tankovske kolone z neposredne bližine, često z daljave samo 90 m in so povzročili med nemškimi okJopnimi oddelki pravcato razdejanje. Tudi najtežji 70tonski nemški tanki niso mogli zdržati proti tem izredno okretnim in brzostrelnim topičem, ki so se izkazali za najbolj uspešno obrambno sredstvo proti tankom. Tako je uspelo, da so francoske čete prevzele na mnogih odsekih iniciativo v svoje roke ter odrinile nemške kolone tudi na cdseku Guise-Landrecies. V severni Belgiji se nadaljuje strate-gični umik po določenem načrtu, ne da bi ga mogli Nemci kakorkoli ovirati. Trdnjavi Liege in Namur, d asi izolirani, se še vedno junaško branita in prizadajata sovražniku hude izgube. Poročilo angleškega vrhovnega poveljstva dalje ugotavlja, da so angleške čete na vseh postojankah kljub silnemu nemškemu pritisku povsod vzdržale. Anglešlko letalstvo nadalje uspešno podpira zavezniške čete in z bombnimi napadi ovira napredovanje sovražnika. TučH včeraj je angleško letalstvo močno bombardiralo zaledje sovražnika in uspešno oviralo dovoz. Kakor javlja letalsko ministrstvo, so angleška letala tudi v pretekli noči bombardirala nemško zaledje, zlasti v severni in zapadni Nemčiji. V štirih zaporednih nočnih napadih so porušila mnogo mostov, železniških križišč in vojaških objektov. Tri letala se niso szglfe M ovsga opand&v London, 19 maja. AA. (Havas) Snoč-nje sporočilo britanskega ietatskega ministrstva pravi da so bile vzhodno od Namura zeio srdite letalske operacije preti prometnim zvezam, ki jih uporabljajo sovražnikove kolone. Bombe iz britanskih letal so rušile mostove in železniške p:oge. Britanska letala so poleg tega oembardirala letališča. neki večji konvoj živil in materiala, ter ga napadla s strojnicami. Na črti. kjer se vodi borba. se nadaljuje močno letalsko delovanje. Med bolhami na francoskem ozemljem je včeraj devet britanskih letal tipa Hurican zbilo 10 sovražnih bombnikov tipa Mesicrselimitt. ne da bi imeli sami lcakšne izgube. Včeraj so prav tako britanski bombniki nad Bergenom zbili en - Messerschmitt«. Opaziti je bilo. da se je eno sovražno letalo zaletelo v hrib in se zrušilo. Letala ki so patrolirala nad Severnim morjem so bombardirala sovražni konvoj Ena ladja je bila poškodovana. London, 19. maja. AA. (Reuter) Po-sebn: dopisnik, ki se nahaja pri britanskih letalskih silah v Franciji, javlja: Ni uničen duh britanskega letalstva, niti se ni ohladilo navdušenje za borbe, pa čeprav so sovražna letala povzročila veliko škodo, ker so v bojih pikirala. Med bombardiranjem sovražnih čet in vojaških objektov so britanska bojna letala z uspehom naskakovala cele roje sovražnih letal in napadala tudi nemške oddelke tankov južno od reke Sambre. Niso še znani podrobni podatki o današnjih uspehih, vendar pa je bilo med dvodnevno bitko, ki se je končala ponoči, zbitih čez 20 sovražnih letal. Prav tako je patrola 6 »Huricanov« napadla 40 nemških Messer-schimittov, ki s>o spremljali skupino bombnikov ter zbila 6 letal. Druga skupina britanskih letal pa je zbila še 15 nemških aparatov. Angleška letala pri Namurju London, 19. maja. AA. (Reuter). O priliki poletov britanskih letal v petek ponoči so bile hudo bombardirane mnoge ceste in ostale prometne zveze. Pri Namurju so bombe porušile most. ki vodi čez reko Meuse. prav tako pa so štiri bombe hudo poškodovale železniški most. Dva kilometra vzhodno od Namur j a sta dve bombi poškodovali železniško progo druge linije, ki teče sporedno s prvo železniško progo. Okrog polnoči je bil železniški most. ki vodi proti jugovzhodu, zažgan. Južno od Namur.i a so težke bombe padle na most preko reke Sambre. Pri Dinantu je bil porušen most preko Meuse. Zapadno od Giveta ze bila porušena železniška proga ter cesta. Na tej poli je britanski bombnik začel streljati na nemško motorizirano kolono, ki je bila dolga okrog 1.6 km. nato pa je začel streljati iz strojnice na drugo kolono, ki se je sporedno s prvo premikala. Bombardiranje nemških bencinskih skladišč London. 19. maja. AA. (Reuter). Z me-rodajnega mesta se je zvedelo, da so britanska letala v noči aa soboto izvršila več bombardiranj od Hamburga pa do Sedana. £ei fcfe lxKtiMUtiiHUtitii « povzročila veli- ko škodo skladiščem petroleja v Bremenu in Hamburgu. Pri teh poletih so britanska letala bombardirala sovražna letališča, sovražne kolone, poti in železniške proge. Na petrolejske rezerve pri Bremenu je bilo vrženih nad 300 bomb, ki so povzročile strahovite eksplozije. Težka bomba je zadela enega izmed največjih petrolejskih rezervoarjev, ki je eksplodiral. Naenkrat se je dvignil v višino 600 m visok plamen. Petrolejska skladišča pri Hamburgu so bila bombardirana v noči na soboto od 22. pa do zjutraj. Ko se je zadnje britansko letalo oddaljilo s kraja, je gost in črn dim pokril bombardirani kraj. Bombe britanskih bombnikov so poškodovale ceste, železniške proge in mostove. Pri teh bombardiranjih britanska letala in britanski letalci niso utrpeli nobene škode, temveč so se vsi nepoškodovani vrnili na svoja oporišča. Nekaj aparatov, ki niso mogli najti objektov, ki so jim bili odrejeni za bombardiranje, se je vrnilo na svoja oporišča z vsemi bombami, ki so jih odnesli s seboj. Priznanje kralja Jurija angleškemu letalstvu London, 19. maja. AA. (Havas) Kralj Jurij je poslal maršalu britanskega letalstva sledečo poslanico: Imel sem priliko boljše spoznati slavne podvige naših bombnikov v zadnjih tednih. Ti podvigi zbujajo skupaj s hrabrimi in stalnimi napori obrežne obrambe ter z junaškimi dejanji naših lovskih es-kadril v Veliki Britaniji in Franciji hvaležnost in občudovanje vsega imperija, čigar sinovi se bore v vseh treh vrstah letalstva. Iz vsega srca čestitam britanskemu letalstvu in mu želim veliko srečo in nadaljnji uspeh. Pomorska bitka? London, 19. maja. AA. (Reuter) Včeraj zvečer so slišali v bližini južnovzhod-ne obale hud topniški ogenj, ki je trajal skoro uro. Mislijo, da je pršilo do pomorske bitke. Videli so tudd sije žarometov ter slišali eksplozije grata. Nova ojačenja London, 19. maja. AA. (Reuter) Posebni dopisnik, ki se nahaja pri britanskih četah poroča: Medtem ko britanske čete drže v Belgiji nove postojanke, ki so jih včeraj zavzele po načrtu, pa prihaja neprestano ojačenje v četah in ostalem vojnem materialu čez francosko mejo na poprišče velike bitke med reko Sombre in Sedanom. Britanski motorizirani oddelki se hitro premikajo proti desnemu boku nemških oddelkov, ki so se premaknili proti zavezniški frontoini črti. Vove avstralske čete v Palestini Jeruzalem. 19 maja AA (Reuter). Danes je prispel drugi koniingen* avstralskih čet v Palestino Angleško trgovinsko brodovje London, 19. maja. br. (Reuter) Da si še ni znano končno število, sedijo v poučenih krogih, da je 90 odstotkov vsega nizozemskega trgovinskega brodovja, ki ima 3 milijone ton. na razpolago zaveznikom. S priključitvijo norveškega, belgijskega, poljskega in danskega trgovinskega brodovja so dobili zavezniki na-daljnih osem milijonov ton, to je desetkrat več, kakor pa so cd začetka vojne pa do sedaj izgubili zaradi nemških operacij na morju. Angleško trgovinsko brodovje ima sedaj 35 milionov ton. Del vzhodne Belgije priključen Nemčiji Berlin, 19. maja br. (DNB). Kancelar Iiitler je podpisa! odlok, s katerim odreja, da se dosedanje belgijske pokrajine Eupen, Malmedv in Moresnet priključijo Nemčiji. Uradno poročilo o tem negteša, da je s tem popravljena krivica, ki se je zgodila Nemčiji z versajskim d ktatom, ko so bile te nemške pokrajine odcepljene od Nemčije in priključene Belgiji, dasi so vedno nemško čutile. Zaradi tega se tudi sedaj ne bo postopalo s temi pokrajinami kot s sovražnim ozemljem. Vse tri pokrajine se priključijo nemški porensk, p©, krajini, upravno pa pod rede pokrajinski upravi v Aachenn. Kancelar Hitler si je pridržal nadaljne podrobnejše odredbe. Hitlerjev odlok se glasi: Z versajskim diktatom postane od Nemčije odcepljeno in Belgiji priključeno ozemlje zopet nemška teritorialna posest. Notranje so bile te pokrajine vedno povezane z Nemčijo. Zaradi tega se z njimi tudi le prehodno ne bo ravnilo kot z zasedenim sovražnim ozemljem. Začasno odrejam: 1. Z versajskim diktatom od Nemčije odcepljeno ozemlje pokrajin Eupen, Malme-dy in Moresnet je zopet sestavni del nemške države. 2. Omenjeno ozemlje se priključi porenski provinci in podredi upravnemu okrožju Aachen. 3. Podrobnejše odredbe za izvedbo tega odloka si pridržujem. r,Dan finskih junakov*4 Helsinki, 19. maja. AA. (DNB). Na vsem Finskem so proslavili danes dan junakov v spomin na branilce Finske, ki so padli v finsko-sovjetski vojni. Na vseh javnih zgradbah so bile izobešene zastave na pol droga. Dopoldne so bile povsod v cerkvah službe božje. V Helsinkih je bila služba božja pred cerkvijo in so ji prisostvovali predsednik republike s člani vlade, maršal Mannerheim, tuji diplomati in tuji vojaški atašeji. Grof Ciano v Milanu »Italija bo sedaj uresničila vse svoje zahteve" Rim, 19. maja. (Dr. O. A.). Zunanji minister grof Ciano je prispel nocoj v Milan na proslavo prve obletnice italijansko-nemškega zavezništva, ki sta ga lani podpisala v Milanu grof Ciano in Ribbentrop. Priredili so mu svečan sprejem, nakar je bilo veliko zborovanje, na katerem je imel grof Ciano kratek govor. Med drugim je dejal: ^Današnja proslava prve obletnice ita-lijansko-nemškega zavezništva ima pomen in vrednost, ki ne more biti nikomur neznana. Ta proslava se vrši v času, ko se odigravajo dogodki, ki bodo odločali o novi usode Evrope in vsega sveta. Italija se ni in se ne more oddaljiti od teh dogodkov, ker se dobro zaveda, da ne more biti nobene odločitve, dokler ne izreče tudi Rim svoje besede. Zbran v junaškem duhu je ves italijanski narod pripravljen, da izvrši svojo nalogo, kadar bo za to poklican. Kakšna je ta naloga, vsi dobro veste. Obeležena je po obrambi naših pravic na Sredozemskem morju, na kopnem in v zraku in po nujnosti, da Italija dokončno realizira svoje zahteve, ki so naravne, pravične in za našo državo necbhodne. Vse to je jasno in mi o tem ni treba iz-gubJjati še nadaljnjih besed. Kadar nas bo pck-?ra! naš vodja, bomo nastopili, ker vemo, da r.^s Mussolini popelje po pravi poti. Prepričan sem, da bo takrat Milan med prvimi.« Ogromna množica je prirejala grofu Cia-nu viharne ovacije. a pravo obeležje njegovemu govoru so dali neštevilni lepaki in letaki s protizavezniškimi napisi. i. Sto S^ sj" aoose Jžs Rim, 19 maja. AA. (Havas) Predsednik v.ade MussoPni jo odgovoril danes na predsednik Roosevelt. Za sedaj o vsebini č&J, predsednik Roosevelt. Z asedaj o vsebini MuSs0*1 inijevega odgovora ni mogoče dobiti nobenih podrobnih pojasnil. Nepopustljivost Italije Curih, 19. maja z. Rimski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« smatra za samo po sebi razumljivo, da bo skušaia Italija z minimalnimi žrtvami doseči maksimalne koncesije. Pri tem vojaška intervencija Italije še ni neobhodno potrebna. V ostalem je Italija točno določila svoje cilje in zahteve glede položaja na Sredozemskem morju in je od teh zahtev Rooseveltova poslanica ne ho odvrnda. Obzirnost Angležev do Italije Milan, 19. maja. AA. (DNB) Turinska »Stampa« poudarja, da italijanska čezmorska ladja »Rex« na svojem povratku iz Amerike tokrat ni bila ustavljena v Gibraltarju zaradi kontrole. Britanska kontrolna ladja je oddala pozdravne signale. nakar je »Rex« podobno odgovoril in brez motnje nadaljeval potovanje. List misli, da se da najbolj verjetno tako ravnanje Angležev tolmačiti s tem, da je zaečla Anglija postajati obzirnejša z ozl-rom na izredno ostro italijansko stališče glede angleške gospodarske blokade. Japonsko odposlanstvo v Italiji Neapelj, 19. maja. AA. (Štefani) Davi je z ladjo »Karana Mara« prispelo v Neapelj japonsko odposlanstvo pod vodstvom izrednega ve'eposlanika in bivšega zunanjega ministra Kautaka Sato. To odposlanstvo vrača obisk italijanske fašistične misije pod vodstvom ministra Pau-nucija na Japonskem. Luka je bila okrašena z zastavami obeh držav. Finančni nrnister Tha.cn de Revel je pozdravil goste v imenu vlade. Prvi ragljsici gov©r skega predsednika protlažidje London 19 maja br (Reuter) Noco) ob 21. jc imel \Vinstcn Cnurchti' prvič kot ministrski predscdeil. govor pc radiu. O položaju na bojišču ie rekel da bi b'!o nespametno če b. pred .-ernostje položaja hoteli zapirat oči Se bo'' nesnanetno pa bi bilo izgubljati zarac;. dosedanjega poteka vojne pogum in misliti, da morc biti dobro pripravljena, izbornu opremljena -n odlično izvežbana vojska v par tednih poražena z enim sannm udarom ali pa napadom motoriziranih oddelkov, pa raj bi bi- ta naval še tako silen. S pohvm zaupaniem lahko gledamo na čvrstost fronte v Franciji v globokem prepričanju, da se bc v kratkem v polnem obsegu uvelJa^ lla odpornost angleških in francoskih čer. borbt zadrtih dni so v polni meri pokazale tud. oc"'čno borbeno vrednost zavezmškega letalstva. Izgube so v razmc-'u 3:1 Sedaj s<"> zavezniki tudi v tem pogledu v mnog., ugodnejšem položaju, kakor so bili c-b začetku vojne. Naca naloga pa ni samo dobit' ft ' ;tko, nego vso vojno in kunčno zmago Brez okle- novega as?.f*!c?kega ministr- Najssved velike zavezniške > 1 vanja bomo storili vse, d^ da nas narod iz sebe največ, kar premore Anglija in Fran cija sta odločeni nadaljevati v vjnt do končne zmage in nikda^ ne bosta k'on!i pred sovražnikom, pa naj bo -ena konene zma ge zc tako visoka m trpi jen jt še tako hudo Churchill je konča! s-"oj gov«-r i besedam »Mi vemo, da s'už-mo p-avic :n resnici in zato je geslo- Bedimo pogumn in pri pravljeni na boj! Na, se zg..di božja volja!« Vojni posvet v Londonu London 19. main; izločeni iz vojne marnarice. zopet po.-tavj v službo. Protestna izjava ameriških republik New York, 19. maja. br. (Reuter). Vseh 21 ameriških držav je podpisalo protest, ki ga je predložila urugvajska vlada proti napadu na Nizozemsko. Belgijo in Luk-semburg. Protestna nota, ki bo izročena nemški vladi, obsoja ta napad in ga označuje za grobo kršitev mednarodnega prava, ki sc ne da z ničemer opravičiti. Nota naglasa potrebo no pravični ureditvi cd-nošajev med narodi po načelu enakopravnosti. Vsebina note je bila dostavljena tudi papeškemu nunciu v Montevideu s prošnjo, da jo sporoči papežu. Panama. 