Milica G. Antič SPOPRIJEM ZA DRUŽINO Tisti, ki si zastavljamo vprašanje, kaj je družina, se največkrat /.najdemo v precejšnji /agati. Enostavnega in, zdi se, tudi enega odgovora na zastavljeno vprašanje namreč ni. Edino, kar lahko s prcccjšnjo gotovostjo trdimo, je daje družina v sodobnem pomenu besede produkt moderne dobe (če moderno razumemo v Webrovem pomenu). V času pred moderno so obstajale oblike skupnosti, ki jih sicer lahko primerjamo z družino, ne moremo pa jih z družino enačili. Zato ne moremo govoriti, da obstajajo različni tipi družine od klana do moderne nuklearne družine. Lahko pa rečemo, da je družina ena od mnogih socialnih entitet oz, eden od načinov kolektivnega bivanja. * * • Raziskovanje družine, družinskega življenja, gospodinjstva je oteženo tudi zato, ker gre za področje, ki gaje težje raziskovati - to je področje zasebnega, ki pa je izjemno zanimivo za državo in Se koga. Nobeni državi oz, njenim hegemonom do sedaj namreč ni bilo vseeno, koliko prebivalcev ima, kako Številčne so družine, v kakšnem okolju se rojevajo otroci in kako so vzgojeni, kako živijo njeni prebivalci. Vsaka je poskušala vsilili svojim državljanom tisti model socialnosti, ki ji je bil tisti trenutek najbolj potreben. Naša stara socialistična država (ki je govorila o podružbljanju funkcij družine), in ga tudi izvajala pred tem seveda ni bila imuna, in obdobje, ki nastopa, bo gotovo prineslo novo hcgcmonizacijo! • * • Kakorkoli 2c, družina je očitno pomembna družbena skupina (institucija). Pomembna ni le zaradi svojih funkcij, ki jih opravlja tako za svoje člane kot za družbo kot celoto, ampak tudi kot entiteta političnega strukturiranja. Kljub temu, da je ta pomemben ideološki aparat države, če nastopa javno, skorajda gotovo polit ična kategorija, pa se je sociologija s to platjo družine manj ukvarjala. Razlog je preprost. Problematika družine je bila potisnjena v ozadje saj ukvarjanje z njo ni bilo početje vredno dobrega sociologa/sociologinje. Bolj prestižno se je bilo ukvarjati s problemi delavskega razreda, revolucije, naroda ali religije kot pa z družino. V sociološki literaturi pri nas 34 lahko zasledimo več empiričnih raziskovanj družine, manj je del, ki bi tematizirala odnos med državo in družino, in Se manj del, ki bi se ukvarjala z vprašanjem reproduciranja konkretnih družbenih razmerij skozi določen tip družine. V nekaterih zahodno evropskih državah so bile feministične Študije tiste, ki so se že v 70. in 80. letih usmerile v kritiko do tedaj prevladujočega funkeionalističnega pojmovanja družine (npr. Bcechy, R.P. Petchcsky, R. Coward). Pri nas feminizem zaradi različnih okoliščin žal ni imel ugodnih tal za razvoj, zalo se nam Šele v zadnjem času postavlja kot eno zelo relevantnih vpraSanj vpraSanje, kaj je ali komu "služi" družina, šc bolj pa določen tip družine - monogamna nuklearna družina. Medlem ko je družina kot ena pomembnih družbenih institucij tematizirana po eni strani kol univerzalna družbena organizacija (G.P.Murdock) ali funkcionalna družbena institucija (T.Parsons), pa jo po drugi strani označujejo tudi kot dlsfunkcionalno skupnost (R.D.Laing), vir nezadovoljstva (E.Lcach) ali poneumljajočo institucijo (D.Cooper); v svetu pa niso redka niti pisanja o koncu družine. Pri nas se v nasporotju s tem različnim tematiziranjem vsaj v zadnjem času poskuSa govoriti o družini zgolj kot o neki najbolj humani, najbolj ustrezni in tudi za vsakega posameznika najboljši socialni entiteti. Pri tem se moderna nuklearna družina, zasnovana na javnem mo&kcm in zasebni ženski, pojmuje kot univerzalno in normativ no zaželena oblika družine. In ravno lakSno pojmovanje družine lahko, čc z drugimi besedami pritrdimo W. Bcechy označimo kot fctiSiziranjc družine.