Iz vsega tega izvajam tale zaključek: Osebnost organistova 
so njegova energija, nadarjenost in iniciativa, ki 
mu kažejo pot in nudijo moči, da si ustvari možnost primerno lahke eksi-
stence. V orglarsko šolo je mladega fanta nekdaj peljala sama idealnost in 
ljubezen dO pesmi in petja, nikdar pa prepričanje, da mu bo muzika dajala 
dovolj in dobrega kruha. Pouk in navodila v orglarski šoli so ga v tem 
potrdili. 
Ohranimo navdušenje svojih prvih službenih let, vedno bolj naj nas 
prešinja ljubezen do svete pesmi! Smo orači, ki posegamo globoko v brazde 
ljudskega življenja; svoje moči uporabljamo za stvar, ki je ljudstvu pre-
potrebna, in vemo tudi, da nas bo narod ohranil v najlepšem spominu. 
Pravičen zgodovinar bo moral upoštevati tudi delovanje pevovodij k 
izobrazbi in moralni povzdigi naroda. Živimo pa tudi v trdtnem upanju, da 
nam bo Bog pravičen plačnik. 
Pojdimo torej na delo, naše krasno, plemenito delo! 
Franc Kramar: 
KATERE STARE CERKVENE PESMI Z NAPEVI 
SEM ZAPISAL MED SLOVENSKIM NARODOM? 
V »Glasbeni Matici« v Ljubljani se nahajajo v rokopisu še nenatis-
njene sledeče stare slovenske cerkvene pesmi z napevi, ki sem jih 
v letih 1908—1914 nabral med slovenskim narodom * (Zaznamoval bom po Štrekljevem 
načinu samo prve začetne verze vsake pesmi in omenil kraj, kjer je pesem zapisana.) 
I. Adventne. 
1. Marija v kamri je klečava. (Iz Ihana na Gorenjskem.) 
2. Prišla je vesela pošta, * In vesele cajtenge. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
3. Vso zemljo tema krije, * Pod snegom rož'ce spe. (Iz Zatolič pri Ptuju.) 
4. Perbliža se Adventni čas. (Isti napev ko »Dopolni se...« Cec. str. 80.) (Iz Šmarja 
na Dolenjskem.) 
5. V Galilej' ena deklica * Prežlahtno je rojena. (Iz Krme na Gorenjskem.) 
6. Ena nova pošta, en nov' veselje * Iz nebes na zemljo Gabriel nese. (Iz Krtine 
na Gorenjskem.) 
7. Rosi nebo, da pravičen. (Iz Zatolič pri Ptuju.) 
8. Češena si Divica, * Z lučjoj obdana vsa. (Sv. Marjeta na Dravskem polju.) 
9. Rosite nebesa nam Jezusa dol. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
10. Nebesa, dol rosite (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
11. Zdi meni se * Veseli se * K' je angel... (S šenturške gore na Gorenjskem.) 
12. O čujte zvoniti, * Nam čas je moliti. (Iz Iške Loke pri Igu.) 
13. Svet' angel Gospodov * Marij' je oznanu. (Se poje koncem adventa in je po tej 
narodni povzeta sedanja': Oznanil je angel * Gospodov Mariji. Na besede »Svet' 
angel Gospodov...« sem zapisal vsaj štiri napeve po Sloveniji, če ne več.) 
14. Dobro večer, bratec moj. (Izivencerkvena, koledniška.) (Ptujska okolica.) 
15. Tu angelsku češčeine * Marinu pozdravlenje. (Gozd-Dobrepolje.) 
* Zaznamek teh starih slov. cerkv. pesmi z napevi je zato zanimiv, da vidimo, 
kakšne in katere staro cerkvene pesmi z njihovimi napevi so se zapisale, oziroma vsaj 
v rokopisih ohranile(i). Prej ali slej naj bi se te pesmi izdale cele z napevi. 

II. Božične. 
1. Tovarši moji, kaj je to, * Svitlo je vse nebo! (Iz Tomišlja pri Igu. Pel jo je pred 
kakimi 50 leti bivši tomišeljski organist Jakob Kržič.) 
2. Gori vstanite, pastirci nocoj. (Iz Tomišlja pri Igu. Kar velja o prejšnji, velja tudi 
o tej. Na te besede sem zapisal tri napeve.) 