19. maja AA (Reuter). Predsednik panamske republike je sporočil besedilo protesta ki ga ie podpisalo 21 ameriških držav proti napadu Nemčije na Holandijo. Belgiio in Luksemburg. Podpisnice se sklicujejo na načela mednarod- nega prava in za uveljavitev svojih sklepov. ki so jih sprejele na sestanku predstavnikov ameriških držav. Letala ameoke vojske za zaveznike? London, 19. maja br (Reuter) Iz Wa-shingtona poročajo, da je prezident Roosevelt sklenil pospešiti dobavo letal za zaveznike na ta način, da bi ameriška vojska cdstopila večje število svojih letal in jih nato nadomestila z novimi, ki b do pospešeno izdelana. Formalni predloe še ni bil stavljen, pač pa ga sedaj že proučujejo in sestavljajo. S tem bi bilo zaveznikom zelo pomagano. Zavezniška nakupovalna komisija v Zedinjenih državah je sklenila tudi pogodbo z največjo ameriško letalsko tovarno, ki izdeluje najnovejši tip vojnih letal. Ta tovarna bo vse, kar bo izdelala v prihodnjih 18 mesecih. dobavila zaveznikom. Meseca aprila je bilo poslanih v Francijo in Anglijo letal za 3.75 milijona funtov, kar ie največja pošiljka od januarja dalje. Ameriški mornariški ataše v Turčiji Kairo, 19. maja. AA. (Havas). Vlada Zedinjenih držav bo v kratkem imenovala pomorskega atašeja za Bližnji vzhod. Pomorski ataše bo imel svoj sedež v Turčiji, odkoder bo po potrebi odhajal v razne države vzhodnega Sredozemskega morja, ki spadajo v njegovo pristojnost. Napetost med Ameriko in Japonsko Tokio, 19. maja. br. (Tass). Li>t »Niči-Niči« poroča, da postajajo odnosaii Japonske z Žedinjenimi državami spnču sedanjega mednarodnega položaja, zlasti pa zaradi borbe med velesilami zaradi okupacije bogate Nizozemske Indije vedno bolj napeti. List opozarja na možiioft razširjenja vojne na azijski vzhod in na južni del Tihega oceana ter poudarja, da mora japonska vlada, ki mora rešiti kitajski problem in obenem čuvati statu« quo v Nizozemski Indiji, temeljito revidirati svojo zunanjo politiko. Odvzem zasebnega orožja v Egiptu Kairo, 19. maja. AA. (Havas). VoJa«d guverner Egipta je podpisal danes uredbo, s katero se bo odvzelo orožje in streljivo, ki ga imajo tujci ali Egipčani. Nemški komisar za Nizozemsko Berlin, 19. maja. br. (DNB). Uradno poročajo: Za varstvo javnega reda na nizozemskem ozemlju, ki je pod zaščito nemške vojske, je bil imenovan bivši avstrijski minister Se»s-Inquart za nemškega državnega komisarja na Nizozemskem. V tem svojstvu bo vodil vso civilno upravo in je neposredno podrejen kancelarju Hitlerju. Za izvajanje svojih odlokov se lahko poslužuje tudi nizozemskih upravnih oblasti V vojaškem pogledu je nizozemsko ozemlje podrejeno vojaškemu poveljniku, ki odreja na svojem področju samostojno vse potrebne vojaške ukrepe. Obstoječe nizozemsko pravo ostane nadalje v veljavi, v kolikor je združljivo z nemško zasedbo. Amsterdam, 19. maja AA (DNB). Življenje na Nizozemskem se čim dalje bolj normalizira ker se je civilno prebivalstvo hitro znašlo v novih razmerah Na deset-tisoče kolesarjev je naredilo danes izlete v okoliška mesta in kopališču Nizozemsko gospodarstvo se hitro prilagodi'je novim razmeram. Boji za Narvik London, 19. maja. br. (Reuter) Uradno poročilo o položaju na Norveškem javlja, da je nemška posadka v Narviku sedaj obkoljena in se skuša umakniti prot: švedski m<3ji. Topništvo, ki so ga zavezniki v zadnjih dneh izkrcali pri Narviku, hudo obstreljuje nemške postojanke. Pričakuje se, da bodo zavezniške čete kmalu vkorakale v mesto. Toplo vreme, ki povzroča naglo tajanje snega, zelo ovira vojaške operacije. Angleško letalstvo je ponovno izvedlo bombne napade na nemška oporišča na Norveškem in bombardiralo zlasti letališča, pri čemer je bilo več nemških letal uničenih, tri pa sestreljena v zračni borbi. Berlin, 19. maja. br. (DNB) O položaju pri Narviku poroča nemško vrhovno poveljstvo: Na Norveškem je skupina pri Narviku, podpirana po letalstvu v težki obrambni borbi. Ena 1.500tonska trgovska ladja in ena 6,000 tonska transportna ladja sta bili potopljeni. Eno sovražno letalo je bilo v zračni borbi sestreljeno. Sovražna letaka co ponovno napadla razne kraje. ne da bi zadela vojaške objekte. Sstn varnostni okrepi v Bolgariji Sofija, 19. maja. p. V Bolgariji ne bodo več objavljali vremenskih prognoz, da ne bi imela tuja letala orientacijske možnosti Razen tega so znatno poostrili prepoved fotografiranja. Ni prepovedano samo fotografiranje vojaških objektov, temveč tudi ulic po mestih, železniških prog. raznih krajev in tuc'i gora. To ne velja samo za tujce, temveč tudi za domačine. Naša pogajanja z Madžari Budimpešta, 19. maja. p. V Budimpešto je prispela jugoslovenska gospodarska delegacija. Umetniški razstavi v Beogradu in Zagrebu Beograd, 19. maja. p. Dopoldne so v paviljonu Cvijete Zuzorič slovesno otvorili 12. spomladansko razstavo jugoslovenskih umetnikov, na kateri razstavljajo svoja dela mnogi naši umetniki iz Beograda. Zagreba, Ljubljane, Skoplja, Splita in Novega Sada. Otvoritvi so prisostvovali tudi zastopniki Nj. Vel. kralja polkovnik Durbc-šič, minister pravde dr. Laza Markovič tet mnoge ugledne osebnosti. Razstavo je otvoril v imenu ministra za prosveto njegov pomočnik dr. Ceda Mikič. Razstava je izredno uspela. Popoldne ob pol 16. jo je obiskala tudi Nj. Vis. kneginja Olga, ki so jo pri vhodu sprejeli zastopniki udruženja prijateljev umetnosti Cvijete Zuzorič in ki se je zelo pohvalna izrazila o razstavljenih umetniških delih. Zagreb, 19. maja. AA, Danes je bila otvorjena prva letna razstava likovne umetnosti hrvatskega umetniškega društva Zagreb-Split v domu likovne umetnosti kralja Petra. Bana je zastopal pod-ban dr. Krebk, navzoči pa so bili tudi župan Starčevič, armadni poveljnik general Nedeljkovič ter drugi predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter kulturnih ustanov v Zagrebu. Razstavilo je ekrog 100 umetnikov nad 400 del. Našs DRAMA Ponedeljek, 20.: zaprto. Torek, 21.: zaprto. (Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: Asmodej). Sreda, 22.: Strahopetec. Red sreda. * Zadnja premiera v letošnji sezoni bo slovensko celo, Finžgazjeva igra »Naša k r i« v režiji Milana Skrbinška. Delo slika dogodke za časa Napoleonove osvoboditve Ilirije ter kaže trpljenje kmečkega ljudstva, ki mu ga nalaga vojska. Jedrnati Finžgarjev jezik in krepko orisane polukrvne figure naših kmetov, njihov značaj in čustva se zrcalijo v tem domačem delu. OPERA Ponedeljek. 20.: zaprto. Torek, 21.: Adriana Lecouvreur. Red B. Sreda, 22.; Kleopatra. Red A. • V kratkem bo na našem odru gostoval znani odlični beograjski dramatski barito-nist Nikola Cvejič bo pel naslovno partijo Musorgskega »Borisa Goduno-v a«. Cvejič je umetnik velikega formata, ki oblikuje svoje kreacije z naravnost su-gestivno igralsko silo, obenem pa razpolaga z zvonkim, plemenito barvanim glasovnim materialom. Na svoji umetniški poti je prišel z ljubljanskega odra, kjer je bil pred leti dalje časa angažiran na največje evropske opere: Dunaj, Praga, Varšava, Kodanj, kjer je povsod vzbudil izredno pozornost. Za oficielno proslavo stoletnice čajkovskega rojstva, pripravlja naša opera na novo naštudirano njegovo najpopularnejše delo, »Evgenija Onjeglna«, katerega premiera bo konee tedna. Glasbeno vodstvo predstave bo imel Nlko Strltof, nova režija pa bo Debevčeva. Naslovno partijo bo pel Boris Popov. Zagreb, 19. maja. r. Današnji »Hrvatski dnevnik« objavlja izjavo dr. Rudolfa Biča-niča, enega izmed članov naše delegacije, ki se je v Moskvi pogajala s sovjetsko vlado o zaključitvi trgovinskega sporazuma. V izjavi, v kateri navaja svoje vtise iz Sovjetske Rusije, pravi dr. Bičanič med drugim: »Sovjetska unija je velika država, ki ima SO krat večjo površino kakor Jugoslavija in 300 krat večjo kakor Hrvatska. Na leto se njeno prebivalstvo pomnoži za polovico vsega hrvatskega naroda. V vojski se goji kult tradicije ruskih zmag in velikih ruskih generalov, n. pr. Suvorova in Ku-tuzova. Ta kult se prenaša v narod. Cesto boste videli napise »Naši močni domovini«, ki so jo vsi pripravljeni braniti. Močen val patriotizma se razliva med narodom. gotovo je tudi, da je sovjetska vojska tehniško zelo dobro opremljena in pripravljena braniti svojo domovino, vendar pa pri tem patriotizem ne prehaja v šovinizem. Tehnična oprema sovjetske vojske, kakor se je moglo videti pri paradah, zlasti motoriziranih in mehaniziranih četah, topništvu, tankih in letalstvu, je obilna ter izziva občudovanje pri prijateljih in spoštovanje pri neprijateljih. Življenje v Rusiji je drugačno kakor pri nas. Izdatki za stanovanje so majhni, hrana je obilna. Kar se obleke tiče, pa proizvodnja ne more zadovoljiti potrebam prebivalstva. Seveda prej se je ruski mužik zadovoljeval, da je nosil čevlje iz ličja, da- nes pa hoče imeti čevlje iz usnja. Družina se v Sovjetski uniji čim dalje bolj stabilizira. Ljudje, ki nočejo živeti skupaj, se morejo zopet raziti, toda odgovornost do otrok je zelo velika. Mož, ki se loči, ima dolžnost ne glede na krivdo, da daje po ločitvi zakona najmanj četrtino svojih dohodkov za vzdrževanje otrok. Naše odposlanstvo je bilo sprejeto v Moskvi prisrčno v smislu pravega slovanskega gostoljubja. Rusom je bilo zelo ljubo, ker smo se mogli sporazumevati v slovanskem jeziku in ker smo razumeli ruski jezik. Čeprav je bila naša ruščina zelo »široka«, smo se vendar mogli razumeti. Vidite torej, koliko je slovanska narodna kultura podlaga narodnega življenja tudi tedaj, kadar žive slovanski narodi jkk! raznimi gospodarskimi in političnimi sistemi. To se je zlasti videlo v umetnosti, v gledališču in v stavbarstvu, ki so na visokem umetniškem nivoju, pa so vendar obdržali v prvi vrsti ruske značilnosti. V Rusiji smo naleteli na veliko razumevanje naših razmer. Dobili smo vtis. ca se Rusi zanimajo za južne Slovane. Zlasti mi Hrvati moremo biti zadovoljni, kar mi je posebno ljubo poudariti. Obisk Stjepana Radiča v Moskvi je ostal v živem spominu V Rusiji so z zadovoljstvom sprejeli narodni sporazum in preureditev Jugoslavije na federativni podlagi. Rusi so pokazali mnogo razumevanja za rešitev hrvatskega vprašanja brez tujega vmešavanja, ki bi moglo imeti neugodne posledice.« Umetnostni teden v Maribora učinkovit zaključen s predstavo »Krlzallde« m razdelitvijo številnih nagrad 2 Maribor. 19. maja Sinoči je bila v polno zasedenem Narodnem gledališču krstna predstava R. Golouhove igre »Krisalida« v treh dejanjih. Igro je vešče zrežiral J K o v i č , odrsko glasbo je vodil vojaški kapelnik J. J i r a n e k Vsi sodelujoči so se zelo potrudili. da bi čim uspešneje in čim učinkoviteje podali svoje vloge. Občinstvo je priklicalo avtorja na oder in mu živahno vzklikalo. Prejel je krasna venca od gledališke uprave in mariborskih novinarjev. Predstava ie potekla v prazničnem razpoloženju Kot zaključni prireditvi letošnjega umetnostnega tedna so ii oolno-številno prisostvovali predstavniki mariborskega kulturnega in umetniškega življenja. Danes dopoldne ob 10 uri na ie bil v lovski dvorani pri Orlu V redni občni zbor Umetniškega kiuba v Mariboru, ki sa je otvoril in vodil predsednik dr M. Šnuderl. Pozdravil ie navzoče knji-ževnike. kritike, slikarje, gledališke igralce in glasbenike, prav prisrčno ie pozdravil upravnika Narodne galerije v Ljubljani g. Z o r m a n a. Podal je izčrpno poročilo o vsestranskem marljivem delu kluboveea odbora v pretekli poslovni dobi. Potrebne so bile neštete intervencije. veliko ie bilo administrativnega dela. Tudi blagajniško stanje ie zadovoljivo. saj izkazuje »železna rezerva« okoli 5000 din. Višek klubovega dela predstavljajo predpriprave za letošnji III. umetnostni teden, ki je dosegel pravi triumf ob nastopu hrvatskih književnikov. Vse prireditve so lepo uspele Za to gre prisrčna zahvala vsem. ki so iskerno in požrtvovalno sodelovali ter gmotno pomagali Predsednik ie poročal tudi za tajnika in blagajnika. Pri volHvah ie bil izvoljen sledeči odbor: dr. M Šnuderl. predsednik: dr. Dornik. podpredsednik: J. Dolar I tajnik; Z Mušič II tajnik: J Kos. I. blagajnik: Jirak. II. blagajnik. Odborniki: dr. Brenčič Skrbinšek. J Ko-vič. Golouh. dr. Klasinc. Rehar. Bajde in dr. Kralj. Kot zastopnik celjrkega kulturnega kluba, ki predstvalia sestaven del Umetniškega kluba v Mariboru, pride v odbor dr. P. S t r m š e k . kot zastopnik ptujskih umetnikov pa A. D e b e n a k. Posebno slavnosten pečat je imel današnji občni zbor umetniškega kluba zaradi razglasitve nagrad ob IIL umetniškem tednu v Mariboru. Upodabljajoča umetnost: iz na ara d mestne občine Maribor v znesku 3000 din in predsednika Združenja trgovcev Miloša Oseta v znesku 500 din kot osnove se odkupijo slike Karla Jiraka »Kopači«. Ivana Kosa »Cvetlice« in Zorana Mušiča »Aleksandrova cesta«. Priznalni nagradi po 750 din se podelita Maksti Kavčiču za sliko »Viničarija« in Klavdiju Zorniku za sliko »Sv. Miklavž na Dravskem polju« in sicer iz nagrad Posojilnice Maribor 500 din. F Majerja 250 din. tvrdke Doctor & drug 500 din, iz podpore banovine 250 din. Renroduktivna glasba: Nagrade tvrdke J. Hutter & drug 2000 din: iz podpore dravske banovine din 1000. zdravilišče Rogaška Slatina 500 din. Vse te nagrade se združiio in se podelijo kot enakovredne po eni tretjini gg. dr. R Klosincu. O. Bajdetu in prof. T. Poljancu. Skladbe: Nagrada tvrdke Pinter & Lenard Maribor 500 din. Prva in druga nagrada se ne podelita, tretja nagrada v znesku 500 din se prizna g. prof. Karlu Pahorju v Mariboru za simfonično pesem na Cankarjevo črtico »Tuje življenje«. Odrska umetnost: Nagrada Mariborskega tedna v znesku 1500 din, tvrdke M. Rosner v znesku 1000 din. Nabavljalne zadruge za državne nameščence v znesku 1000 din. Prva nagrada v znesku 1500 din se prizna režiserju Vladimirju Skrbinšku. druga in tretja nagrada se združita in se podelita kot enakovredni nagradi po 1000 din igralki M. ZakrajSkovi in igralcu J. Košuti. Književna nagrada se ne podeli, ker ni nobeno predloženih del povsem ustrezalo zahtevam žirija. Pri slučajnostih je sporočil upravnik Narodne galerije g. Ž o r m a n veselo vest. da so ljubljanski likovni umetniki na svojem snočniem občnem zboru sklenili sodelovati pri letošnji veliki razstavi slovenskih slikarjev ob priliki Mariborskega tedna. Izrekel je tudi vneto pripravljenost ljubljanskih umetnikov za čim tesnejše sodelovanje z mariborskimi. Tehtne predloge so sprožili za tem gg. pref. Š e d i v y, ki je opozarjal na potrebne stike z dijaško mladino, prof. Jirak. ki je izrazil upanje, da bodo mariborski slikarji lahko čim preje razstavili tvoja dela v LJubljani. režiseria Kovič in Skrbinšek. ki sta omenjala važnost sodelovanja gledališča, ter R. Rehar. ki je sprožil misel, da bi kulturni Maribor povabil tudi srbske književnike ter da bi mariborski umetniki, slikarji in književnik imeli možnost nastopa v Beogradu. Vse predloge je občni zbor soglasno sprejel. Z zaključkom občnega zbora Umetniškega kluba, ki ie tako smotrno in uspešno opravičil svoj obstanek in svoje posVanstvo. so bile zaključene prireditve III. umetnostnega tedna, o katerem lahko rečemo, da ie 100°'o uspel in da je povsem ustregel pričakovanjem ki ga je stavil van ves nacionalno kulturni Maribor. Borba Ljubljane iti Maribora na šahovnici V Mariborskem dvoru se je danes ob 14. začel šahovski prvenstveni dvoboj med Ljubljanskim šahovskim klubom in mariborskimi zastopniki šahovskega kluba »Vidmar«. Posamezne igre so se končale takole: Sikošek (L) : Gerželi (M) 0:1, dr. Gabrovšek (L) : Lukeš st (M) 1:0, Ma-rek (L) : Marvin (M) 1:0. Mazlovič (L) : Certalič (M) 1:0. Iskra (L) : Peče (M) 0:1. Po petih končanih igrah ie torej stanje 3:2 v korist Ljubljane. Odigrati ie treba še tri preostale partije, katerih izid pa ob zaključku lista še ni znan. Največja tombola kar jih ie bilo zadnje čase v Mariboru, ie danes privabila ogromne množice na Trg i svobode. Tombolo je spretno in učinkovito j pripravila mariborska Jadranska straža-i ki bo z dobičkom razširila Mladinski dom ! kralja Aleksandra v Bakru in poskrbela za čim izdatnejše letovanje mladine s se-| verne meje na morju. Nad 10.000 ljudi ie I kljub dežju vztrajalo pri tomboli. Bilo ie ! 25 tomboi, najbolj pa je bila sreča na-j klonjena železničarjevemu sinu. četrto-šolcu klasične gimnazije Francu Lovrecu. ki ie za prvo tombolo dobil 10.000 din v gotovini in je ves vesel stekel domov k staršem. Drugo tombolo, krasno spalnico, je zadel ključavničar državnih železnic Ignacij Zivic. tretjo šivalni stroj Singer. je dobil Vinko Virens. četrto tombolo, zelo lep radijski aparat, pa je dobil dijak meščanske šole Vinko Seruga. Razdeljena je bila še cela vrsta daril, katerih skupna vrednost znaša 40.000 din. Kaznilniški pazniki iz vse države so imeli danes pri Gambrinu svoj redni občni zbor. Polnoštevilno so bili zbran mariborski pazniki, razen tega so prispe: na občni zbor svoje stanovske organizacije. ki ima svoje vodstvo v Mariboru, tudi zastopniki paznikov vseh kaznilnic v naši državi. Prisrčno jih ie pozdrav: predsednik g. Meško. ki je v svojem poročilu navajal smotrna prizadevanja organizacijskega vodstva za stanovske koristi, za zboljšanje položaja svojega članstva. Poročila ostalih funkcionarjev so tehtno dopolnila predsednikovo poročilo. Občni zbor je obširno razpravljal o vseh aktualnih zadevah, ki se nanašajo na službene ter življenjske prilike, v katerih živijo naši pazniki. Novi odbor bo vestno skrbel, da bodo izvedeni stanu paznikov koristni sklepi v duhu današnjih razprav ter razgovorov. Mariborski pazniki so prijateljsko prebiili čas s svojimi tovariši do odhoda vlakov. Temeljita racija V noči na nedeljo je zajela mariborska policija več sumljiveev. ki so se potikali po Mariboru, ne da bi mogli izkazati, s čim se preživljajo. Nekatere ženske so oddali v dermatološki oddelek splošne bolnišnice, druge spet so pridržali v zaporih. Antonijo Lazarievo iz Dravske ulice 5 je oškodoval neki Simon L. za 500 din. ki jih ji dolguje na hrani in stanovarru. Ko bi moral poravnati svoj dolg. ie neznano kam izginil. Pobegnil je od doma 91etn-i Albin Vampi iz Levstikove ulice. Starši so v skrbeh za njegovo usodo. Policija poizveduje za dečkom. Kovaču Viljemu Zupančiču so ukradli izpred neke gostilne v Frankopanovi ulic: kolo znamke »Trapr>er«, lri je vredno okoli 1000 din. □DuuuuuuunnnnmnanomnniicncD Vremenska napoved Zetnunska: Delno Oblačno v zapadniii in južnih krajih države. V severni polovici bo prevladovala oblačnost. Ponekod bo dež. Toplota se bo nekoliko drvignila. * Zbiramo se na jasi globoko spodaj pod Voglom, vežemo smuči in se oziramo navzgor, koder raztrgane bele lise postajajo večje in večje, se združujejo, dokler se vi- RAZTRESENOST Gospa se je pritoževala, da nima otrok. Profesor, ki je bil slučajno v družbi in je bil znan po svoji raztresenosti, jo vpraša: »Ali ima vaša gospa mama kaj otrok?« Sosedin molk je učenjaka zdramil in je hotel popraviti nerodnost. »No, saj bi bilo možno, da bi bila ne-rodovitnost v vaši družini dedna.