(1) • * • Na tem mestu si bomo najprej zastavili naslednje vpraSanje:zakaj se je družina pri nas prav zdaj znaSla v srcdiSču politične pozornosti? Ne da bi se spuSčali v kakSnc obSirncjSe analize strukturiranja polja politike, lahko ugotovimo, da se nahajmo v obdobju, ki ga lahko označimo kot obdobje boja za konkretno strukluriranjc in /apo-sedenje izpraznjenega mesta oblasti. "Stari dobri socialistični sistem" je "scstopljcn", nov, prihajajoči pa je predme! spoprijema različnih pretendentov na hegemonijo. Vsaka nova politika ob drugih mehanizmih potrebuje družino, da bi preko nje lažje vladala. (2)VSc-nc-državi Sloveniji tako beležimo spoprijem političnih strank ter drugih nepolitičnih organizacij, druStcv in skupin za družino - vsi se namreč zavedamo, da je družina pomemben element strukture družbe in da pomembno določa načine življenja. • * * 35 Althusscr v svoji znani študiji (3) opozarja na ra/liko med ideološkimi aparati države in njenimi represivnmi aparati ter poudari, da ideološki aparati države v največji meri delujejo z ideologijo in šele drugotno z represijo, pa čeprav je ta mila in zabrisana. Althusscr opozarja, da je sleherna ideologija mogoča le prek subjekta in za subjekte. V našem konkretnem primeru gre za kolektivni subjekt -družino (kol homogeno, neproblematično, monolitno celoto), ki ji je zaradi negotovih ekonomskih in širše socialnih razmer potrebno pomagali. Interpelacija poteka pod krinko pomoči otrokom in družini (kdo bi si tej pomoči sploh upal nasprotovati!?) in vsiljuje ločno določen model družine, in sicer takšen, kakršen naj bi v tem trenutku ustrezal prevladujoči ideologiji; zdi sc, da je lo model monogamne -nuklearne družine z dvema do Ircmi otroki; (4) to je model družine, ki - kot smo omenili že zgoraj - temelji na plačanem javnem delu moških in na neplačanem, skritem, gospodinjskem delu žensk. ♦ * « Prvi odmevnejši dokument o problematiki družine, kije pod "firmo" populacijske politike posegel v polje družine in so ga dokaj značilno sestavile združene moči starih in bodočih oblasti, tako bojda povsem slučajno, a zopet značilno, ko govori o populacijski politiki, omenja mater, otroka in družino, pozabi pa na očeta! Od obeh elementov, ki lahko spletcta družino, ostane samo mali.Samo pritrdimo lahko ugotovitvi C Saraccno (5), da sc jc materinstvu pripisala simbolna in kulturna vrednost prav lakrat, ko jc reproduklivna aktivnost žensk začela padali. To sc jc vsaj v našem konkretnem primeru znova pokazalo. V povojnem socialističnem obdobju jc bil večji poudarek dan ženski-delavki, njenemu enakopravnemu vključevanju v sfero dela, pri čemer seje lo pojmovalo kol bistveni del in prva stopnja njene vsesplošne emancipacije (takrat rodnost ni bila problem). Poudarjanje pomena materinstva sc torej pojavi takrat, ko Ženske rojevajo manj - tu lahko prepoznamo priseganje na moč ideologije, na moč simbolnega; vzpostavili naj bi nekaj, česar še ni. Ideologija materinstva naj bi torej vzpostavila resnično, materialno materinstvo. Sedaj ko pri nas ( tako kol v vseh razvitih evropskih in tudi drugih državah) beležimo upadanje stopnje rodnosti, jc poudarek z ž.cnskc-dclavkc-junakinje socialistične graditve prenešen na ženo in mater. (Na tem mestu bi bila zanimiva tudi analiza terminoloških dvojic ženska-delav-ka in Žcna-mati, toda presegalo bi okvire naše teme, če bi sc spustili vanjo.) • # * 36 Pomen ženske in otrok v času, ko matere niso več samo matere, ampak tudi ali pa postajajo predvsem ženske, ki rojevajo po svoji in morda še partnerjevi presoji, nastopi Se v neki drugi povsem določeni ideoloSki navezavi. Materinstvo nastopa v povezavi z narodom. Ko rojevanje zaradi otrok, "zaradi družinske sreče", ki naj bi se izrazila v vsakem novem joku dojenčka, ki "zagleda luč sveta", upadla, je potreben dodaten ideološki stimulans - roditi za narod. Tu lahko rečemo samo: hvala bogu, da se ženskam ne zdi rojevati za narod, ampak, kot nam govori raziskava Ženske in politika, (6) rojevajo zase. Seveda ideologi tudi to predpostavijo in zato predlagajo tudi ekonomsko ovrednotenje tega početja v obliki materinskega dodatka (tako Podlage prebivalstvene politike). Ljudem določenega kova ekonomija nasploh ni tuja; tako so materinstvo pravilno navezali na poudarjanje, da je družini, predvsem pa otrokom potrebna skrbna, nepreobremen-jena mali in žena. Zdaj ko nam je že jasno, da se nahajamo v gospodarskem kolapsu