3. Poglejte ludje, kej sonce vun gre. (Iz Iške vasi pri Igu.) 
4. Noč veselja, noč radosti, * Vir nezmerne si sladkosti. (Napev iz zbirke mojega 
očeta A. Kramarja, spisane okoli 1. 1865. Besede se nahajajo v »Zgodnji Danici« 
od 1. 1855. str. 219.) 
5. Nuč prevesela in praznik božični dan. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
6. Ura je polnoči, * Po vseh cerkvah zgoni. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
7. Veseli bodimo * Ta sveti večir... (Iz Iga >pri Ljubljani.) 
8. Oh kaj tu za 'no Dejte je. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
9. Poglejte prijatli. (Hradeckega vas pri Ljubljani.) 
10. Ena noč polna veselja, * Tejga trošta velikega. (Iz Sarskega, Bohinja itd.) 
11. Ura dvanajst je odbila, * Polnoči ravno je preč. (Iška vas, Beričevo.) 
12. Nocoj ne morem spati. (Podgozd pri Igu. Šmarje na Dolenjskem.) 
13. Pred osnajststo leti * Tam blizo per cesti. (Podgozd, Šmarje.) 
14. Eno je Dete rojeno. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
15. O čuj, o čuj, lub' sosed moj. (Sarsko, Vinje, Rovte pri Logatcu.) 
16. Z veseljem povzdignem svoj glas. (Iz Dobravice nad Igom.) 
17. Mačnu sym se vstrašu, * In grozny zavzev. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
18. O človek moj, posluš' nocoj. (Iz Pijave gorice pri Igu.) 
19. Potem k' sta grešila b'la Eva, Adam. (Iz Pijave gorice pri Igu.) 
20. Per ti sveti zorni maši, * Na ta svet božični dan. (Pijava gorica, Ilova gora itd.) 
21. Žiher se razveselite * Z mano vsi današni dan. (Iz Matene pri Igu-Dobrepolja.) 
22. Vstanite, pastirci moji, * Jest prov lepu prosim vas. (Matena, Trzin.) 
23. Je ura dvanajst bila, * Ta dan še daleč nej. (Matena-Dobrepolje.) 
24. Ena zapov'd je vunkaj šla * Odi cesarja Avgusta. (Iz Iga, Dobrepolja.) 
25. En lep eksempel vam povem, * Zlasti letem Jedek ludem. (Ig, Pšata.) 
26. Cesarja Rimskega * Mogočniga na sveti. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
27. V odprite se ušesa, * Spreglejte oči. (Iz Ihana na Gorenjskem.) 
28. Poslušajte, pastirci, * Ne spite necoj. (Iz Ihana na Gorenjskem.) 
29. Ni odlašat, poprašat, * Kaj so za 'ne reči. (Beričevo pri Ljubljani.) 
30. Ura je dvanajst odbila. * Vstan'te gor pastirci mladi! (Beričevo, Stražišče.) 
31. Tiho, le tiho n'coj to noč, * Dones nam pride z nebes pomoč. (Beričevo pri Ljubljani.) 
32. Tiho, tiho to noč, * Dons nam pride pomoč. (Beričevo pri Ljubljani.) 
33. Poslušajte leto noč, * Iz nebes nam gre pomoč. (Beričevo pri Ljubljani.) 
34. Poslušaj ti Jur', kar teb' se mar zdi. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
35. Pastirci, al' slište? * Spanje zapustite. (Iz Iga pri Ljubljmi.) ( 
(Dalje prib.) 
IZ ODBORA CECILIJINEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. 
Redna odborova seja se je vršila 15. decembra 1926. Navzoči: P. Hugolin 
Sattner, dr- Mantuani, mons. Steska, mons. Dostal, dr. Kimovec, Premrl in Lavrič. 
— Prebere in odobri se zapisnik zadnje seje. — Glede 50 letnice se sklene izdati 
slavnostno številko Glasbenika; posebej pa, v isti obliki, seznam vseh spisov, kar 
jih je prinesel Glasbenik tekom 50 let. Istotako dodaten seznam prilog (1911 do 
1926.) 
Slavnostna številka naj prinese najprej obris zgodovine društva, priloga 
pa v nekako zahvalo dr. Kimovčev slovenski »Te Deum«. 
t