« SKROMNOST — Rečem vam, moja žena je pravi vzgled skromnosti. — Prav rad verjamem; dokaz njene skromnosti je že, da se je z vami poročila. Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" Štev. 35 Anton Adamič: Lepa Marija »Lepote in mičnosti bo zate, ki si razvajen meščan, v našem majhnem trgu prav malo ali tolikodane; pač pa se boš nasrkal zraka, ki je kakor rum. če te veseli, boš lahko lovil po livadah pisane metulje ali pa se boš hladil v gozdu, kjer ti bo pri srcu, kakor bi bil v cerkvi pod korom. In še nekaj imamo, česar v mestih ni — izvrstno kapljico imamo, pa ljudje so ti prijazni in dobri. No, saj jih boš kmalu spoznal.« Ko ie študent Koželj privedel svojega nekdanjega sošolca, zdaj v obmejni trg premeščenega carinika Rojnika v posebno sobo »Pri kroni«, je bila večerna družba že vsa zbrana, žarnica pod stropom je brlela skozi tobakov dim ko medel opal. Po vrsti so si stisnili roke ter zamrmrali vsak svoje ime. Novi gost se je očitno prijetno iznenaden poklonil tudi pred lepo Marijo, ki so dejali o njej, da je domača hči. Sedela je nekam osamljena na koncu mize v kotu. Dekle z otožnimi očmi in ble. dim obrazom madone, z gladko počesanimi lasmi, se je pri prihodu novinca komaj zganila, podala pa mu je tudi roko ter mu vsakdanje pokimala. In že je spet jela vbadati in pazljivo vleči rdečo svileno nit skozi platno, ki je bilo napeto na belo-rumenem obodu. Rojnik je bil v družbi spodoben in molčeč človek. Toda sleherna kretnja in že drža telesa, žive, nemirne oči so razodevale razgibano duševnost. Da, posebno njegove oči so kar zagorele, kadar je pogledal lepo Marijo; bliski trdne volje, poguma in samozavesti so se utrinjali v njih. Rojnik ni nikdar plaval v sanjah sinjih daljin. Stvaren, z nogami na zemlji, je segal po vsakem užitku, ki se mu je nudil, če pa je bil malo stran, ga je brezobzirno terjal zase. Način, kakor ga je to bitje nocoj malomarno sprejelo, ga je osupnil, užalil, skoro razdražil. Vajen je bil drugačnih žensk. Dandanes je bore malo pristne ženskosti. Meje med spoloma so vsaj na videz skoro zabrisane. Kadar dekletu prekipi srce, se pred svojim izvoljencem ne po-tvarja; tedaj mu na stežaj odpre tudi duri svojega svetišča. Osvojiti si na prvi pogled vsako žensko, je Rojniku prešlo že kar v navado. Toda onale ženska v kotu ga ni niti dobro pogledala, že je bil zanjo ničkrat ničla. Le poglejte, kako se vneto ukvarja z vbada-njem! Kaj neki premišljuje? — Njega, ki je osvojil že toliko src, je prezir zaskelel. Hu — morda pa je svetnica? Nespametna misel, temveč mar je bil popolnoma pozabil, da ga je usoda zanesla v spokojen, od boga zavržen kraj, v pol dneva oddaljen kmetiški trg, kjer se še vedno kar križajo pred utripanjem vseh predsodkov sproščenega novodobnega sveta. Ne, ta trg je kakor samostan. Vanj je šinila nova misel, polotila se ga je volja, navdahnje-nje, da mora to res prav zanimivo bitje izvabiti iz tega mrkega zidovja. Kam ? Eh, življenje je kakor valovje, a zdaj ni časa za premišljevanje. »Moja mora biti!« je sklenil in šel takoj na delo, da jo ureče. Tako je bil prežet te volje, da je pozabil, kje je, da je komaj čutil, ko ga je prijatelj Koželj dregnil: »Kje so tvoje misli? Zapodi galebe od stare barke!« Rojnik se je prebudil kakor iz sanj. »Prav imaš.« je odvrnil čez časek, »saj sem res prijadral v nov pristan.« Odslej je vsaj navidezno sledil pogovoru družbe. V resnici pa je vso svojo voljo, želje in zahteve s postoterjeno odločnostjo soeredil na lepo. trdovratno - molčeče bitje onkraj mize. Strmel je vanjo ter vsipal ognjene puščice. Kakor bi jo na temenu palil žgoč, razkrajajoč žarek, je lepa Marija zdajci stresla z glavico ter se prepadeno ozrla vanj, ki je je srepo motni JcaJutr jaqagfil§. £«b4 Bolgarski planinci so prišli spoznavat lepote naših gora $e na Komno in na Vogel — pa bo konec poti Spotoma od jezer na Komno se je pričelo vreme spreobračati. Pod Debelim la-štom in Velikimi vrati preko Kala in Lan-ževice je mestoma ledeno snežilo. Udobnost planinskega hotela na Komni je bila Bolgarom prav všeč. Elektrika, topla in mrzla tekoča voda, to so dobrote civilizacije, ki si jih tudi smučar visoko v gorah zaželi in se jih razveseli Edin dan da te ne vidja Men se čini nedelja. Nedelja da te ne vidja Men se čini godina ... Pa spet druga: To nisu kormila moje brodice, več to su strukovi moje Marice ... in naših nebroj, ki so jih nekatere Bolgari že s seboj prinesli. Muhasta smučka Veliko samostojnost je pokazala smučka neke mlade gospodične, ki se je smučala pri Aachnu na Bavarskem. Med smučanjem ji je ta smučka ušla z noge :n zdrvela s čedalje večjo brzino po 800 m dolgem pobočju navzdol. Pod pobočjem je švignila skozi odprto okno neke spalnice in se končno ustavila pod posteljo... Sonce pripeka z vso svojo močjo, tu, pol-tretji tisoč metrov visoko. Skušamo se njegovemu žgočemu učinku ubraniti z ma-žami vseh mogočih barv. Nekateri nosijo papirnate maske, drugi si varujejo ie nosove, čelo ali oči. Za nekaj minut se utegnemo sleči do pasu. pa ne predolgo, prehude bi bile posledice. Po kosilu obredemo vrhove nad Staniče-vo kočo, Mišelj vrh. Vrbancv vrh, nekateri se lotijo Rži. Vsa hribovska družba je dobro razpoložena, sedaj smo že domači, dobri prijatelji. Bolgari so na moč družabni, nič več skrivnosti ni meti nami. Očak naših gora, kakor ga je bilo videti iz spalnice v Staničevi koči Prvf teden v aprilu je Slovensko planinsko društvo priredilo turni smuški tečaj po Triglavskem pogorju z izhodiščem v Mojstrani in sestopom v Bohinj. Tečaja se je udeležilo 27 smučarjev, med njimi trinajst Bolgarov, ki so prišli v Ljubljano na kongres slovanskih turističnih društev. Skupino je vodil g. Kveder, poznani turist in smuški učitelj SPD. V pričujoči reportaži prinašamo nekaj vtisov s ture, ki je bila po številu udeležencev največja, kar jih je doslej organiziralo planinsko društvo. April je pred vrati, to zgodnje jutro v Mojstrani pa je povsem v nasprotju z vremenom kakor smo ga ob tem času vajeni y mestu. Vas je vsa tiha. vse življenje je še za zaklenjenimi durmi, le okrog Rabiče-vega hotela je čuti glasove, ko poslednji odhajamo skozi vežo, koder nam Minca da svoj poslednji žegen na pot. Zunaj je zima — kakor po naročilu. Skiaja do pol metra čista, bela plast se debeli kolikor više hodimo po kolovozu. »Na vrhu« stopimo na plohe in tisti hip pustimo za seboj vse, kar nas še veže na vsakdanjost. Eno samo veliko veselje je v nas: uždvati to tiho lepoto zgodnjepomlad-ne zime, ki že tod ob vznožju vrhov daje slutiti podobo vsega zimskega veličastva, ki vlada zgoraj. Od Biščka, samotarskega posestnika v Gornji Radovni dalje ni v snegu opaziti nobene stopinje več. Enotna gladka smučina priča, da je že vsa družina oplohana, da sestoji iz dobrih in discipliniranih smučarjev, ki bodo znali opraviti vso pot r brigi drug za drugega, v pravem planinskem tovarištvu. Za silo se v bajti pokrepčamo s sladko, toplo vodo, čajem; dušeči dim, ki ga ne-nehoma bruha ognjišče iz sebe, nas hitro izkadi na prosto, čeprav zunaj prav ledeno okrog ušes brije. Vlažne megle se pode gor in dol, včasi so nas le še glasovi. Razgleda prav nobenega, vendar imamo tako izkušenega vodnika, da bi mogli celo v temi dalje. Ko dospemo sredi popoldneva na zadnji vrh in se pod nami pokaže Staničev dom, smo utrujeni, pa vendar zadovoljni, da smo napor prvega dne zlahka in v dobrem času premagali. V Staničevi koči Na večer posedemo pod brljavc Ieščerbe. Nikomur ni več mar dolge poti. Sedaj srno tu, 2332 m visoko in na vsej poti imamo le še po nekaj sto metrov višinskih razlik. Smo v objemu visokih Julijcev, ki bodo Preko Hribaric k jezerom Preko Hribaric h koči pri Triglavskih jezerih, to je bila pot tretjega dne. Morda najlepši del vse ture. V veselem smuku je šlo nizdol nekaj sto metrov vse od Kredarice po valovitih prevalih tja do zgornjega kota Velega polja, koder smo se oddahnili od dolgega smuka. Prelepa pot tudi naprej visoko navzgor v ključih do vrha Hribaric, z desne in leve bleščeči se vrhovi s poledenelimi robovi, ki se blišče ko kristali v soncu. Na prevalu veličasten razgled. Zelnarica. Vršac, Kanjavec, Triglav, spredaj vsa razsežna Veljska dolina, Vodnar, zadaj veriga Karavank z belim Stolom in Begunjščico. Lepo piačilo za številne ključe od Velega polja do vrha Hribaric! In ta smuk navzdol vse do koče pri Triglavskih jezerih! Nenehno navzdol v velikih zavojih, ves predan tem širokim, visečim pobočjem, gladko valovitim, ki te nosijo v dolgih smukih, povezanih s hitrimi okreti z leve na desno in nazaj, vedno niže in niže. Rahle sence v ozkih sledeh, ki jih puščajo drsajoče smuči za seboj, preprezajo pobočja v vse smeri in rišejo v sneg ornamente smučarskega poguma, razbrzdanosti, veselja Tu ni poti, ne soko zgoraj ne združijo v čista bela pobočja, zasnežene planjave, sedla in vrhove. Tja gor se še oziramo, kjer smo preživeli teden dni velike sreče. Sedaj se poslavljamo od nje. Nekam nerodno stopamo spočetka po ruševju, kolovozih, umazanih tratah. Se ieže ponekod raztrgane lise snega. Umazane so, črne, da nam je kar hudo. Pa jih je vedno manj Spodaj okrog bajt in senikov je že suho. Pomlad ima tod že veliko moč. Trava je še rujava, prve pomladne rože pa so že iz segrete prsti in obračajo cvet po svetlobi. Le en sam velik korak smo napravili in prestopili i/ pravljičnega čara visokogorske zime v brsteče pomladansko nastrojenje Kakšno nasprotje v tisočih metrih višinske razlike! Vračamo se v vsakdanjost in pravkar minuli teden nam bo zaloga lepote, iz katere bomo dolgo zajemali pa z njo tešili tc/ave, ki sta jih dolina in življenje v njej vselej polna. čim več s sebe, seveda Ie za kratek čas, sicer bi sonce preveč pod kožo zlezlo... bolgarskih planincev jih je prinesel poln žep s seboj. Seveda odlikovanja brez taks, ki jih ne kaže nositi na paradnih oblekah! Kako so pozorni ti Bolgari! Vsaki koči so poklonili lepo knjigo z bolgarskimi planinskimi motivi, prav umetniško reproducira-nimi. Naslednje jutro smo se povzpeli čez Štapce, za Kopico čez Vratca pod sedlom Hribaric nazaj in ponovno uživali veselje dolgega smuka do koče pri jezerih. Prav bi bilo, da bi SPD. ki se mu je ta smuški izlet v Triglavsko pogorje tako lepo obnesel, sku;al vsako leto marca in aprila organizirati več sličnih tur, zaporednih ali istočasnih z lažjimi in težjimi variantami. Dostop s smučmi tudi na visoke gore Triglavskega pogorja v zgodnji pomladi je brez nevarnosti, še celo pod vodstvom izkušenega vodje, kakršen je Janez Kveder. Nudi pa tak izlet udeležencem pri najmanjših stroških toliko lepote in užitka ko noben drug smučarski izlet v doiini tudi sredi najugodnejše zime. Č .§. Namenjeni smo še na Vogel in Črno prst. Zal je poslednji del našega izleta zaradi slabega vremena izostal Od Komne do Vogla je bil sneg ponekod gnil ali močno južen. Temno oko Bohinjskega jezera leži pod nami in bele lise begajo po njem. Nič dobro znamenje za vreme. Gledamo skozi okna tega sokoljega gnezda in pričakujemo severa, ki bi razgnal oblake Nič tega! Odrekli smo se Črne prsti, še celo ko je na večer zaplesal močan veter okrog koče. Pa še znotraj zaplešime, saj je harmonika pri roki. Ljudje so se razigrali ko otroci v čudovitih dovtipnih igrah, ki ure niso zaustavile smeha. Bolgarski fantje so se izkazali za imenitne družabnike z neusahljivo zalogo veselih in burkastih domislic Za spremembo pojemo. Napeve, ki smo jih drug druge vadili, pojemo sedaj gladko v zboru: slovenske, hrvatske in bolgarske Od bolgarskih je bila tale kar dobra: Meglata na planinata. Tu napada, tu se vdign Taka e mene za tebe. Takole se je zoper prelindo moč višinskega sonca zavaroval Bolgar Belka Maslo na karte v Angliji V Angliji je pravkar izšla odredba, ki preti s strogimi kaznimi tistim, ki bi si razen tedensko na karte odmerjene količine 120 g masla na karte skušali to živilo dobivati še na kakšen drug način. Odredba poudarja, da sistemu s kartami ni edini namen ta, da bi potrošnjo omejil in s tem pomagal štediti z devizami, ladijskim prostorom in delovnim časom ter proizvajalnimi pripomočki za oboroževalne namene, temveč da hoče ubožnejše, kakor imovitejše prebivalstvo izenačiti, kar se tiče omejitev v vojnem času. Pri cilju Triglavskega smuka V lovski koci v Spodnji Krmi postrežejo s čajem iin mlekom med kratkim odmorom si še poslednji pričvrstijo na smuči kože za vzpon, te nepogrešljive pripomočke visokoplaninskega smučarja. Počasi stopamo in drsamo vkreber, precej strmo mimo Debele bukve in Gladkega kamna na Plešo, preko dveh mogočnih plazov, prav tistih, ki sta pred dnevi preplašila nemške tekmovalce in jih za dva dneva odvrnila od poti na Staničevo, koder so nameravali vežbati za Triglavski smuk Sedaj ni nevarnosti nobene. Bolj rahli srbež, ki so si ga visoki , strmi grebeni stresli z bokov, leži na široko stlačen v debelih, trdih gručah, ves razrit, onemogel, ob vso moč, ki Janez Kveder, vodja izleta jc svoj čas grozila uničiti vse, kar bi se ji živega približalo v njen obseg. Nič več se sodaj nc gane, počakati bo moral poznopo-letnega sonca in toplih suhih sapic, ki ga bodo polizale s pobočij. Le s težavo si utiramo pot preko škrbinastega plazovja. Zgoraj na Travni dolini posije sonce in strmo v bregu se izlušči iz beleža lovska bajta, prenekaterim nič kaj udobno, a ceneno in zaželjeno zatočišče. Danes je vse živo okoli hišice. Gruča zvedavcev in uradnih ljudi že nestrpno pričakuje prvih tekmovalk Triglavskega smuka. Spodaj pod strmcem jc cilj. On nekod svarilen krik prevnetemu gledavcu, ki sili na steptano smučišče pa že smukne prva tekmovalka navzdol. Fantje pokažejo več poguma Prevelika opreznost požira odločujoče sekunde. Sedaj velja drznost, pogum in hitra presoja položaja. Zgoraj na grebenu prepoznamo Prač-ka. On bo pobral Triglavsko rožo! Bliskovito švigne mimo koče proti veliki strmini, veže zavoj na zavoj, kakor bi pobiral jagode z molka. Še en okret, en preval — dalje je le še gladek smuk skozi poslednja vrata. Pa glej ga, šmenta! Prav tamkaj se je že marsikateri povaljal v snegu in zapustil vdrtino, ki je pripravila grob tudi Eračkovemu uspehu. Skupina izletnikov na Kredarici, s Triglavom v ozadju V številnih ključih po valovitih pobočjih na vrh Hribaric teden dni naše veselje. Pogovor teče o naših in bolgarskih planinah. Bolgari bi celo radi dosegli Aljažev stolp, kar pa jim odsvetujemo. Po vsem Triglavu leži novo zapadli sneg, nič kaj primeren za ta lepi cilj. Dih utrujenega zadovoljstva leži na vsej družini, vsi smo tako spokojni V tej poslednji mojstranski hiši, ki nosi tablo s številko 79, ni potreba napovedovati policijskih ur. Njeni gostje se kaT tihoma po-izgube po sobah odpočit, da sveži pričakajo novega jutra, ki bo prineslo s seboj novih lepot in veselja. Kakšnega veselja vendar? — Ko posvetiš v temni sobici na uro na stolu poleg postelje, je že šest preč. V radovednem pričakovanju se vzpneš na postelji in pahneš polknice na stežaj. Svetla luč in sveži zrak bušneta v izbo in jo na mah vso preplavita, da občutiš vso lepoto mladega jutra. Kar pa se razodene tvojim očem, ie čisto, z ničemer skaljeno veselje! Prav tu spredaj, da bi ga dosegel z rokami, se blešči v nepopisnem sijaju predsednik naših gora, mogočen in zastaven, odbijajoč v tisočerih pramenih luč, ki jo siplje nanj novo sonce. Vse od koče do njegovega vrha, ki ga označuje sij Aljaževega stolpa, izgledajo vid jemajoče bleščeče snežne ploskve v rahlem valovanju povezane med seboj, le tu pa tam označuje dolga zelenkasta senca globeli in prepade ter vso razsežnost in razčlenjenost sveta od koče vse do ledenika. Oči pijejo ta čarobni pogled, ki mu je neskaljeno temno smje ozračje kulisa, mogočno poudarjajoča bleščeče obličje Triglava, vabečega, opominjajočega in grozečega hkrati. Da, tak pogled na Triglav je lepota sama in veselje in že zavoljo njega je vredna pot, kakršno smo opravili prvi dan. Hušk! V gojzerice in dol! Vsi so nasmejanih obrazov, veseli, srečni, Triglav je vsem najlepše voščil dobro jutro. Na Kredarico, da se razgledamo okrog in okrog po obzorju. Vrhovi so pred nami v tako čistem ozračju, da je pokrajina brez sleherne zračne perspektive in ni mogoče na oko presoditi nobenih razdalj. Celo tja preko nizkih in Visokih tur nosi pogled; le nizko spodaj po dolinah se vlečejo težke, sive megle, iz katerih se na jugu dviga bledi stožec Snežnika. markacij ne predpisov. Nobene misli ni v smučarju, ki bi ga zadrževala od njegove hitre poti. Ena sama želja je v njegovem vriska jočem srcu: ves se predati temu nepopisnemu užitku, tej pravljični moči, ki te poganja in žene navzdol, nosi iz brega v breg z lahkoto in brzino, da