in da bodo potrebni skrbni premisleki, kako se rešiti iz njega, je rešitev na dlani - Ženske, ostanite doma, s tem boste rešile dva problema hkrati - gospodarskega in intimnega. Marsikatera ženska se je (kot je pokazala raziskava Ženske in politika) že znaSla v hudih stiskah, ko si je očitala, da zaradi njene delovne ali politične angažiranosti trpi družina. * * * Če si dovolimo Se nadaljnji sprehod med predlogi za drugačen položaj družine v naši "deželi", je očitno, da je družina slavljena in ji je predpisano neko posebno mesto. Ne le to, postala je kar naravna entiteta. Ne da bi se spuSčali v globljo analizo izhodišč in nalog Zveze družin, ki jo je ustanovila neka druga imenitna zveza - Zveza prijateljev mladine, naj opozorimo na izhodišče, ki pravi, da je "družina naravni okvir za razvoj in blaginjo vseh njenih članov ter primarno okolje za prenos, izmenjavo in sožitje med rodovi". (7) Za družino bi večina sociologov s precejšnjo gotovostjo trdila, daje ena od socialnih entitet. Po Tonnicsovi koncept ualizaciji je sicer bližje (»cmeinschaft kol (ic-scllschaft, a to Se ni razlog za to, da bi jo proglaSali za naravno skupnost. ProglaSanjc nečesa za naravno pogosto pomeni imeti nekaj za pravo in za nekaj, o čemer ne smemo dvomiti in je potrebno le razvijati in podpirali. Postavitev družine na piedestal naravnosti dela iz družine za nekaj več, mogoča kritika družine pa je postavljena v položaj nastopanja proti sami naravi! Zanimivo je, da družina ni naravna entiteta le za omenjeno Zvezo, ampak tudi za predlagatelje nove ustave Republike Slovenije! 37 SKLEP Ob tihem tkanju novega koncepta, ki skozi različne dclnosti (res jc siccr, da nikjer nc najdemo niti vseh omenjenih elementov ideologije, kaj šele drugih - ne kaže pa pozabiti, da tudi tisto, kar najdemo, hitro zanikajo) vzpostavlja lik svetniško ožarjcnc družine, smo v zadnjem času priča naraščajočemu nasilju v družinskem okviru; (o tem bo danes sicer Se tekla beseda, a na tem mestu bi želela opozorili na nekaj aktualnih obratov.Da jc nasilja v družinskem okviru veliko, najbrž ni potrebno prav posebej utemeljevati. Že iz policijskih dosjejev jc mogoče sklepati, (8) da se večina nasilja v Sloveniji dogaja za zaprtimi družinskimi vrati - nc vjavnosti. V kvalificiranih pisanjih o družini tako zasledimo nek čuden paradoks. Čim večje nasilja v družini, tem bolj družina nastopa kot homogena in vsekakor neproblematična skupnost.Lepo Število dejstev, nekaterih smo se dotaknili zgoraj, nam govori o tem, da sc družina pri nas ni znaSla v srcdtVu pozornosti zato, da bi pomagali njej oz., kar bi bilo Se bolj poSteno, njenim članom, pa tudi nc zato, ker bi bila v sebi nerazlična in neproblematična skupnost, ampak zato, ker jev vsesplofincm spoprijemu za zaposedanjc izpraznjenih mest idcoloSkiK hegemonov dojeta kot pomembno mesto ude-janjenja oblasti. Sam pričujoči tekst in kolokvij dojemam kot poskus odgovora na izziv, poskus, ki skuSa opozoriti na legitimnost tudi drugačnih gledanj na družino. Ta poskus seveda participira na poskusih strukturirati polje družine, če ne drugače vsaj, tako, da vnaSa disonancc v prevladujočo ideologijo o družini. Opombe: 1 V. Bccchy namreč v svojem tekstil (Familial ldcology v knjigi, ki sta jo uredila J. Donald ùi V. Bccchy, Subjcetivity and Social Relations, Open Univcrsity Press, M il ton Kcyncs, 1985) uporablja pojem ideologiziranje družine 2 O tem obiimcjc J. Don/dot, Hulthinson, The Polic mg oTFamilics, London 1979. 3 Gre za Studijo z naslovom Ideologija in idcoloSki aparati države v knjigi Ideologija in estetski učinek, Cankarjeva založba Slovenije, Ljubljana 1980, str. 35-99 4 O tem jc večkrat pisal J. Malačič, kot vodilni slovenski demograf, gl. npr.: TiP št. 3-4, Ljubljana 1989 5 gl C. Saraccno Porodično vreme i ženski diskontinuitet v M arksizam u svetu 8-9/1981, str. 132 6 Raziskavo Ženske in politika jc opravila Varianta v dcccmbru 1989 na reprezentativnem vzorcu državljank Slovenije. 7 Gl. ustanovne listine Zveze družin, ustanovljene pri ZPM ali ZPM Informa 38 i časopisa Delo večkrat pisal mag P Čclik