izgubljaš vsakteri občutek večne navezanosti na ta svet. To je pesem mladosti, pozdrav smu- Triglavski smuk: Z divjo brzino drse tekmovalci s Triglava k cilju v spodnjem delu Zgornje Krme. Oba tekmovalca sta posneta na prevalu prav strme proge pod lovsko bajto v Zgornji Krmi carja zimskim čarom naših planin, preko katerih polje smeh pomladi. Naj bi sc še spraševali, čemu hodimo v zasnežene planine sredi pomladi? Posedamo v udobni jedilnici. Večer jc. Še en dan nam je določen v gosich pri gospe Ivanki, zato smemo biti tokrat bolj razigrani, ko sicer. Pobratimije na vse plati, celo odlikovanja. Radev, predsednik iauna tribuna Obzirnost za obzirnost Na."a vas je v bližini večjega letoviškega kraja. Ljudje, naši vaščani, so precej pro-svetljcni in napredni Poleg ljudske šole imamo skoraj vsako 'leto še kmetsko nadaljevalno šolo, ki jo obiskujejo odraščajoči kmetski fantje in mladi gospodarji. V vasi je društvo Kmečkih fantov in deklet ter Bralno društvo včlanjeno v Zvezi kulturnih društev. Vse to navajam le v ilustracijo in dokaz, da smo na sodobni višini ter da .ni globokega prepada med mestom in naš} vasjo. Vaščani so dovzetni za vsak pameten nauk in nasvet, če spoznajo njegovo koristnost. Pred leti ie razposajen šolarček pognal kamen za avtomobilom in mu razbil šipo. Rilo je nato precej hrupa in prahu. Šc*!a je dobila opomin in svarilo od banske uprave. pa tudi sicer so postajale vedno številnejše okrožnice oblasti, nai se učenci vzgajajo v vljudnosti in prijaznosti do tujcev, da se tako ne zavira uspešnejšega razvoja tujskega prometa Učitelji smo zavihali rokave in se podali na smotrno vzgojno delo. Vsako leto posvečamo temu prob'emu v vseh razredih 6 delovnih dni ter po posebnem načrtu in delovnih enotah, primernih otrokovemu duševnemu obzorju v posameznih razredih, obravnavamo to vprašanje od vseh strani Dva učitelja sta motorista in kot raka poznata vse neprilike, ki jih povzročajo nedisciplinirani pešci in kolesarji avtomobilistom in motoristom. Oba sta zato navdušena propagatorja. Tudi izven šole v društvih in ob raznih drugih prilikah poskušamo ugodno vplivati na odrasle vaštane in priznati mi-ramo lepe uspehe. S strani oblasti in avtomobilistov n; več pritožb, zato pa postajajo vaščani vedno bolj nezadovoljni. Zakaj? Naše ceste so po lev. polovici vedno pra/ne. vsi vaščani hodijo, vozijo in kolesarijo točno po predpisih, t. j. po desni strani. Zadovoljni so s to pametno ureditvijo. ker se ni treba izogibati, ustavljati, kregati se in prepirati z nepravilno vozečimi in hodečimi ljudmi. To discipliniranost naših vaščanov pa zdaj izkoriščajo avtomobilisti. Večina njih že ve, da na vožnji skozi naše vasi ne bo naletela na nepravilno vozeče voznike ter zato ne vozi več v predpisani maksimalni brzini, ampak divje dirjajo z blazno hitrostio skozi sredo vasi, uporabljajoč za vsak slučaj še hreščečo električno sireno Hiše ob cesti so visoko ]H> oknih obrizgane z blatom in vas je skoraj brez odmora ob suhih dneh zavita v oblake prahu Avtomobilisti. posebno težki tovorni avtomobili, ne vozijo več po desni strani ovinkov, V letošnji z,mi so otroc' v visiih razredih ljudske šole, še bolj pa v kmetsko nadaljevalni šoli spremljali našo dobro voljo in prizadevanje z nekim nezadovoljstvom in ironijo. Fantje so me v nedeljo popoldne peljali na cestni ovinek da se sam prepričam o nepravilni vožnji avtomobdistov. Nepristno mi jc bilo vedno, kadar je nepravilno pridirjal avto, po\prečno rezal ovinek in izginil za obiskom prahu. Se lepše ponazorilo sem doživel pred kratkim skupno z Ijudskošolskimi ucenci Prve deževne dni maja, ko so bile ceste blatne m polne rjavih mlakuž, sem šel z učene« 4 razreda na ekskurzijo. Hrup avtomobila me je navdal z neprijetnim občutkom. Pridirjal je avto ter nas po levi ftrani oškropil čez glavo. Temu avtomobilu je sled'' drugi in tretji. Poskušal sem z roko in z opozorilom na nas doseči zmernejšo in obzirnejšo vožnjo. Brez uspeha! Šofer in osta!: sovoza-či so v širokem, zadovolinem smehu zdirja-li mimo. Jaz in 60 otro-k pa smr b»'i po levi strani popolnoma mokri in pokriti s cest- nim blatom in konjskimi odpadki. Očistil sem si oča'a in zbrisal lice. Obleke in pokrivala se ni izplačalo čistiti. Jezili smo se vsi, posebno še jaz, ker so me nazaj grede ljudje ironično spraševali, ali bom še imel šolo o lepem vedenju do tujcev in avtomobilistov. Težka je v takem položaju uspešna vzgoja, vse naše prizadevanje se ob neuvidevnosti in neobzirnosti onih. ki bi nam morali biti hvaležni, razbije, naš vzgojiteljski ugled trpi in končno se moram kot človek, ogrožen na cesti, pridružiti upravičenim protestom ostalih vaščanov. Obzirnost za obzirnost, vljudnost za vljudnost, to geslo bi moralo veljati tudi na naših cestah če nič drugega. Dolžnost oblasti avtokluba in sličnih društev je, da začnejo s primerno vzgojo avtomo- bilistov in motoristov. Cestna policija ima tu hvaležno področje udejstvovanja. Podeželski učitelj Dalmatinskim gostilničarjem v odgovor V zadnji številki ponedeljskega »Jutra« smo čitali nekak zagovor prekomernega povišanja dalmatinskega vina, katerega konzum se je v zadnjih letih silno razpa-sel med ljubljanskimi vinopivci na škodo domačih štajerskih in dolenjskih vin. Nižja cena dalmatinskega vina je precej vplivala, da so ga zauživali socialno šibkejši sloji. Poznavalci in strokovnjaki rujne kapljice so si edini, da se današnja jakost dalmatinskega vina v Ljubljani ne more primerjati z našimi domačimi vini. Pravo dalmatinsko vino. ki se toči v Dalmaciji, slovi in je po stopnji močnejše ko ljubljansko. Ne slepomišite in ne potvariajte resnice, ker današnji »dalmatinec« niti ne ustreza prejšnji ceni. Poglavje vodovoda v Ljubljani je namreč urejeno. Razumni in podjetni dalmatinski bratje, ki se ba-vijo s prodajo svojega vina, so itak uvideli položaj in so spričo neuspeha znižali diktirano povišico. Usoeh se vidno kaže. zatorej: dobri prijatelji in potrošniki, pa či-' sti računi! Prizadeti Pojasnilo šentjakobskega odra v Ljubljani Z ozirom na članek, ki ste ga objavili v »Jutru« št. 111 one 15. maja 19-10. na 7. strani v 2., 3., 4. in 5. stopcu z naslovom »Pojasnilo šentjakobskega odra v Ljubljani« in s podpisom »šentjakobski gledališki oder«. Vas prosim, da izvolite v smisiu člena 26 zakona o tisku v vašem listu na istem mestu z enakim tiskom objaviti naslednji popravek: Ker so podatki, navedeni v pojasnilu šentjakobskega gledališkega odra napačni, jih popravljamo na podlagi originalnih listin, ki nam jih je izdala in potrdila blagajna šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani. Prosvetni odsek našega društva je imel v dvore ni Mestnega doma tri gledališke predstave. Konec marca 1935. so društveni dile-tantje igiali Meškovo igro »Mati« in blagajna Šentjakobskega gledališkega odra je s svojim žigom in s podpisom »M. Bučar« dne 8. majnika 1935 potrdila »prejem din 104. -—za kurjavo, snaženje dvorane in odra«. Kakor je iz tega potrdila razvidno, takrat kurjava ni mogla veljati 150 din za predstavo, kakor navaja pojasnilo šentjakobskega gledališkega odra. saj so tedaj vsi stroški za. predstavo znašali samo 104 din. Seveda je bila pa predstava tudi v razsvetljeni dvorani in so gotovo tudi stroški za razsvetljavo upoštevani v tem računu. Pojasnilo pravi, da je »za porabo električnega toka za eno predstavo in vaje zaračunal šentjakobski oder mestnim delavcem 40 din«. S temi stroški za razsvetljavo se pa račun za kurjavo še znatno bolj zniža. Sicer pa tudi razsvetljava dvorane ne velja toliko, ker šentjakobski oder po naklonjenosti mestne uprave in mestne elektrarne dobiva električni tok po znatno znižani ceni, da plača samo 1 din za kilovatno uro. Pred predstavo šentjakobskega gledališkega odra v soboto 4. maja t. 1. je mestna elektrarna kontrolirala porabo elektrike ter pri ponovni kontroli dne 6. majnika zjutraj ugotovila, da je bilo za dve predstavi 4. in 5. majnika t. 1. porabljenega električnega toka sj-mo 26 kilovatnih ur, kar znaša 13 din za eno predstavo. Po tej uradni ugotovitvi je torej šentjakobski gledališki oder imel celo pri električni razsvetljavi od našega prosvetnega odseka dobiček. Ne dne 19. decembra 1935., kakor trdi pojasnilo, temveč 30. novembra 1935., kakor je navedeno v originalnem potrdilu blagajne šentjakobskega gledališkega odra, so pa naši igralci v dvorani Mestnega dama igrali Manice Komanove igro »Prisega o polnoči«. V rokah imamo potrdilo blagajne šentjakobskega gledališkega odi a, ki ga je dne 16. decembra 1935. izdala našemu društvu in podpisala ga. Metka Bučarjeva, ko je potrdila sprejem din 225.— in sicer 200 din za uporabo dvorane, t. j. kurjava, razsvetljava i. dr. in 25 ciin za posojeno garderobo«. Za- kaj je bila ta predstava še enkrat dražja od prve, še danes ne razumemo. Pred predstavo pa. nismo imeli več vaj na cd m. kakor trdi objavljeno pojasnilo, temveč samo generalko, toda v nezakurjeni in mrzli dvorani. Iz tega izhaja, da šentjakobski gledališki oder ni polne tri dni kuril dvorane za naše predstave, kakor seveda trdi v svojem pojasnilu. Zato pa tudi kurjava za eno predstavo ni mogla veljati 150 dan, kakor navaja pojasnilo, ki upošteva tri dni kurjeno dvorano. Na Štefanovo 1935. smo pa ponovili »Prisego o polnoči«. Račun in potrdilo blagajne šentjakobskega gledališkega odra z žigom in dvema podpisoma ge. Metke Bučarjeve z dne 20. januarja 1936 pa. navajata prejem 285 din in sicer za kurjavo, razsvetljavo itd. 200 din, za posojilo garderobe 25 din ter za napravo novih kulis 60 din. Vaje za to ponovitev nismo imeli nobene, zato je bila pa tudi razsvetljava potrebna samo en večer, da je 200 din za kurjavo in razsvetljavo ter za »itd.« pritikline gotovo za revne mestne delavce predraga zadeva. Toda za to predstavo imamo še drugo potrdilo, da smo še posebej plačali »100 din za hono-| rar dveh delavcev in inscenatorja sc. Poleg j tega imamo pa, tudi še pismo z zahtevo, naj plačamo še 100 din za delo kulis. Na ta način bi nas bila samo ta ponovitev veljala 485 čin, čeprav smo kulise šentjakobskemu gledališkemu odru seveda pustili Li za to delo zahtevanih 100 din nikakor nismo zmogli ter jih tudi nismo plačali. Za prvo predstavo smo torej šentjakobskemu gledališkemu odam plačali 104 din, za drugo predstavo že dvojno ceno, a za tretjo predstavo je šentjakobski gledališki oder od revnih mestnih aeiavcev zahteval že 485 din. Tako torej samo računi, potrdila in pisma šentjakobskega gledališkega odra popolnoma dokazujejo navedbe gospoda župana v uradnem popravku, ki ste ga z njegovim podpisom objavili v Vašem cenjenem listu v sredo 15. majnika na 7. strani, ti dokumenti niso upoštevani in so zato v pojasnilu objavljene trditve z današnjim našim pojasnilom popolnoma ovržene. Ponavljamo, da naše skromno društvo nikakor ni moglo zmagovati tako velikih stroškov za dvorano, kakršne nam je na-računal šentjakobski gledališki oder, in smo zato bili prisiljeni prenehati s predstavami. Za odbor Podpornega društva mestnih delavcev v Ljubljani, predsednik: Svetek Franc * Po zakonu smo dolžni prinesti ta popravek. V njegovo lažje razumevanje naj pristavimo samo. da nam je bil popravek poslan na papirju, ki ima na strani označbo »Mestna občina ljubljanska«. © lan/e o cigareti Kaj teka 1/udstvo, grete se po temnih cestah sem ter tje? Le kaj golči? Le kai mrmra? Mar bliža konec se sveta? Odkod izvira ta po plah. da mesto vse je na nogah? Katera žalost jih teži. da mrko zrejo jim oči? A glej. odgovor ljudstvo samo da: zvrste se v vrsto dva tn dva S korakom trudnim spe sprevod; le kaj pripravlja se. Gospod? Tedaj se dvigne so/o g'as in gromko poje sočen bas. Za njim povzame pesem zbor, v akordih poje dol in gor: »Adijo, oh življenja čari Kod vzamem ne i sedaj denar, da kupim sj>et st »Drava* »Ihnr*r, »Zeto«, ko cena poskočila je presneto?« In krepko grla zadonijo: »Adijo. kai a sladka oh adiio> Teh cen moj suhi žep ne zmore mar s kvaliteto nt buo dovoli pokore?« In spet povzame glas vodilni: »Oh, čujte nas. bogovi s>lntl Življenje nima več za nas pomena, če cigaretam spet ne prae cena!« Zdaj kot bi stresel grom oblak, odgovori odmev krepak: »Hura! na boj za staro ceno!« Odbija s stene se ob steno. Tedaj pa nastopila je oblast in razpršila množico tulečo St marsikdo otipa! bučo /e bolečo, ker nikotin je strup in zdravju kvarna strast Peter Poprač NA POLICIJI — Kako morete trditi, da je bil stražnik pijan? — Dvakrat me je nahrulil: »Narazen!« — Saj to je njegova pravica in dolžnost! — Že prav, a bil sem sam. PRIZNA — Nikoli v življenju ne bom pozabila, kako bedast 3i bil videti, ko si zaprosil za mojo roko! — O, v primeri z mojo resnično neumnostjo je bilo tisto naravnost nedolžno! NE MOKE POVEDATI Učitelj: »Praviš, da te je osa pičila? Kam pa?« Učenec: »Tega ne morem povedati.« Učitelj: »Potem sedi!« Učenec: »Tudi ne unrem gospod učitelj.« Rože-zdravilo Velika kopriva (lat. urtica d'oica) se nahaja povsod kot plevel, ob ograjah, živih mejah in po vrtovih Koprivo spoznamo, če se je dotaknemo, kajti steblo in listi imajo toge cevi, ki vsebujejo mravsko kislino. Pri dotiku te cevi zbodejo m se odlomijo. sok pa se vlije v kožo in spusti pekoč in boleč občutek Velike koprive cvete julija ir avgusta. Cvet je bele barve. Zdišče se nabira spomladi. Kopriva čisti kri, uporabljamo pa io tudi proti revma-tizmu, če si boleče ude odrgnemo in otepe-mo s koprivo Čaj od listov (20 do 25 g na pol l vode) uporabljamo proti zasluzen ju dihalnih organov, proti zlati žili, zlatenici in proti bruhanju krvi Pomaga tudi proti protinu. mehurnemu in ledvičnemu kamenju ter proti revmatizrru (2 do 3 čaše dnevno). Čaj od korenin ie močnejši in ga uporabljamo z uspehom proti krvotoku, vodenici in proti razburjenju obsti. Če se jemlje premočan čaj, se pojavi bljuvanje. Minuta pomen&a Za življenje In za vsa IVAN Rokopis kaže spretnega človeka, ki se spravi k vsakemu delu. Nekoliko ponosen je na svoje znanje. Znajde se v vsakem položaju, vendar tako, da pri vsem tem ohrani svoj značaj in svojo osebnost. BLANKA Pri vaši zadevi bi se dalo težko kaj popraviti, ker ste pač po naravi taki. Morda bi poskusili z drugim načinom prehrane, posebno začimbe so v tem pogledu koristne. Najbolje pa storite, če vprašate za svet izkušenega Specialista. PEK. Precej površni ste in naglica pri delu vam bolj škoduje kakor koristi. Niste brez duševnih zmožnosti in tudi ambicije vam ne manjka, toda vaša vztrajnost je premajhna. I. B. Vi ste širokogruden, odkrit in radodaren značaj. Niste zmožni sovraštva in zahrbtno-sti. Redkokdaj se jezite. Dobrota in vedrina izžarevata iz vas, čeprav imate v svojem duševnem življenju marsikdaj bridke ure. JOŽICA. Vi ste podjetna ženska, ki nikdar ne obupa in ki vedno najde pravi izhod iz stisk in težav. Vajeni ste, da vse stvari rešite z eno, toda premišljeno potezo. Kljub svoji čustveni naravi imate dovolj smisla za stvarnost in za vsakdanje potrebe. POHORSKA ROŽA 22. Vaša sanjava narava in pa želja po novem in neznanem vas vlečeta v svet, ki si plen. Zardela je, povesila oči ter se še niže sklonila nad delom. Zmagoslavje in samoljubno zadoščenje ga je prevzelo. Glejte, njegov duh že prevladuje njenega! Toda to ni dovolj, tudi pokoriti se mu mora! še več, tudi vzljubiti ga mora ... še bolj vplivalno, zapove-dovalno in ostro je usmerjal ognjene snope iz svojih črnih zenic na belega goloba. Vera v uspeh jih je netila. — Glejte, že spet je dvignila glavo. Ozrla se je v strop, kakor bi ondi iskala kakšnih znamenj, potem pa ga je bežno, a zdaj vprašujoče pogledala. In spet se je lotila svojega dela. Ko pa le ni odnehal in ni, je položila obe roki na mizo. Lice ji je bilo prosojno belo, grizla si je ustnice, iz oči pa so se ji zabli-skali upor, srd. jeklena odločnost in še nekaj. Tisto neizgovorjeno pa je Rojnik prav dobro razumel — bila je zapoved, ki ne pozna ugovora: »Ne mučite me! Ali ste človek ali brezdušna zver?« Zdrznil se je in začutil, kako mu kri sili v glavo. Skoraj osramočen je zdaj on povesil glavo. Trdna volja, samozavest in navidezna nadmoč so kar medleli, plahneli, kopneii. že se je sramoval svojega početja; bil je kakor otrok, ki ga je mati spregledala ter mu preprečila nespretno zasnovano nakano, še bolj ga je oblila rdečica. Najrajši bi padel pred njo na kolena ter jo prosil odpuščanja Spoznanje, da po tej poti ni moči do cilja, ga je zmedlo do kraja. Nad svojo nemočjo bi se najrajši razjokal že se je oziral po svojem klobuku. da bi pobesnil, toda neka sila ga je še vedno zadrževala. Stara resnica je, da pade hipnotizer sam prav često kot žrtev medija, ki je po svoji volji silnejši. Tudi Rojnik se je sicer povzpel nad povprečneža, ki mu kuje odločnost in odpornost zgolj borba za obstanek, toda vsa ta navidezna, trdna volja ni bila kiena; bila je vse bolj naučena, v prvi priložnosti pa ga je kakor v posmeh zapustila. Tam. na oni strani, pa se je pred njim visoko dvignila na videz skromna, va-sp pogreznjena nežna ženska, ki ga je z naturno s pravoljo trenutno razorožila in j prisilila na kolena. Moral pa si je priznati, I da ni samo poražen, ampak da se je zgodilo še nekaj usodnejšega z njim. Hlastno je zvil cigareto ter s pekočimi lici odšel iz sobe. Hlad poletne noči mu je orosil čpIo in nekoliko pomiril živce. S trga je oddrdral voz, z druge strani pa se je začulo fantovsko petje. Rojnik se je skraja branil, naposled pa si je le moral priznati, da je sicer dobro namerjena strelica ljubezni odbrnela, toda je od čistega, trdnega stekla odletela, se vrnila in — strelca samega zadela prav v srce. Hotel je premagati, osvojiti, a je bil premagan, zasužnjen. Vzdihnil je, potem pa je stresel z glavo in zamrmral: »Kar tako se pa res ne dam!« Vrgel je ogorek cigarete stran ter se vrnil v družbo. Ko de sedel na stol. je soba utihnila. Njegov znanec Koželj je vstal, potrkal po kozarcu ter jel nato odvijati predeno dobrodošlice novemu gostu na čast. Med govorom je prinesla gospodinja svoji hčeri skodelico čaja. Ko so po govoru trčili s polnimi kupicami, je Marija, ne da bi se premaknila, tudi dvignila svoj čaj ter prijazno pokimala Rojniku. Vzradoščen se je globoko poklonil proti njej, da je trčil tudi z njo. Pozorno se ji je zagledal v oči. te oči pa so bile brezizrazne, skoraj tope. Toda trenutek pozneje so begale od gosta do gosta z izrazom nepopisne tuge. Kmalu pa se je spet sklonila nad svoje delo. kakor da 01 ne bilo prav nikogar pri mizi. Odslej je lepa Marija vso družbo očitno prezirala, z vso vnemo se je zatopila v svoje vezenje. Rojnik si je na novo prizadeval ter se trudil, da bi vzbudil njeno zanimanje, toda ves napor je bil zaman. Slabe volje se je naposled vzpel izza mize ter se začel z izbranimi, toda bolj podsmeh-ljivimi besedami zahvaljevati za Koželjevo napitnico Sredi govora pa je dejal: »Ko sem ji ugledal, me niso zadivile samo zelene gorice, pisane trate in vsa narava, tudi rože po vrtovih so me. O, ko bi smel odtrgati vsaj eno... Resnično očaran po svitu prelepih črnih oči v vazi od alabastra ...« Smeh družbe ga je zme-del, da ni mogel nadaljevati, še celo lepa Marija se je trudno nasmehnila, toda z delom ni prekinila. Razen nje so se vsi dvignili, da so trčili z govornikom, ki mu niso dail da bi skončal. In spet osramočen si je pcdprl glavo, toda se je naslednji hip že spet zravnal. Nova misel mu je šinila v glavo. Saj res, tako ne more dalje ... Podvizal se je, da prisede k dekletu, toda notar in sodnik, ki sta vsak na eni strani pofeg nje sedela, nista bila kar nič voljna, da se mu umakneta. Kajti med njima in kar preko lepe vezilje se je sple-tel prevažen pogovor. Notar je ravnokar segel sodniku v besedo. »Oprosti«, je dejal, »tvoje premise zahtevajo drugačen sklep.« Sodnik, razgret, je svečano odvrnil. da ni še nikdar sklepal krivo, ker vsekdar dobro pretehta vse premise. Rojnik se ni brigal za besedni dvoboj, preslišal je tudi modrovanje, »da nas zavoljo napačne osvetlitve oko rado vaia in da smo zaradi prehitrih in nepremišljenih sklepov radi krivični...« Rojnika je vse to besedičenje ozlovoljilo. saj ga je oviralo, da ni mogel s svojo besedo na dan ter zaplesti zanimivo lepotico v pogovor. Pogledal je uro. potem pa je zazdehal. Dvignil se je ter se poklonil pred vso družbo. »Saj gremo tudi mi.« so dejali Jeli so vstajati ter se poslavljati od gospodinje in njene hčeie. Marija, ki je sama ostala za mizo, je s trudnim nasmeškom in ne da bi vstala, podajala roko kar po vrsti vsem ter jim želela lahko noč. Tudi Rojniku. ki je nalašč počakal, da je bil poslednji Globoko se je poklonil in morda je bil o iskrenosti sam prepričan, ko je tako vzneseno izgovoril: »Lepa gospodična, težko že čakam jutrišnjega dne, ko vam prinesem šopek rož, če mi dovolite.« Začudila se je. j Ne razumem vas,« je dejala. »In čemu ravno meni?« »Ker. ker...« Nič pravega se ni mogel zmisliti. vrh vsega ga je pa še Koželj potegnil za rokav, rekši: »Ali boš že šel ali ne! Nikar ne čvekaj budalosti — oprosti. Labko noč, Marička!« Hočeš, nočeš. Rojnik je moral z njim. Bil je strašno slabe volje, kar molčal je. šele sredi trga so se novi znanci razšli. Prijatelja sta ostala sama, brez besede sta zavila mimo cerkvi*. Zd^i pa se je Rojnik ozrl v zvezdnato nebo, globoko zasopel ter prekinil molk. »Pa si trdil.« je dejal lahno očitajoče, »da m v vsem trgu nobene mikavnosti. Pa je; glej. tista Marička, kakor ji praviš ti, je prav ljubka in zanimiva. Seveda ima že svojega ženina?« »Tamie, v cerkvi, da, ondi je njen ženin,« je Koželj pokazal z roko. Rojniku je zastal korak. »Kaj praviš? Ne razumem te!« »Jaz tudi tebe ne. Ali si morda slep? In potem pa še takšna govoranca... He, J le kaj si mislil s tisto vazo od alabastra! Pa saj ti revica ni zamerila, mi smo te še 1 o pravem času zadržali, da nisi zinil še kakšno neumnost. Tako očitno pa res ne , 3meš ljudi zasmehovati. In da ji boš kar rož prinesel. Ti si pa res tič.« Rojnik ga je zgrabil za ramo ter ga stresel, »a se jaz norčujem! Kako pa govoriš! Razloži vendar, razjasni mi!« »Zdaj pa vidim, da si resnično slep. Saj sedi za mizo kakor lutka, ker je že od svojega prvega leta po rojstvu — hroma. Pravijo, da je takrat zdrknila s peči, dekla pa jo je ujela za noge... Prepozno so spoznali in pomoč je bila zaman. Pa tako lepa je, da se vsakemu zasmili.« Rojnik je do zore prečul pri oknu in kadil cigareto za cigareto. Bil pa je mož beseda, kaiti zvečer ie stopil s šopkom vrtnic v krčmo »Pri kroni«. Toda gostilniška poba je bila prazna. Prihitela je gospodinja. »S čim naj postrežem gospodu?« »Rajši mi povejte, kje je družba,« je razočarano zastokal. »Gospoda pride samo enkrat na teden. Prosim, sedite.« »Ne utegnem. Prosim, dajte te rože gospodični hčerki. »Ko je izročil cvetlice, se je okrenil ter naglo odšel. Naslednji teden se mu je nesrečna Marija z iskrečimi očmi zahvalila za rože, nakar se je kakor odlomljena cvetka vdano sklonila nad svoje vezenje. Ves večer ni nikogar pogledala. Tudi Rojnik je molčal, srce mu je bilo prazno in brez želja. Pri slovesu je lepa Marija z otožnim nasmehom vsakemu posebej podala roko ter želela lahko noč. ga predstavljate v lepih, zapeljivih barvah. Toda zdaj niso časi, da bi človek prisluškoval utripom svojih sanj. Zato potrpite nekoliko. in ko bodo zapihale ugodnejše sape, boste z mirnim srcem lahko razpeli svoja jadra v svet. — Priloženi rokopis razodeva mehko, sentimentalno dušo, ki so ji vse njena čustva in notranja doživetja, v katerih koprni noč in dan. Zaradi tega ji gine volja do življenja in bolj ji prija večerna otožnost kakor pa jutrnja vedrina. Vse življenje okoli nje ji je le begoten sen, edir.o resničen se ji zdi svet njenih lastnih sanj. ING. Vaš rokopis kaže izredno živahnega človeka, polnega življenjske sile. vsestranske razgibanosti in delavnosti. Nad svojo okolico dominirate s svojo duhovitostjo, ki je včasih združena z zbodljivostjo. Tega se tudi zavedate in to vam daje zaupanje v samega sebe in samozavesten nastop. Imate neke svoje posebnosti, ki vas pa v očeh drugih delajo bolj prijetnega in zanimivega kakor pa čudaškega. Tudi vaš odnos do sveta in življenja je nad povprečno okolico, vendar pa skušate vse stvari dojeti ne samo iz sebe, ampak predvsem iz bistva stvari samih. SAVINJA. Vi ste popustljiva ženska, ki nima dovolj volje, da bi se uprla mnenju ali ravnanju drugih, čeprav bi to včasih rada. Tudi svoji osebi bi radi pripomogli do večje veljave in upoštevanja, ali to se vam le redko posreči, živite večinoma sami zase in med vsakdanjimi opravili vam mineva čas. — Vaš sin je delaven in odločen in pri n,jem le tisti več velja, kdor več plača. V občevanju z ljudmi ni popolnoma odkrit in vedno pričakuje od družbe svoj dobiček. Zaradi tega se nagiba k hinavščini, DIJAK. Vi ste umerjeni in harmonično razvit. Tudi vaše zmožnosti so na vseh področjih približno na isti višini Zato si izberite tak poklic, do katerega imate veselje in nagnjenje. Mislim pa, da bi vam bila filozofija še najbolj po duši. LJUBLJANA 33. Vi ste človek stvarnosti. Red in smotrnost sta vam nad vse. Pri vas se sme biti nič preveč in nič premalo. Delo vam je več ko načrt in praksa več ko teorija. Kakor zahtevate natančnost pri drugih, tako ste strogi do samega sebe. Cut odgovornosti vam je v krvi. Ce boste hodili po tej poti, se vam ne bo treba bati bodočnosti. L. Azkuin SREČNA SLUŽKINJA Služkinja: »Gospod, žal moram službo odpovedati. Z vašo gospo ne morem več izhajati!« Gospod: O, vi srečnica! Vidite, jaz ne morem odpovedati.« EDINA MOŽNOST Narednik (rekrutu): »Kaj bi storil, če bi stal na straži pred skladiščem smodnika in bi se smodnik naenkrat vnel?« Rekrut: Pokorno javljam, gospod narednik, da bi eksplodiral.« Objik v kraljevskem Zagrebu Metropola banovine Hrvatske je poleg Beograda eno vodilnih središč sodobnega življenjskega vrveža na Balkana Resnica je, da se je mesto Zagreb zadnja leta na široko razmahnilo, periferije so se mu močno razpotegnile in že dve železniški postaji pred njim, že pri Pod-susedu. občutiš bližino velikega mesta. Tako po številnih tovarniških dimnikih kakor po premočrtno potegnjenih, tlakovanih maser Kamere z daljinomer! so nekaj lepega, gotovo. Preden pa se odločite za taksno kamero in plačate zanjo tisoč ali še več dinarjev, kakor bi vas stala ista kamera brez daljinomera, bi vas hoteli opozoriti na nekatere malenkosti: 1. Daljinomer, ki kaže samo od 1 m dalje, nima dosti pomena, če ni v zvezi z zelo svetlojako optiko in prilično dolgo goriščnico, kajti ostrino je treba na centimeter natančno ustanoviti šele pri manj ko meter oddaljanih predmetih, pri bolj oddaljenih kakšen centimeter ali celo deci-nreter več ali manj nima nobene vloge in takšne razlike se kmalu naučimo ceniti na oko. 2. Celo pri zelo dragih kamerah imajo daljinomeri to slabo lastnost, da pričnejo radi kazati netočno, ker se je mehanizem v nj.h zaradi kakšnega stresljaja premaknil. Poglejmo skozi daljinomer, ki je ustanovljen na »neskončnost«, kakšen tenek, »neskončno« oddaljen predmet, n. pr. zvonik ali kaj podobnega. Prepričani smo, da bo moraia večina imetnikov kamer z dalji-nomerom ugotoviti, da jim dotični predmet kaže dvojno, kar bi seveda ne smelo biti. 3. Kamere z izmenljivo optiko še posebno ne potrebujejo daljinomera, kajti ta je urejen seveda le za določeno optiko. 4. Daljinomer, ki ni zvezan z ustanovitvenim mehanizmom za optiko ali pa ni obenem tudi iskalec, pomeni izgubo časa. Stopnjo razvitosti kakšnega filma presojamo pri temnični luči vedno s pogledom na zadnjo stran, ne na sprednjo, če je na zadnji strani razločno videti sledove slik, zlasti pa svetilne (torej temne partije v filmu), in obrise predmetov, tedaj je film zadosti razvit. Če gledamo skozi film proti temnični luči, tedaj morajo biti tudi najsvetlejše partije rahlo osenjene. Isto velja, če delamo s ploščami. To presojanje na oko pa je zelo negotova stvar, lahko se zmotimo. Napreden amater razvija svoje filme in plošče rajši v tanku in na določen čas, ki velja stalno za določene razvijalce, določeno temperaturo in določena negativna tvoriva. Po dveh. treh poskusih si bo pridobil s tem načinom toliko prakse, da mu ne bo potrebna nobena kontrola razvitosti. Z vlita slika se d4 hitro zravnati po starem načinu: primemo jo za dva nasprotna si ogla in jo potegnemo z zadnjo stranjo preko mizne-ga roba. Nevarnost je le ta, da dobimo pri tem načinu kakšne praske v papir, ki jih z ničemer več ne odpravimo. Windisch priporoča nekje boljšo metodo: suho sliko odnosno več enako velikih slik zložimo na desko, pokrijemo jih z drugo desko, na to postavimo — vedro z vodo ter pustimo tako nekoliko ur. Kopije in majhne slike zravnamo v ostalem tako, da jih damo v knjigo. Zveza SFAD: V ponedeljek ob 20. v lokalu FKL seja eksekutive. Važen dnevni red! Fotoklub Ljubljana: V torek in petek zvečer običajni program. Fotoklub Zagreb pripravlja za letošnji oktober svojo vsakoletno mednarodno razstavo. L. 6. V. 1940: Nobena izmed kamer, k! jih navajate v svojem dopisu, ni posebno primerna za vsestransko in resno delo, to so bolj kamere za spominske posnetke. Po našem mnenju bi bila najprimernejša zrcalna, enooka ali dvooka kamera, format 6Y6 cm, optika najmanj 4.5. zaklop Com-pur ali vsaj boljše vrste. Kamer tega tipa je vse nolno, v vsakem ceniku jih najdete. Cena 800 do 1500 din. V naSi rubrik! je zadnjič iz tehničnih raz logov moralo odpasti naslednje poročilo, ki ga objavljamo naknadno: »Pesem slovenskih planin«. Pod tem naslovom nam je pretekli teden v Frančiškanski dvorani v Ljubljani znani foto-amater Cveto Svigelj, ki deluje sedaj v Zcgrebu, pokazal izbor svojih tekočih filmov in diapozitivov, prve deloma, druge celotno v naravnih barvah. Nastop je imel dvojen namen, in sicer je šlo za prikaz n-.ateriala. ki bi se dal uporabiti za tujsko prometno propagando, drugič na za prikaz zmogljivosti Kodakovega filmskega tvoriva. zlasti barvnega. V prvem oziru je večer uspel. Svigelj ima za seboj dovolj fotografske prakse in za dojemanje lepot naše pokrajine dovolj očesa, da je bilo popolnoma upravičeno, če je ljubljanska Tujskoprometna zveza vzela večer pod svoje okrilje. V tekočih filmih bi si želeli sicer manj statičnih momentov in v diapozitivih mani enostavnega prevajanja tega. kar ie Svigelj nekoč delal v črno-beli tehniki, v barvno tehniko, kajti ta ima svoje posebne principe in zanjo ni enostavno dober vsak motiv, ki utegne biti kot črr.o-bela fotografija izvrsten. V splošnem pa bi mogla predvajana dela tujemu občinstvu prav zadovoljivo pokazati pestrost m krasote naše zemlie — za to pa gre. Kar se tiče drugega, reklamnega namena te ' V ~ ' * * - - -• k.'' • • ■■■ Eksplozija petrolejskega voda v Palestini Petrolej je dandanes eden najaktualnejših problemov Bližnjega vzhoda in, lahko 6e reče. vsega sveta. Petrolej je danes svetovna sila in je dragocenejši ko samo zlato. Brez njega ni motorizacije, aviacije in navigacije. Ležišča petroleja v Prednji Aziji so v vertikali med Kavkazom in Perzijskim zalivom. Ta pas je eno samo petroleisko polje, vendar se dasta razbrati dva velika centra, kavkaški na obeh straneh Kavkaza in tigriški ob porečju Tigrisa. V prvem so trije večji revirji, Baku. Groznii in Maj-kop, v drugem pa prevladuje mosulsko-kirkuški revir, ki sega še na turška tla. na jugu pa mu sledita še dva med Kamini-kom in Kirmanšahom na iraško-iranski meji ter v Južni Perziji s središčem v Maj dan-i-Naftunu. Kavkaški petrolej pripada Rusiji, tigriški pa se nahaja na ozemlju Iraka in Irana, a njegovi vrelci so v angleških rokah. Ta dva revirja nista mnogo narazen, zato so razumljivi poželjivi pogledi sosedov čez mejo. Prometno gravitira kavkaški petrolej proti Črnemu morju, tigriški pa na Sredozemlje in k Perzijskemu zalivu. Na ozemlju angleškega imperija samem je bore malo petroleja. V svetovni produkciji dosega njega delež le dva odstotka, kar je razumljivo, ker v časiu, ko se je imperij oblikoval, petrolej še ni zavzemal pomembneg a mesta v mednarodnem življenju. Toliko boli se ie morala angleška politika vreči na iskanje petrolej sirih polj, ko je petrolej postal prvi pogoj vsake oborožitve, Za Anglijo je bil še toliko večjega pomena, ker je prva pomorska in industrijska država na svetu. S pritiskom na nekatere šibkejše države ji je uspelo obvladati šestino svetovne produkcije, nadvlada nad morji in posest najvažnejših točk na zemlji pa ji tudi omogočata siguren dovoz v domovino. Toda mnoga ležišča, ki jih je imela gospodarsko v rokah, so bila precei daleč in prevoz v vojni dobi nesiguren. zato je bila prisiljena poiskati si bližnjih ležišč v Prednji Aziji, ki jo smatra Anglija za svojo interesno sfero. Tako se je pričela doba petrolejske politike. zmede svoje notranjosti, dvomov in neuslišanega hrepenenja. Nekega dne se je opogumil in se ji razodel: »Milica, rad te imam.« — Molčala je. Razburjeno, a otožno je dodal: »že dolgo begam za teboj. Gotovo si opazila, kako si mi ljuba. Jaz pa le ne morem presoditi, ali so moja prizadevanja zaman ali ne. želim si jasnosti. Povej, odkrito povej, me sprejmeš ali odklanjaš?« — Zamislila se je. nato pa odločno dejala: »Ne morem se vezati na nikogar.« — Grenko je izustil: »Ne zameri, ne bom se ti več vsiljeval.« Miloš je potegnil črto čez ljubezen. To dekle! Kaj bi mu predstavljalo, kak zanos bi mu dajalo! Zdaj je vsega konec. Naj le ima svojo samostojnost, zanj je ni več. Segel je po zastarelem sredstvu, s katerim se skuša tešiti večina ljudi: vdal se je pijančevanju. V hrupni družbi prijateljev je pel, razsajal, potem nenadoma umolknil, se zastrmel v zrak. spet pograbil kozarec in ga treščil ob tla. Med najbolj nebrzdanim razgrajanjem se je za hip zresnil, oči so se mu vlažno zalesketale. Val neuravnovešenosti ga je nosil s seboj, nekje v globini pa ga je peklo. Sprostitve! Poza bi jen ja! Tako sta minila dva mesca * Ko je Miloš vročega poletnega dne prišel h kosilu, je našel na rnizi pismo. »Miloš! Se spominjaš, kako si me prepričeval, da se mi bo nokoč zahotelo ljubezni. Nisem verjela, a danes čutim, da se ji moram podvreči. Varala sem se. Samostojnost, ki sem si je želela in zaradi katere sem te odbila, mi je zdaj odveč. Ničeva je v primeri z mojimi čuvstvi. Odkar si se popolnoma umaknil iz mojega življenja, je z vsako uro raslo v meni spoznanje, da sem te žrtvovala prividom. Oholost in samozavest sta se izgubili. Kličem te in čakam. Se boš odzval ? — Tvoja Milica.« Čuvaj mastnega .> : " "" rednem obhodu tisti večer ntki kiojnei obzirno izognil,*. Za Perzijo (današnji Iran) se je sredi prejšnjega stoletia razvila huda borba med Anglijo in Rusijo, a staro rivalstvo se ie še poostrilo, ko so na začetku 20. stoletia odkrili tu bogata petrolejska ležišča. 2e leta 1901. je zmagala Anglija, ko je Novo-zelandec William Knox d' Arcy, ki ga je krila Anglija, prejel koncesijo za izkoriščanje perzijskega petrolejskega bogastva izvzemši v petih provincah, ki so bile re- zervirane ruskim interesom. S to koncesijo je bila odločena usoda perzijskega petroleja. ki se v bistvu ni spremenila niti leta 1907., ko ie bila s posebnim aktom severna Perzija izročena ruskemu, iužna pa angleškemu vplivu, Petrolei se v Perziji izkorišča samo na jugu ob reki Kamu. medtem ko se vrelci na severu ne izkoriščajo. Leta 1932. je Perzija izsilila od Anglije nekaj ugodnejših pogojev v pogodbi. Pred svetovno vojno ie med Anglijo in Indijo ležalo na smrt obsojeno turško cesarstvo s petrolejskimi vrelci v Mezopotamiji, Anglija je v vodah okoli Arabije, ki je bila po večini še pod turško oblastjo, zasedla važne postojanke od Cipra do Ade-na in Bahrenskih otokov in jo tako popolnoma oklenila. Da ojači svoie pozicije v Indiji, je leta 1895. odtrgala Beludžistan od Afganistana, malo pozneje pridružila Kašmir Indiji in zasedla Tibet. Na drugi strani si je prizadevala utrditi svojo ma-ritimno pozicijo in je izvajala v morjih okoli Arabije izrazito politiko talasokra-cije. 2e dolgo pa jo je mikalo glavno bogastvo turške Arabije, mezopotanski petrolej, ki je takrat odtekal v Perzijski zaliv, kamor ie Anglija počasi, a sigurno prodirala, da ie postal eden izmed vozlov njene imperialne politike. Usodni trenutek je napočil, ko sta Anglija in Francija novembra leta 1914. napovedali Turčiji vojno. Anglija je zmagala z odločilno pomočjo arabskih upornikov, katerim je bila za pomoč obljubljena vsa Arabija razen Sirije, ki naj bi postala francoska. Anglija je na bojiščih dosegla častno zmago. Arabija je bila svobodna, toda angleške čete 90 ostale na svojih položajih in so pomagale Angliji tudi do diplomatske zmage v mosulskem vprašanju, ki je zanimalo Anglijo iz gospodarskih in vojaških ozirov (koridor med Levanto in Perzijskim zalivom). Za Mosul je Anglija bila trd diplomatski boi s Francija ki se , je v obrambo svojih pravic sklicevala na j dogovor, po katerem na i bi mosulski pe-trolejski revir pripade! Franciji. Ta dogovor ie stvarno razveljavil 1. 1915. sklenjeni angleško-arabski sporazum, po katerem naj bi se ustanovila panarabska konfederacija s šerifom Huseinom iz Meke na čelu. Vozel sporov, ki so nastali, je na koncu odločilo Društvo narodov, ki ie razsodilo Angliji v prid. Ko so bile odstranjene ovire, se je Anglija lotila sistematičnega izkoriščanja petrolej sluh vrelcev. Danes se zalaga v glavnem s tigriškim petrolejem, kar ji omogoča zlasti mir na Sredozemlju. Ta petrolejska polja so ii najbližja in so vsaj pred Nemci na varnem . nost in gibljivost letalstva omogočata, da more aeroplan, oborožen s topovi, ki v veliki višini patruljira nad fronto, opaziti vsak nameravam udar od strani tankovskih enot. To ima za posledico prehod v bliskoviti napad v strmem padanju tako, da aeroplan napade najobčutljivejše točke. V takem napadu iz velike višine in od zadaj more pilot streljati iz relativno majhne oddaljenosti, kar znatno veča sigurnost in točnost zadevanja. Glede na srednjo brzino borbenega letala, katera je mnogo večja od brzine tanka, ki se po zemlji giblje s hitrostjo okoli 50 do 60 km h, more letalo v primeru, da prvi napad ni v celoti uspel, napad večkrat ponoviti, dokler ni tank uničen ... Druga prednost rezultira iz povečanja kinetične energije zaradi brzine aeroplana, ki jo je treba prišteti k brzini projektila in ki se v strmem padanju giblje med 30 do 40 •/.. Iz tega razloga ni potrebno, da je borbeno letalo oboroženo s topovi pretirano velikega kalibra. Ko govorimo o premikajočem se cilju, postane . brzina streljanja važnejša od privzete ve- | likosti kalibra, kajti brzina mora biti ta* redno velika, ako gremo za tem, da napadeni cilj čimprej uničimo. Aeroplan, oborožen z dvema avtomatičnima topovoma, more v eni sekundi izstreliti do deset granat na 1 kvadr. meter blindirane površine. Prav tako pa je potrebno, da posadka letala računa tudi z lastno obrambo pred napadi sovražnih lovskih letal. V ta namen je aeroplan oborožen še z vrtljivo, navadno dvojno strojnico, s katero upravlja drugi član, posadke kije izvidnik in strelec. Po svoji veliki okretnosti in brzini nudi letalo v nizkem letenju cilj, ki ga je izredno težko zadeti. Aeroplan! s topovi, ki napadajo, pa morejo biti prav tako kakor tanki, sami napadeni med izvrševanjem dane naloge od strani sovražnih lovcev. Pred vsako akcijo proti blindiranim enotam se aeroplani napadalci vedno zadržujejo na veliki višini in so mnogokrat nevidni in neopazni. Zaradi nevarnosti nenadnega napada morajo biti blindirane enote v svojem nastopanju redno zaščitene z lastnimi lovskimi aeroplani, da preprečijo nasprotniku vsak poskusen napad. Ruski petrolej na poti v Nemčijo Od orožja za borbo proti tankom se vedno znova vse bolj in bolj zahteva velika okretnost. Protitankovska orožja, s katerimi so opremljene poedine moderne vojske, obstajajo večidel iz težkih strojnic in protitankovskih topov, ki spremljajo pehoto od linije do linije in imajo nalogo, ustaviti napad blindiranih enot. Ko govorimo o oklopnih avtomobilih in modernih tankih s 15- do 20milimetrskim oklopom čelno in podolžno, vidimo, da je učinkovitost težkih strojnic, katerih kilibor ne prehaja 13 mm, zelo majhna ali pa celo nikakršna. Pehota, ki razpolaga z orožjem večjega kalibra in z eksplozivno municijo. ima očividno več izgledov za uspešno borbo proti tankom. Toda vsa ta defenzivna orožja imajo en nedostatek: delovrti morejo proti napadaiočim oklopnim vozilom samo frontalno in le v izjemnih primerih tudi iz boka tako, da je pred njimi najmočnejši blindirani del teh vozil. Mimo tega pa ta orožja istočasno s prvim udarom izdajo svoj položaj. Seveda sovražni tanki ali artilerija s tistim trenutkom 'iS: - -v- :ŽSS V- • -■:v. . -•sv ; ■ B- ^ Ii^MhI * Ameriki Mefefejo letel«, ki pemfeje te*« p »rak* Narava proti tehniki živimo v času »bliskovite« hitrosti. V naslednjem par primerjav iz narave in tehnike: Polž napravi na uro 0.007 kns Tok reke 3.2 * Zmerni veter 7.2 ^ Tekač-športnik 10.0 „ Kolesar IS „ Parnik 45 n Dirkalni konj 60 „ Divja raca 80 „ Vihar 90 „ Antilopa 100 * Najhitrejša riba 130 „ Lastavica 240 „ Vojaško letalo 500 H Zvok 1200 „ Najhitrejša muha, cefenomija 1300 „ Granata 2630 „ Krogla iz vojaške puške 3000 „ Granata ladijskega topa 4300 „ Zemlja okoli Sonca 107.000 „ Najhitrejša zvezda 900.000 „ katodni žarki 1 milijardo „ Svetloba 1.08 milijarde „ Moč žuželk Najmočnejša žival na svetu je — stri-galica. Močan človek premakne tovor, ki je desetkrat težji od njega. Strigalica pa vleče tovor, ki je 530krat težji od nje. Mravlja je po svoji moči že znana, če bi imel človek n. pr. enako moč v nogah ko bolha, bi lahko na Kongresnem trgu od-skočil, preskočil ljubljanski Grad in do-skočil nekje ob Gruberjevem kanalu. Neki hrošč, ki tehta 6.5 g, brez škode nese na hrbtu 2.5 kg. Če bi imel človek tako močna pleča, bi lahko nesel 28.000 kg. Številke o svetovni vojni Vojna je trajala 4 leta, 3 mesece in 11 dni; 27 držav je bilo posredno zapletenih v vojno in sicer 4 na eni, 23 na drugi strani. Ubitih je bilo 8,495.000 ljudi, ranjenih 21,730.000. Stroški svetovnega klanja so znašali v zlati valuti 186 milijard 333,640.0000 dolarjev predvojne vrednosti Joj. kako se bodo statistiku ježili lasj«, ko bo delal statistiko današnjega klanja... Ljubljanska resolucija Pod vplivom francosko-pruske vojne t* hrvatske nagodbe z Ogri so se dne 1. decembra 1870. v Ljubljani se šli najodličnej-si zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov ter določili »Ljubljanski južnoslovanski program«, katerega prva točka se glasb »Edinstvo južnih Slovanov, začeto ob postanku naroda, je ostalo vse veke neprenehoma ži\>o v narodnem čustvu in se javlja proti drugim narodom v edinstvu jezika.« Krfsha deklaracija Dne 20. julija 1917. je bil sklenjen sporazum med srbsko vlado in jugoslovenskim emigrantskim odborom. Ta sporazum je prvi državnopravni akt, ustanovna listina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Krfska deklaracija je postavila osnove kasnejši ustavi naše kraljevine. Podpisala sta jo Nikola Pasič in Ante Trumbič. Izjava slovenskih duševnih delavcev —5— Dne 23. novembra 1918. so objavili slovenski kulturni delavci — znanstveniki, pisatelji, pesniki, umetniki — izjavo, v kateri so zahtevali takojšnje in popolno politično združenje države SHS s Srbijo, zlasti zaradi napredujoče italijanske zasedbe. (»Slov. Narod«, 23. nov. 1918.) RADOVEDNOST — Zakaj pa jemlješ vsak večer papigo v spalnico? — Kar tako, iz radovednosti. — Kako iz radovednosti? — Veš, rad bi dognal, kaj v spanja govorim. V SOLI Učitelj: »Ko bi tvoj oče vedel kako al poreden, bi mu gotovo lasje oeiveli.« Janezek: »To ni mogoče!« Učitelj: »Zakaj?« »Kar > Državna liga 1940 Stari prvak spet na prvem mestu Po včerajšnjih tekmah, v katerih je sarajevska Slavija prvič izgubila, je spet zasedel čelo tabele BSK, na častnih mestih pa sta Slavija in Gradjanski Ljubljana, 19. maja. Finalne tekme za državno prvenstvo gredo naglo od rok. Danes je bilo na sporedu že četrto kolo, v katerem je bila na sporedu po ena tekma v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Največ zanimanja je bilo za sarajevsko srečanje, ki ga je BSK tesno odločil zase in se tako ponovno dvignili na čelo tabele. Hajdukovci so iz Beograda odnesli dragoceno točko, zagrebška domača rivala pa sta naredila tako, da so »plavi« zabili rdečim štiri gole in gladko prišteli obe točki. Do prihodnje nedelje, ko bodo igrali •Gradjanski - Hajduk v Zagrebu, Slavija -Hašk v Sarajevu in Jugoslavija - BSK v Beogradu, je stanje prvenstvene tabele takole: BSK 4 3 1 0 8 : 4 7 Slavija 4 3 0 1 4 : 2 6 Gradjanski 4 2 0 2 9 : 5 4 Hajduk 4 1 2 1 7 : 5 4 Jugoslavija 4 1 1 2 7 : 8 3 Hašk 4 0 0 4 4 : 15 0 V naslednjem naša poročila: Jugoslavija: Hajduk i: 1(8:0) Beograd, 19. maja. Prav je imel oni beograjski šaljivi list, ki je nedavno zapisal, da je beograjsko rdeče moštvo prav za prav tamkaj samo zato, da »krade dobro voljo svojim drukarjem«. Danes je Jugoslavija imela na svojem igrišču v gostih splitskega Hajduka in mu je brez potrebe odstopila eno točko. Do odmora so domači izpustili nešteto idealnih šans, ki bi jih bili lahko izrabili in vodili najmanj z 2 : 0. Tako pa so prišli do prvega gola šele v 15. min. druge polovice, ki pa so ga pozneje Spličani izravnali. V moštvu je treba pohvaliti srednjega krilca Brociča, ki se je mnogo trudil in je bil posebno v defenzivni igri najboljši mož na polju V napadu je ugajal samo Šarič na levem krilu, medtem ko vse ostalo z Aco Petrovičem vred ni moglo zadovoljiti. Za Hajduka je današnji remis gotovo časten uspeh, zlasti ker je moštvo nastopilo s tremi rezervami brez Milutina, Lemešiča in Sobotke. Najboljšo moč je imelo v vratarju Brkljači, pa tudi oba branilca sta bila dobra, čeprav gre edini gol za domače na račun Matošiča. Med krilci je ugajal Marušič, v napadu pa sta se najbolj uveljavil' obe krili. Do odmora je bila Jugoslavija v premoči, vendar je ostalo samo pri tem in "are/, gola. Po odmoru je v 15. min. padel po Šarieu vodilni gol, nato pa je v 33. min Hajduk izenačil po Šapeti, in sicer zaradi pegreške branilca Lukiča. V zadnji minuti so imeli domači še krasno šanso za zmago, toda vratar Brkljača je tudi to preprečil. Tekmo je sodil madžarski sodnik Ingre. Gledalcev je bilo okoli 4.000. Gradjanski : Hašk 4 s 0 (1:0) Zagreb, 19. maja. V današnji tekmi za državno prvenstvo je Gradjanaski natopil z Brozovičem namesto Kokotoviča in Zalantom namesto Matekala. medtem ko je kot branilec igral BeloševiC. Do odmora je bil Gradjanski precej slab in je igral tudi raztrgano, pa tudi Ha-škovci niso biil mnogo boljši. Edini gol tega polčasa je padel po Lešniku že v 3. min. V 33. min. je sodnik zaradi foula Izključil prav Lešnika, kar je občinstvo sprejelo z burnimi protesti. Po odmoru je Gradjanski pokazal, da lahko tudi z 10 igralci zmaga nad nasprotnikom, kakršen je bil današnji Hašk. Bil je ves čas v znatni premoči in naslednji gol je zabil v 23. min. Cimermančič je lepo podal Wolflu, ta pa je streljal na gol. Vratar Cindrič je žogo odbil, toda Zalant je bil na mestu in že je bila v mreži. 2 : 0. V 27. min. je Cimermančič po krasni solo akciji poslal efektno bombo na Haškova vrata. Cindrič jo je v padcu ujel. vendar mu je padla iz rok, kar je izrabil Wolfl in povišal na 3 : 0. Tik pred koncem je še enkrat prišel do strela Wolfl in iz precejšnje daljave s topovskim strelom postavil končni rezultat. Tekmo je sodil madžarski sodnik dr. Horvath. ki je bil glede presojanja foulov prestrog. Gledalcev je bilo okoli 1.500. : SI 1:0 (i: ©) Ija Sarajevo, 19. maja. Današnja prvenstvena tekma med Sla-j vijo in BSKom je predvsem pomembna zaradi rekordnega obiska, kakršnega še ni bilo v Sarajevu, odkar igrajo nogomet. Na igrišču samem je bilo okoli 6.000 gledalcev, na bregovih, ki se dvigajo tik za ograjo, pa ie bilo še najmanj 3.000 zastojnkarjev. Tekma je bila odigrana v izredno živahnem tempu in je bila silno napeta do zadnjega udarca. Slavija se je rudi to pot pokazala v prav dobri formi in je bila do odmora sploh boljša in močnejša. V drugi polovici igre je bil hudo blesiran njen igralec Rajlič, tako da je morala skoraj ves ostali del igre prav za prav igrati samo z 10 ljudmi, kar je bilo odločilno tudi za sam izid. Edini in zmagonosni gol dneva je zabil Frane Matošič iz 20 m daljave. Prvi poraz Slavije v dosedanjem tekmovanju je prinesel BSKu spet vodilno pozicijo med vsemi 6 kandidati za naslov državnega prvaka. pzelenem poijti niso Ljubljana ? železničar 4 : 4 (S : O) Ljubljana. 19. maja. Na igrišču Ljubljane je bila popoldne prijateljska tekma med ligaškim moštvom Ljubljano in mariborskim Železničarjem. Tekmo je gledalo samo 200 gledalcev, ki pa z znanjem obeh moštev niso bili posebno zadovoljni, čeprav je bila igra precej živahna. Železničar je nastopil v postavi: Kalin. Frangeš I. Frangeš IT. Stiftar. Kardinar. Habit, Lešnik, Pocajt. Turk. Ravnjak. Sta- lekar. Moštvo je v splošnem zaigralo dobro in je dn-eženi remis kljub premočni igri domačih. ki so že vodili 3 : 0. popolnoma zaslužilo. Obramba razen vratarja, ki je imel slab dan. je bila prav dobra. V srednji vrsti imajo najboljšega moža v Kardinar-ju. ki ga ostala dvojica še daleč ne dosega. Napad je zaigral tehnično prav dobro. samo pred golom je vse preveč težko okreten. Enajstorica ima vse pogoje, da bo v slovenski ligi zavzela eno prvih mest in v tem tekmovanju lahko častno zastokala mariborski nogomet. Ljubljano so zastopali: Pogačnik Puterle, Jerman. Čebohin. Pupo. Šercer, Presinger, Perko. Kroupa, Hassl, Erber. Nekompletno moštvo ligaša je danes z igraekanjem dopustilo, dasi je vodilo že 3 : 0. da so gostje s 4 : 3 prišli v vodstvo in mu je komaj uspelo rezultat izravnati, čeprav je bila igra ves čas v njihovih rokah. V obrambi so vsi trije zaigrali bolj 7A -iio in so v glavnem krivci nasprotnikovega uspeha. Krilska vrsta je imela v P;;pu in Šercerju odlična moža. dočim se Čebohinu pozna, da ni krilec. V napadu sta dala prav dobro igro Presinger in Kroupa. zato pa Erber in Perko nista bila na viš'ni. Hassl bo moral svoje mesto prej ali ?"ej prepustiti mlajšim. Kratek potek: V prvem delu igre gostje močno pritisnejo Lj. v obrambo in igrajo tehnično prav lepo vse do pred gol. kjer pa jim zmanjka strelca. V 28. min. uide Presinge". ostro strelja in žoaa je v levem kot a mreže 1 : 0. Vratar iz Maribora ima =Iab di.n in Kroupa v 31. min. poviša že n& 2 0. V drugem polčasu strelia Pupo v 3. min. prosti str'-! in Erber neubranljivo postavi na 3 : 0. Domači igralci se »igračkajo«, kar r<- stje temeljito izkoristijo. V 8. min. zniža frangeš na 3 : 1 in že v 11. min. popravi prisebni Pocajt na 3 : 2. V 16. min. izravna Frangeš iz prostega strela na 3 : 3. V 30. min. branilec z roko ustavi žogo in Frangeš z bele točke zviša na 4 : 3. Domači ostro pritisnejo in dve minuti nato je Presinger oni. ki doseže še enkrat in korčni remis. Lj. ima do konca še nekaj prilik za uspeh, toda Hassl pokvari neka-terikrat in izid se ne menja več. Sodil je g. Macoratti. V Murski Soboti nisc igrali Maribor, 19. maja. Kakor nam javljajo iz Murske Sobote, za danes odrejena prvenstvena tekma med Muro in Rapidom ni bila odigrana. Rapi- dovo moštvo je sicer prišlo v Mursko Soboto, toda na igrišče šele okoli 15.45, medtem ko je bila tekma določena za 15. uro. Takrat je bila na terenu samo Murina enajstorica s sodnikom Nemcem iz Maribora in ko po 15 minutah nasprotnika ni bilo, je sodnik tekmo odžvižgal. Ko so se pozneje Rapidovi igralci pojavili na stadionu, Mura ni hotela proti njim nastopiti niti v prijateljski tekmi. f d. jl n n ■v > f ■J i". Al ' ; r n pj 1 - >J ct i Celjska Jugoslavija prvak II. razreda Celje. 19, maja. SK Jugoslavija in SK Laško sta danes dopoldne na Glaziji pred 300 gledalci odigrali drugorazredno prvenstveno tekmo, v kateri je zmagala Jugoslavija s 3 : 2 {2 : 0) in s tem dokončno zasedla prvo mesto na prvenstveni tabeli. Moštvo Jugoslavije je predvajalo solidno tehnično igro. Njen napad je bil borben in je izkoristil nekaj lepih prilik. En gol za Jugoslavijo je padel iz enajstmetrovke. Tudi Laško je streljalo enajstmetrovko, a je vratar Jugoslavije v zadnjem trenutku odbil žogo. La-ščani so igrali požrtvovalno in so pogosto prevladovali na terenu, njihov napad pa je bil pred nasprotnikovim golom neodločen in ni znal izrabiti mnogo lepih prilik. Če bi bili imeli Laščani boljše strelce, bi bili gladko zmagali. Sodil je g. Božič iz Radeč. Mladina Olimpa je v prvenstveni tekmi premagala mladino Jugoslavije s 3 : 1 (1 : 0). Sodil je g. Presinger. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvo juniorjev: Ljubljana : Jadran 2 : 0, Slavija : Mars 3 : 2, Svoboda : Moste 1 : 0. Jesenice: Bratstvo : Hermes 2 : 1. Prijateljska tekma dveh bodočih' slovenskih ligašev. Split: Split : Slavija(V) 4 : 0 (2 : 0). Zadnja ligaška tekma hrvatsko-slovenske lige. Gole so zabili Bakotič, Petronjič, Rosic in Neškovič. Varaždinci so bili v drugi polovici igre prav dobri, vendar niso mogli zabiti gola. Gledalcev je bilo okoli 600. Banjaluka: Krajišnik : Concordia (Zagreb) 4 : 3 (0 : 1). Budimpešta: Madžarska : Rumunija 2 : 0 (0 : 0). Gole sta zabila dr. Szarosy in Szet-vary v 2. in 18. min. drugega polčasa. Med igro je močno deževalo in je bril tudi hud veter. Gledalcev je bilo okoli 20.000. — Mladinska reprezentanca Madžarske je zmagala nad rumunsko z 1 : 0. Atletski miting Ilirije V soboto popoldne je priredila Ilirija na svojem igrišču za Kolinsko tovarno atletski miting, ki naj bi veljal obenem kot izbirno tekmovanje za troboj, ki bo junija mesca med Ilirijo ter Italijani in Madžari. Mitinga se je udeležilo seveda največje število atletov prireditelja, razen ■ tega pa še nekaj atletov Primorja in Pla- j nine. Žalostno pa je. da ni prišel na tekmovanje nobeden od pozvanih sodnikov. Tega smo na naših mitingih zadnji čas 1 sicer že vajeni, toda jasno je, da tako ne more iti več dalje in je že skrajni čas, da se reši to vprašanje. Tudi to igrišče za prirejanje mitingov ni prikladno, ker ni ' ograjeno, razen tega pa bi bilo nujno potrebno zboljšati tekmovalne naprave (skok v višino in daljino!) ali pa naj bi Ilirija prirejala svoje mitinge na drugem igrišču. Kakor je pokazalo tekmovanje, bo Ilirijo na troboju zastopalo precej juniorjev in pa omladincev, ki so že skoraj popolnoma zamenjali staro seniorsko gardo. ! Med juniorji so se zlasti izkazali: Kolenc, i ki je dvakrat tekel 100 m 11.8 in bi v ' boljših razmerah gotovo rezultat še izbolj- j šal, dalje Milanovič Dušan, ki je postavil i dober rezultat v skoku v daljino ter kljub j nemogočemu odskočišču tudi v skoku v i višino. Med omladinci in seniorji pa Cičar, ki je dosegel lep rezultat v skoku v daljino. dočim na 100 m ni dal vsega iz sebe, potem Oberšek na 800 m, ki pa je tekel, kakor se je pozneje izkazalo, 6—10 m premalo, a je kljub temu njegov rezultat zelo dober. V dobri formi se je pokazal tudi še Vilar na 400 m in pa Kien na 1000 m, ki je brez konkurence postavil precej dober rezultat. Tudi rezultat na 4 X 100 m, ki je sicer odličen, ni točen, ker je bil start pomotoma na črti, kjer je bil start za 800 m in bi bil pravi rezultat približno 1 sekundo slabši. Tehnični rezultati Daljina (omladinci in juniorji): 1. Cičar (I) 6.25, 2. Milanovič D. (I) 6.02, 3. Doga-noc (Pl) 5.92, 4. Pfeifer Vlado (I) 5.55. Seniorji: 1. Sodnik (I) 5.75. Višina (juniorji): 1. Milanovič Brane (I) 155, 2. Milanovič Dušan (I) 155. 3. Mencinger (I) 155, 4. Pfeifer Ciril (I) 155. Tek na 100 m (juniorji): 1. predtek: 1. Kolenc (I) 11.8. 2. Pfeifer Vlado (I) 13.2, 3. Doganoc (Pl), II. predtek: 1. Wilhem (I) 12.6, 2. Marjan (I) 12.8, 3. Mencinger (I). Finale: 1. Kolenc (I) 11.8, 2. Marjan (I) 12.2, 3. Wilhem (I) 12.8, 4. Pfeifer Vlado. Seniorji: 1. Cičar (I) 11.7, 2. Vilar (I) 12.2, 3. Sodnik (I). 400 m seniorji: 1. Vilar (I) 54.8, 2. Zupančič (Pr) 57.8, 3. Podlipec (I) 58.9. 800 m (senoirji): 1. Oberšek 2:02,0, 2. Glonar Jože (I) 2:10,2. Disk (omladinci ln seniorji): 1. Koecheri (I) 34.51, 2. Vehar 31.75, 3. Sodnik (I) 29.60. Krogla (seniorji): 1. Koscher (I) 10.47, 2. Sodnik 9.95. Juniorji (5 k«): 1. Vehar (I) 12.23, 2. Milanovič B. (I) 11.38. 4 X 100 m: 1. Ilirija (Cičar, Kolenc. Vilar, Marjan) 45.9. 1000 m (seniorji): 1. Kien (Pri 2:47.5. Juniorji: 1. Drovenik (Pr) 2:38.0, 2. Zele (Pl) 3:00, 3. Cebulj (Pl). Občni zbor najstarejšega motokluba Za novega predsednika MK Ilirije je bil izvoljen trgovec Ignac Vok Ljubljana. 19. maja Sinoči je imel MK Ilirija pri Slamiču svoj 28. redni občni zbor. Zborovanje zaradi izrednih dogodkov ni bilo posebno obiskan in tudi sam predsednik g. Franc Borštnar se je le za hip odtegnil drugi obveznosti. da opravi to društveno dolžnost. V svojem uvodnem poročilu je navedel lanske glavne klubove uspehe, predvsem lepo uspeli dirki na novi betonirani cesti med Mednem in St. Vidom ter na Ljubelju, ki jo je lani obiskal sam Nj. Vel. kralj Peter II. Glede sporeda za bodoče predsednik ni mogel dati podrobnih podatkov, ker razmere za enkrat ne dopuščajo konkretno obravnavanje raznih še tako lepih načrtov. Vsekakor pa bo klub poskusil iz-\esti vsaj že lani odgodeno dirko na Gor-skupno z novomeško podružnico. Iz tajniškega poročila, ki ga je skupno s ; tehničnim predložil tajnik Kassig, je raz-j vidno, da ima klub 146 rednih članov po-i leg 43 ustanovnih in je lansko sezono za-i ključil z lepim moralnim in tudi športnim : uspehom. Njegovi dirkači, posebno pa i klubov prvak Janko Šiška, so si priborili i 14 prvih. 9 drugih in 6 tretjih mest na i raznih motociklističnih prireditvah, j V razpravi je nastopil dolgoletni klubov član in pionir našega motociklizma g. Jaka Gorjanc, ki se je spomnil umrlih klubovih članov, potem pa poudarjal predvsem to. da se njegov klub vselej in povsod zavzema samo za dober in pošten šport in takšen hoče ostati tudi v bodoče. Klubove finance so po zaključku tega poslovnega leta še dovolj ugodne. Pri volitvah, pri katerih je bil ves odbor izvoljen soglasno, je proti pričakovanju prišlo do tajnih volitev predsednika, kjer je dobil največ glasov dosedanji podpredsednik g. Ignac Vok. I. podpredsedniško mesto so zasedli Novomeščani z g. Jo-žetom Pcnco, za II. podpredsednika pa je bil kljub ponovni odklonitvi izvoljen dosedanji predsednik Franc Borštnar. V odboru bodo gg. Kassig. Kobal, Zeslin. šiška, More. Matko. Rudolf, Šolar, Jereb. Lapaj-ne. Vesel, Levičar. Pele in Bahar. Športna komisija gg.: Polak. Okroglič. Pipenhacher. Grašir. Hudales Tehnična komisija: Mi-klavčič. Ferllč. Kopač, Košir. Pregledniki: Goreč. Tratnik. ZvolinskL Med slučajnostmi so imeli glavno besedo agilni Novomeščani, ki so govorili za to, da bi bila dirka na Gorjance na tradicionalni ilirijanski datum 15. avgusta. Razen tega so se klubovi člani ta večer dogovorili za skupni izlet na Trško goro v nedeljo 26. t. m. Letošnji občni zbor MK Ilirije je prišel v nemiren čas, kar pa ne pomeni, da bo zato delo v klubu obstalo. MK Ilirija ima lepo tradicijo in neumorne delavce! Lepa prireditev Avtokluba Na včerajšnjo ocenjevalno vožnjo je šlo 36 avtov in 15 motociklov — Spretnostne tekme na Kongresnem trgu je gledalo več tisoč gledalcev Ljubljana, 19. maja. Startali smo ob 8.11 To se pravi, ne vsi, temveč samo mi, ki smo bili v Fordovi limuzini Stanka Rozmana s startno številko 48, torej enem izmed najjačjih in tudi zadnjih vozil v konkurenci. Tekmovalci so začeli odhajati kmalu po 7. uri v enominutnih presledkih; najprej mali avtomobili, potem mali motorji in tako drug za drugim avti in motorji, vsega 36 prvih in 15 slednjih. Iz Ljubljane Pot je vodila v oblačno jutro in pisano pomlad tja proti Kamniku. Imeli smo predpisano brzino in na prvi kontroli smo morar biti ob 8.44. Sprva smo pognali, potem pa v lagodnem tempu do sekunde natančno obrnili na Glavnem trgu v Kamniku. Od tod smo krenili po pestri pokrajini proti drugemu cilju v Kranj. Za mostom čez Kokro je bila spet kontrola. Po računih smo uravnali brzino in tudi tamkaj smo bili skupno s časomerilci zadovoljni. Ura je bi'a natančno 9.16. Zdaj smo zavili na glavno cesto, se prerili mimo vseh kotanj po sredini kranjskega mesta, švignili nekoliko po krasnem betonu ter zavili nato na desno proti Tržiču. Čakala nas je najtežja preizkušnja. Do mesta samega še ne, toda takoj potem po strmem delu do tretje kontrole za Begunjami. Uživali smo diven razgled na pisano pokrajino pod seboj, zdaj pa zdaj nas Je pozdravilo teplo solnce, toda hiteti smo morali zelo, zelo. Ko pridemo spet na ravno ln vozimo mimo Begunj je cesta skoraj prazna. Tam dobi zato naš Ford krepak pospešek in z zamudo pičlih nekaj sekund smo tudi tukaj ušli vsaki kazni in škodi. To je bilo ob 9.54. V tretje gre rado. smo dejali in se na tihem že kot zmagovalci odpraviil na zadnjo ln najdaljšo etapi do cilja v Ljubljani. Čas je bil odmerjen dovolj izdatno. Nič se ni primerilo med potjo; gnečo v Kranju smo minili brez zapletkov in prišli na Sorško polje hudo radovedni. Tu je bil neobvezni »kilometer lancee«, hitrostna dirka na kilometer daleč z letečim startom. Kakor nalašč je položen ta košček Bouble so dobili naši V včerajšnji tretji igri sta Punčec in Pallada v treh setih zmagala nad Italijanoma. — Stanje točk je 2 : 1 za goste Zagreb, 19. maja. Pred približno 600 gledalci so danes popoldne na igriščih na Šalati odpravili tretje srečanje v mednarodnem teniškem turnirju za pokal JTS med Italijo in Jugoslavijo. Na sporedu je bil double, v katerem sta naše barve zastopala Punčec ln Pallada, za Italija pa sta nastopila Cucelli in Del Bello. Neia dvojica je več ali manj srečno v treh setih 8 : 6, 6 : 3, 6 : 1 izvo-jevala prvo zmago. Stanje točk je po da- našnjem dnevu 2 : 1 za Italijo. Italijani so v današnjem doublu igrali mnogo bolje kakor kaže rezultat. V našem paru je bil Pallada boljši od Punčeca. Tekmovanje se bo končalo jutri z zadnjima dvema singloma, v katerih bo najprej Punčec igral z Roraanonijem, nato pa še Pallada s Cucellijem. Nad« za končni uspeh našega moštva so m sicer po današnji zmagi nekoliko popravile, vendar pa so kljub temu razmeroma majhne. ravne betonske ceste tamkaj med bujne gozdičke za takšno majhno poslastico motornemu vozaču. In bi je naš Ford ne poskusil? Brzinomer je kazal okoli 140 km. to smo videli v vozu, oni ob cesti pa so rekli, da smo šli kakor vihra. Potem ni bilo več dogodkov. Zmerom gosteje smo sreča-\ ali nedeljsko življenje na cesti. Na cilj se vsakomur mudi in nazadnje smo morali tudi mi pred njim samo še zavirati in gledati na kazalce. Bilo je 11.03, kakor smo priti morali zaradi ocene. V Ljubljani Ljubljana je bila proti poldnevu v soln-cu. Vse ulice do Kongresnega trga, še bolj pa prestrani trg sam, so na gosto zasedle množice gledalcev. Tukaj je čakala udeležence po vsej 128 km dolgi vožnji še zanimiva spretnostna preizkušnja po vzorcu, ki ga poznamo iz znane vožnje v Monte Carlo. Trg je bil obeležen z raznimi zastavami, mimo katerih je bilo treba v najkrajšem času doseči končni cilj nasproti univerze. Za avtomobiliste so pripravili še poskušnjo z reverziranjem v garažo in vožnjo po deskah z enim kolesom. V splošnem so vsi vozači pokazali zadovoljivo rutino; seveda pa smo lahko videli med nekaterimi s poletom tudi nekatere brez njega. Množica je z zanimanjem sledila tem vajam do konca. Ob pol 13. so prireditelji zaključili račune. Nekaj splošnih pripomb To je bežna vnanja slika današnje ocenjevalne vožnje za avte in motorje v izvedbi ljubljanske sekcije avtokluba, ki je letos kljub izrednim časom vzbudila med prijatelji še več zanimanja kakor lani. Med številnimi avtomobilisti je šlo v konkurenco tudi nekaj zastopnic nežnega spola, med motociklisti pa se je udeležbi brez dvo ma poznala odsotnost nekaterih znanih dirkačev iz neodložljivih razlogov. Ne glede na to pa se je pokazalo, da bo vredno to prireditev kar trajno obdržati na sporedu, saj je za začetek sezone dobrodošla priložnost za preizkušnjo vsakomur, ki upravlja motorno vozilo. Organizatorna stran prireditve, ki je zahtevala ne samo zaradi številnih oddaljenih kontrol, temveč še zaradi posebnih konkurenc v hitrosti in spretnosti, mnogo podrobnih priprav in velik aparat delavcev, je bila dobra. Glavni vodja vse prireditve je bil načelnik športno turističnega pododbora g. Sabec, ob strani pa so mu stali predvsem funkcionarji in člani klubove motosekcije in seveda tudi ves upravni odbor s predsednikom kluba gosp. Praprotnikoin na čelu. Morda so prireditelji tu in tam slišali kako kritiko, o katere umestnosti bo treba še razpravljati, v splošnem pa so morali biit vozači z vožnjo zadovoljni. Ker ji je bilo »izjemoma« naklonjeno tudi vreme, lahko Avtoklub to današnjo prireditev uvrsti med dogodke, s katerimi se je krepko uveljavil tudi na terenu kot zmerom agilnejša organizacija za propagando motornih sporto*r pri nas. Številke Tehnični referat naj obsega za zdaj samo številke! Avtomobili Kategorija do 700 ccm: 1. Stojnšek Gustav 2 točki, 2. Vidmar Stane 12 točk, 3. Dr. Boh Alojz 14 točk. Kategorija do 1.500 ccm: 1. Ing. Ga-šparin Pavel 11 točk. 2. Dr. Horvat Ivo 19 točk, 3. Dr. Žužek Bogdan 27 točk. Kategorija do 2.000 ccm: 1. Čamernik Mirko brez točk. 2. Rechbach Lisi 6 točk. 3. Palme Franc ml. in R. Kassig 13 točk. Kategorija nad 2.000 ccm: 1. Maire Henry brez točk. 2. Rozman Stanko 7 točk, 3. Kristan Boris 20 točk. Mo t o c i k 1 i Kategorija do 250 ccm: 1. Slibar Mirko 14 točk, 2. Zaje Jože 34 točk, 3. Si-monič Štefan 40 točk. Kategorija do in nad 500 ccm: 1. La-pajne Jule 15 točk. 2. Kobi Mirko 21 točk, 3. Janko Š;ška 32 točk. Ekipe 1. Ekipa Adler: Rechbach 6 točk, Ni-ckelsbacher 43 točk, Čamernik 0 točk (skupaj 49 točk). — 2. Ekipa Mercedes Benz (skupaj 63 točk). — 3. Ekipa Adler Gerk 43 točk. Piccoli 31 točk, Kenda 42 točk (skupaj 116). — 4. Ekipa Fiat: Levičar 53 točk, Jakopič 46 točk. Zupan 17 točk (skupaj 136 točk). Najboljši čas v hitrostni dirki na kilo-I meter lancee na motociklu je dosegel član MK Ilirije Janko Šiška na BMW s 128.1 km na uro, med avtomobilisti pa je bil najhitrejši Drago Ostrožnik na BMW s 121.2 km na uro. Ustanovitev SLAK-a Ni bil zgolj slučaj, da je bil ob priključku na današnjo avtomobilsko in motorno prireditev, ki so se je v velikem številu in z lepimi uspehi udeležili slovenski športniki, hkrati ustanovljen Slovenski avtomobilski klub s sedežem v Ljubljani. V navzočnosti delegatov ljubljanske in mariborske sekcije je otvoril g. Avgust Pra-protnik popoldne ustanovno glavno skupščino. ki je soglasno sprejela klubova pravila ter si izbrala naslednji upravni odbor: predsednik: Avgust Pranrotnik, industrijalec. Ljubljana. I. podpredsednik Anton Krejči, tov. ravnatelj. Ruše, II. podpredsednik: dr. Ciril Pavlin, tov. ravnatelj, Ljubljana, tajnik: dr. Bogdan Žužek, odvetnik. Ljubljana, blagajnik: Karol Gove-kar. tovarnar, Lj.. referent za tisk: Boris Kristan, trgovec, Lj.. sportnotehnični referent: Janko Sabec, ravnatelj. Ljubljana in odborniki: Rado Hribar, industrijalec, Lj , dr. Makso Šnuderl, odvetnik. Maribor, dr. Vilko Marin, zdravnik, Maribor. Glavna skupščina je brzojavno pozdravila bana dr. Natlačena, komandanta dravske divizijske oblasti, diviz. generala gosp. Stefanoviča, ljubljanskega in mariborskega mestnega župana, komandanta mesta Maribora g. brig. generala Bogoviča, ter Savez avtomobilskih klubov kraljevine Jugoslavije. v čigar sestavi bo Slovenski avtomobilski klub razvijal svoje delo v pro-speh našega avtomobilizma. »Sportska revija«. Najnovejša številka te ilustrirane revije lz Beograda vsebuje spet kopico slik s tekme med Hrvatsko in Madžarsko ter zanimive reportaže o vseh najnovejših športnih dogodkih. Slovenska stran ima nekaj kratkih, pa zelo aktualnih prispevkov s tremi slikami. Vseh slik je v tej številki okoli 50, na naslovni strani portret BSK-ovega igralca Vujadinoviča. Mnogo zanimivega za vsakega športnika! Revija izhaja dvakrat mesečno in so posamezne številke po 3 din, tromesečna naročnina pa 16 din. Denar je treba poslati na ček. račun št. 60-273, naslov uredništva pa je Beograd, poštni predal 973. Proglas vodstva JUU Beograd, 19. maja. p. Izvršni odbor JUTJ je izdal proglas učiteljem, v katerem poudarja, da zahtevajo resni časi, v katerih živimo, od vseh, da pustijo ob strani vse osebne skrbi, nestrpnosti in vsa nesoglasja in posvetijo vsi s\-oje sile primerni dolžnosti, delu za narodno solidarnost, za povzdi-go zaupanja in optimizma med našim narodom, ker temeljita na tem naša svoboda in naša svobodna država. Proglas naglaša tradicije, ki jih imajo učiteljske generacije za narod, kakor tudi, da so bili učitelji vedno budni stražarji na braniku narodnih interesov. Naša draga domovina, vsa prežeta z željo, da bi živela v miru ki svobodi, lahko računa v polni meri z navdušenjem in požrtvovalnostjo nacionalnih čini-tel,jev in naj bo prepričana, da bodo dali zanjo vse, toda njo ne za nobeno ceno. Skupščina Kola srbskih sester v Beogradu Beograd, 19. maja. p. Dopoldne je bila 28. letna skupščina Kola srbskih sester, na kateri je bila prečitana tudi pozdravna brzojavka Kola jugoslovenskih sester iz Ljubljane. Iz podanih poročil je razvidno obširno delo Kola srbskih sester, zlasti 231 zgraditev lastne bolnišnice v Beogradu. Težavno dviganje rušilca »Ljubljane" Šibenik, 19. maja. o. Davi sc prflSdl z zadnjim dviganjem svoječasno ponesrečenega rušilca »Ljubljane«. Ob 8. zjutn^: so začeli črpati vodo iz notranjosti lad^ Urr z velikimi kompresori pritiskati zrak ." ri velike cilindre, ki 90 bili z močnimi verigami pričvrščeni na trup ladje. Ladja se je vedno bolj dvigala iz vode in je že kazalo, da bo delo uspešno končano, ko je naenkrat nastala pod vodo zamolkli eksplozija. Parnik sc je zopet potopil v prejšnjo Sego ter se nagnil za kakih 10 stopenj. Preiskava je ugotovila, da sta počila oba prednja cilindra in popokale tudi železne verige, s katerimi sta bila pričvrščena na trup. Nadaljnje reševalno delo so morali ustaviti in se bo nadaljevalo šele čez kak inesec, ko bodo nabavili nove cilindre. INSERIRAJTE V »JUTRU"! Teden borbe proti Jetiki Svečana otvoritev ob desetletnici pričetkov bcja zoper jetlko v Sloveniji Ljubljana, 1"J. maja. Za letošnji protijetični teden žari na Ljubljanskem gradu ^elik dvojni križ, ki nas vse te dni opomina, da ima protitu-berkulozni teden ravno \ letošnjem letu poseben pomen. V slavnostno okrašeni sejni dvorani magistrata je bi! danes dopoldne številno obiskan občni zbor Protituber-kulozne zveze Na zbo-ovanjt je prihitelo 52 delegatov, ki so zastopali 27 krajevnih organizacij. Zbor je ot\oril predsednik dr. Joža Bohinjec, ki je poleg delegatov posebno toplo pozdravi i zastopnike banske uprave šefa zdravstvenega in socialnega oddelka g Antona Kos'ja in inšpektorja dr. Avramoviča. zastopnika mestne občine g. Ravniharja in zastopmkr divizionarja dravske banovine a dr. Hadži-Gligorija, sanitetnega podpolkovnika. Spomnil se je tudi visoke pokroviteljice Nj. Vel kraljice Marije, ki ji je bila poslana vdanostna brzojavka. ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje g dr. Budisavljevi-ča s pozdravno brzojavko in nrošnjo. naj bi njegovo ministrstvo posvečalo protije-tičnemu gibanju več pozornosti m mu nudilo več gmotne in moralne podpore. Prvih deset let Letos poteka deset let. odkar smo v Sloveniji napovedali boj za'-rarni morilki je-tiki. Teh deset let predstavlja polno lepih uspehov, pa tudi polno grenkih razočaran i Predsednik dr Bohiniec jc podal kratko zgodovino razvoja zveze iz njenih nrvih za- kuloznega tedna. Slavja sta se poleg zbo-rovalccv udeležila tudi ban dr. Marko Natlačen m mestni župan dr Juro Adlešič. Otvoritev je prenašala ljubljanska radijska postaja. V uvod je zapel oktet Akademskega pevskega zbora Sledil ie nagovor predsednika Protituberkuiozne zveze V7 njem je dr. Bohinjec pozval vse Slovence v borbo proti jetiki. Ta teden naj bo skromna moralna pomoč vsem onim ve! kim duhovom teh dni. ki nenehno iri z vedno večjim pritiskom kličejo k miru k dobroti .. Poudaril je pomen prve desetletnice proti jetičnega delovanja p;i nas se s priznanjem spomnil vseh delavcev no dispanzerjih zdravnikov in sester, in nakaza' delo za bodoče desetletje, ki nai bo posvečeno trudu, da vsakemu jetičnemu bolniki damo na razpolago potrebno posteljo in možnost hitrega in uspešnega zdravljenja Bolnice, sanatorij) in ljudsko zavarovanje — to mora biti druga stopnja našega dela. Vara se, kdor misli. da jetičnih bolnikov ni. Sto in sto jih jc, ki hirajo in umirajo po vaseh, trgih in mestih, ker se nc morejo zdraviti. Iz njih gredo bacili okužbe na vse strani, sežejo tudi do onih. ki se bodo našemu tednu hoteli izmikati in bodo zapirali svojo denarnico in svoje srce. Go-rje mu. nad katerim se maščuje usoda! G ban je nato pred mikrofonom izrazil željo, naj bi ti dnevi nc bili samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbst\a. nc samo dnevi, v katerih se mimoorede spominjamo trpljenja bednih bolniko\ temveč en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdrav in samozavesten narod, ("lastita! je zvezi k desetletnici in s tem razglasil začetek protituberkulozncga tedna. Nato ie izpregovoril še mestni župan g. Juro Adlešič o nalogah mestnih uprav v protijetični borbi. Otvoritveno slavnost jc zaključil oktet APZ. ki jc zapel še nekaj lepih, bodrilnih pesmi. četkov in se topi'? spominiai delavcev in žrtev jetike Posebno hvai?/no se je spominjal predsednika lige v Ptuju 2 dr Stuhe-ea, ki je dv:gn;i proti;ctično gibanje v visoko pasivnem okrapa do zavidanja vredne višine. Slovensko protijet:čno skrbstvo je imelo srečo, da ;e prevzel«' dobro dediščino pokojnih dr. Demetra B'eiweisa in dr. Danila Majarona k sta bila glavna činitelja v bivšem deželnem društvu za bolne na pljučih. Prva prizadevanja Osrednie protijetične lige so b;!a posvečena ustanavljanju proti-jetičnih dispanzerjev V" tcku let je bilo ustanovljenih skupno v. državnima dispanzerjema v Celju in Mariboru 21 polnovrednih protijetičnih dispan/eri-v k ;ih vodijo strokovno kvaPfic rani zdravniki s skrbstvenimi sestrami. Vs .l^panzerji so opremljeni z modernimi rontgen-aparati. Veliko važnost je morala zveza posvečati zlasti ustvari t v-' najširše delovne skupnosti z raznimi ustanovami in organizacijami, ki imajo interes na po^digi ljudskega zdravja, s Higienskim zavodom, tako z Rdečim križem in posebno z Okrožnim uradom pa tudi s slovenskimi občinami, ki na razne načine podpirajo borbo proti jetiki. Zalibog pa je še precej občin, ki v tem delu stoje ob strani. Stalini podporniki protijetične borbe so poleg banske uprave, ki prispeva iz svojega proračuna 150.000 din, še Humanitarni fond državnih železnic. Pokojninski zavod. Delavska zbornica. Zbornica za TOI. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani in nekaj večjih trgovskih tvrdk in zavarovalnih zavodov, ki pa so v preteklem letu dosegle komaj 5.000 dinarjev. Denarna sredstva ki j;h vsako leto prejema zveza odnosno lokalne lige. so dale-ko nezadostna, da bi z njimi krili vsako leto večje potrebe Primanjkujejo potrebna sredstva za ojačen je socialnega skrbstva, za podpore v živilih, za izboljšanje stanovanjskih razmer, za izolacijo otrok, za počitniške kollonije, zlasti pa za zdravljenje revnih jetičnih bolnikov Beda med bolniki je tako velika, da mnogi nimajo niti sredstev za vožnjo z avtobusom ali vlakom v najbližji dispanzer. Z letošnjim geslom, da mora imeti vsak bolnik svojo posteljo, hoče zveza podčrtati nujno potrebo po ustvaritvi primernih oddelkov za je-tične bolnike v naših bolnišnicah, zlasti ▼ Ljubljani, Mariboru in Celju ter po ustvaritvi cenenega ljudskega zdravilišča. Bolnikom moramo dati možnost, da se zdravijo ali brezplačno, ali z zelo nizko oskrbnino. Ta del problema je rešljiv ie z uvedbo najširšega ljudskega zavarovanja za primer je-tičnega obolenja. V preteklem letu je biilo kliničnih preiskav okoli 25.000; številka dovolj zgovorno dokazuje brezpogojno potrebo obstoja in razširitve naših dispanzerjev Honorarji zdravnikom in sestram so v sp^nem zelo skromni in nezadostni. OUZD je lani organiziral sistematično preiskavo vseh vajencev in je bilo pregledanih 10.000 vajencev. Te preiskave se bodo nadaljevale tudi v bodoče. Protijetična borba se mora zanimati za celega človeka, za vse njegove socialne težave: tudi tu moramo manifestirati svojo srčno kulturo, socialno miselnost, narodno zavednost. V revne slovenske hiše moramo s svojim delom prinašati vedro razpoloženje Stan je organizacije O stanju organizacije je poročal zvez'n tajnik g dr. France Debevec Imamo že 47 kraievnih protijetičnih lig in 6 protijetič-nih odsekov pri odhorih Rdečega križa, skupaj torej 53 krajevnih organizacij. Skupno je bilo včlanjenih pri 26 ligah 7.387 članov. Zveza namerava ie*os ustanoviti sklad, k- naj bi služil za zdravljen'e vseh jetičnih Slovencev, zlasti siromašnih, in je poslala vsem občinam okrožnice za prispevek po 1000 din za tak sklad. Poroča'a sta še blagajnik Rado Čelešnik in predsednik nadzornega odbora Ravnihar, k' ie predlaga! odboru razrešnico. Sledila je razprava n poročilih m je g dr Neu-bauer prečital resolucijo dispanzerskih zdravnikov Nato so se vrš;Ie volitve in je 1 bi! soglasm izvoljen za predsednika dr. j Bohiniec k že 10 It t \odt -vzročiJa nesioga v zgodovini slovanstva, stiašne so bile njene posledice v nizu življenja našega naroda, nesloga je bila, ki je posameznim stanovskim borbam zadajala smrtne udarce, in mi učitelji, ki nam je doižncst. da služimo naš narod, naj bomo ljudstvu vzor nesloge? - Spametujte se vsi zaslepljeni, da ne padete v jamo. ki jo kopljete droigim. Zavedajte se pa. da le preko nas v.-.eh vodi pot do vsakega posameznika.« V slovenskem učiteljstvu je 'iozoreJo spoznanje, da mora biti takemu stanju konec in leta 1926 se je večina učiteljstva združila v nenolitični sanovski organizaciji — -• ___ ^ —' -- Od tedaj naprej je tudi kranjsko učiteljsko društvo še bolj povezalo svoje vrste in je krepko nadaljevalo delo. Prizadevanje in oorba društvenih ustanoviteljev in njihovih vestnih sodelavcev je današnjim tovarišem kažipot za njihovo sedanje in boc'cče sodelovanje. Vsi tovariši morajo danes vedeti. koliko truda, dela, časa in denarnih žrtev je doprineslo organizirano učiteljstvo, da dvigne du-ševnost našega narogo Zdravnik dr. Dereani mu je nudil prvo pomoč in ga prepeljal s svojim avtom v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Huda nesreča se jc zgodila tudi v Novem mestu pri posestnici Mariji Krašev-čevi- kjer je bi! že dolgo v službi Mihael Klobučar Vajen je bil domačih konjev, toda pri vpreganju mu je konj nenadno segel z zobm vrh temena ter mu posnel kožo preko vse desne strani glave. Klobučar je zavpil na pomoč in ljudem se je nudil pogled n? grozno krvavečo rano skalpiranega uslužbenca. Oddali so ga v bolnišnico. Hrvatsko kulturno druetvo „Napredak" napreduje Ljubljana, 19. maja. V svojih društvenih prostorih v Kolodvorski ulici je imelo snoči redno letno zborovanie hrvatsko kulturno društvo »Na-predak« Zborovanje, ki je bilo prav lepo obiskano, je vodil iiredscdnik g. Franjo Ha-razim, ki je poda! tudi glavno poročilo. Ko so bile na njegov predlog odposlane ix>-zdravne brzojavke podpredsedniku vlade dr Vladku Mačku, banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu in predsedniku osrednje uprave HKD »Napredak« v Sarajevu g. Anti Alaupoviču. je nredsednik v izčmmh izvajanjih našteva! mnogovrstno delo društva. ki ga je to opravilo samo a!j v sodelovanju s Slovenci Z zadovoljstvom ie mogel predsednik ugotoviti, da je društvo novsod pridobilo na ugledu da ie razširilo krog svojih prijateljev in da je = tem našlo vidno mesto med ljubljanskimi kulturnimi društvi. Društvo je tudi lani imelo priliko uspešno posredovati za interese med Slovenci živečih Hrvatov in je povsod našlo pravo razumevanje Mimo skrbi za gmotno blaginjo svojih nepremožnih bratov na društvo ni pozabilo na svoje kulturne na'oge in je vedno skrbelo za čim boliše kulturno zbližan je z živl jem. sredi katerega živi. Ti stiki so bili zelo tesni in «0 -obrodili veliko moralnega uspeha. V teku pa so še nove priprave za slovensko-hrvatske kulturne stike. Tudi za te je upati, da bodo tako odlično uspeli, kakor so vsa prizadevanja v tej smeri mogla odlično uspevati v preteklem letu. Predsednikovemu poročilu, v katere.n je bilo vsebovano tudi tajniško, so sledila še poročila blagajnika in revizorjev. Na predlog slednjih je bila celotnemu odboru izglasovana razrešnica. Izvoljeni so bili: za predsednika ponovno Franjo Harazim, za podpredsednika Dragutin Lovreček, za tajnika prof. Krmpotič, za odbornike pa še Jakov Čigral, Branko Makar in Marko Ve-stič, v nadzorni odbor Josip Ljubič in Edo Lozej. za namestnike odbornikov r>a Rudolf Durič. Karlo Bohuš, Mate Durazin ter knjižničar Franjo Ploch. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ponedeljska križanka BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. ubran napev, 7. tujka za razgled, pokrajino, 14. osnova štetja, 15. junak iz Jurčičevih »Rokovnjačev«, 16. medmet, 18. slika, podoba v latinščini, 20. mrvica, trohica, malo, 21. oblika pom. glagola, 22. naziv, 14. vrsta rastlinske svile, 25. prav tak. 26. ruda, važna v človeški prehrani, 27. vzročni veznik, 28. kratica pri naštevanju. 29. vprašalni veznik, 30. turški velikaš, 31. ovijalka, 34. moško krstno ime, 38. tujka za davščine, 39. predlog, 40. vrsta sena. 41. bolezen v češčini, 44. naslov tekstilne tovarne na robu Ljubljane, 45. prislov kraja fnedol.), 47. človek brez uniforme, 48. Odisejeva žena. Navpično: l. prebivalec ameriške države, 2. samo. kar. 3. oblika osebnega ali ka-zalnega zaimka. 4. blagor mu, kdor ga Ima, 5. veznik, 6. junak Shakespearjeve drame, 8. zadnja beseda v molitvi. 9. beležka, diplomatski akt, 10. tesen, 11. jama v rudniku, jarek na fronti, 12. vprašalnica (dial.), 13. odpustitev kazni, pomilostitev, 17. oznaka zadnje črke v grški abecedi, znamka švicarske tovarne tir, 19. oblika glagola onikati, 20. ubog. siromašen, 21. nezdrav, 28. tujka za dobo, 26. plod, sadež, 3L kos pohištva, 82. hišni bogovi starih Rimlja- nov, 33. francoska uradna poročevalska agencija (fon.), 35. oblika osebnega zaimka, 36. naziv (drugi sklon množine). 37. travnik ob vodi, 38. krajevno ime (množina). 40. domača oblika za Otona, 42. tujka za mitnino, 44. kratica za oznako svetosti, 46. predlog. Troje knjižnih nagrad si po naklonjenosti žreba dele: Brun« Leban, Samova 2, Ljubljana VII, Adolf Vončina, Slovenske Konjice in Celesti-na Slivnikova, Maribor, Ruška cesta t, I. nadstr. KESITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Nizozemec, ena. ave, «ta. FTla an, usoda, gre, era. ujela, pa, asa, oj. ona. Ive. rokodelec. Navpično: Neda. Ina, za, zelo. ma, Eva, cena. eseja Adela, Uru, ara, upor, Esad, ujec, ano, ove, ak, il. Pripomba uredništva: Tiskarski škrat nam je na binkoštni ponedeljek spet pošteno ponagajal, v »Jutru« naslednjega dne pa smo nerodno pomoto popravili, tako da je ponedeljska križanka, ki ima mnogo navdušenih reševalcev med našimi čitatelji. kljub nezgodi doživela razveseljivo število uspelih rešitev. Davorin fiavljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko VimaL ~ Z* Narodno tiskamo d.