Ust izhaja od oktobra 1£47 kot tednik — Od i januarja 1958 kot pol tedni k — Od l. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T KRANJ — SOBOTA, DNE 25. APRILA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 33 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/DL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka. Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC VA ZA GORENJSKO Predkongresna dejavnost v radovljiški komuni Odgovornost komunistov pred skupnostjo Predkongresna dejavnost je na območju radovljiške občine že v polnem razmahu. Pričela se je pravzaprav s posvetovanjem, ki je bilo 25. marca na Bledu, na razširjeni seji pa je občinski komite 10. aprila že sprejel okvirni program dela za celotno območje do meseca novembra. Minuli ponedeljek in torek so se vrstili posveti s sekretarji osnovnih organizacij, občinska konferenca pa bo 6. junija. V razgovoru je sekretar občinskega komiteja Ferdo Bern povedal, da bo do tega časa pripravil občinski komite problematiko notranjega življenja v komuni, zlasti pa bo proučil nekatere probleme iz gospodarske dejavnosti. Razčlenjeval jih bo problemsko in kritično. Koncept dela, ki ga je pripravil in sprejel občinski komite ZKS nakazuje vrsto specialnih posvetov o določenih konkretnih vprašanjih, ki so pravzaprav najbolj značilni za določeno območje in za različne dejavnosti in stroke. Komite se je odločil, da naj bi na teh posvetih obravnaval i predvsem tiste problome, ki zavirajo večje uveljavljanje samoupravljanja in iniciative teh organov v javnem življenju. Med prvimi bo sklical komuniste — odbornike občinske skupščine in člane svetov in drugih samoupravnih organov občine in sicer z namenom, da bi dosegli večjo aktivnost le-teh pri delu. Drugi posvet bo obravnaval probleme šolstva, in to o vsebini dela in o programih šol, o njihovem materialnem vprašanju ter o položaju prosvetnih delavcev. Na podobnih posvetih s tehničnim kadrom bodo v delovnih organizacijah obravnavali člani ZK vprašanje delitve po delu, dejavnost strokovnih služb, problem odgovornosti ljudi do dela in vodenja, in še kaj. Za člane SZDL, ki delajo v krajevnih skupnostih, pa bodo sklicevali posvete o uveljavljanju krajevnih skupnosti. O smotrnosti predvidenih investicij bo obravnaval občinski komite z organi samoupravljanja tistih podjetij, ki imajo investicije v svojih perspektivnih programih. To važno vprašanje bodo S seje občinske skupščine Kranj Večja kontrola cen Kranj, 24. aprila. — Včeraj popoldne je bila v Kranju skupna ■eja obeh zborov občinske skupščine. Med drugim so odborniki poslušali zelo obširno poročilo zavoda za zdravstvo in medobčinskega zdravstvenega centra v Kranju in poročilo o stanju gradnje obrata družbene prehrane v Kranju. Nadalje so odborniki razpravljali o ukrepih za ureditev trga in cen ter o predlogu odloka o evidenci in kontroli cen. Razen tega je občinska skupščina tudi sprejela sklep, da se gostišče Grad Hrib pripoji Gostinsko — trgovskemu podjetju Central v Kranju itd. pretresali skupaj s pristojnimi sveti in službami občinske skupščine. Z enako pozornostjo in skrbjo bodo razpravljali tudi o kmetijstvu. V teh dneh pa se že vrstijo volilne konference po osnovnih organizacijah komune. Na teh srečanjih se komunisti obenem seznanjajo s smernicami 7. plenuma ZKJ. To so posvetovanja, ki jih bodo sklicevali za celotno območje komune. Poleg tega bodo obravnavali svojo krajevno problematiko tudi komunisti posameznih območij. V Bohinju se bodo sešli na posvet komunisti celotnega območja 12. maja. Na njihovo pobudo pa bodo na posebnih posvetih ločeno obravnavali probleme turizma in kulturno-prosvetnega življenja v Bohinjski Bistrici. Za^ celotni Bohinj pa bodo na posebnem posvetovanju ponovno proučili perspektive krajevnih skupnosti, da bi tako našli razumno rešitev. Na Bledu so se odločili, da bodo najbolj pereča vprašanja pretresali s sekretariati osnovnih organizacij ZK, ločeno pa bi na posebnih sestankih obravnavali kul-turno-prosvetno delo in šolstvo. Komunisti največjih delovnih organizacij, LIP Bled in Gozdnega gospodarstva, pa so se zedinili, naj bi njihovi samoupravni organi obravnavali vprašanje medsebojnega sodelovanja. V Radovljici bodo različna vprašanja pretresali na podoben način. Predvolilno aktivnost pa bodo poskusili razširiti tudi na ostale občane, ki niso člani Zveze komunistov. Na Bledu bodo sklicali posvetovanje ali javno tribuno o urbanizmu in stanovanjski gradnji. Nekaj podobnega pa bi bilo potrebno tudi v Radovljici, zlasti v zvezi z zazidalnim načrtom, ki je med občani zbudil toliko zanimanja. Proslava na Okroglem V teh dneh poteka 22 let, odkar se je na Okroglem pri Naklem odigrala tragična ln hkrati herojska borba 14 borcev koroške čete s ševil-nlml oboroženimi Nemci. V znani okroglanski jami so se borci herojsko borili, vendar se je iz te pasti rešil samo partizan »Planin.« 8 jih je padlo, ostale pa so omamljene od dima Nemci ujeli. Tri so po enem mesecu ustrelili v Begunjah kot talce, izpustili so le mladoletnega Stanka Mlakarja iz Šenčurja, ki se je vrnil v partizane ln kmalu padci. V spomin na te dogodke, bo tudi v nedeljo, 26. aprila, popoldan pred spomenikom nad okroglansko jamo velika proslava, ki jo organizira krajevna organizacija ZB Naklo in vse družbeno politične organizacije okoliških krajev. Kulturni program bodo izvajali pevci Iz Dupelj, učenci osnovnih šol iz Dupelj in Kranja, godba na pihala DPD Svoboda Iz Kranja in drugi. S seje občinske skupščine Jesenice Vzgoja kadrov je nujna V ponedeljek je bila 14. skupna seja obeh zborov skupščine občine Jesenice. Potrdili so zaključni račun proračuna občine Jesenice za leto 1963, poročilo o prekrških in upravnem poslovanju sodnika za prekrške za leto 1963, spremembo odloka o občinski dokladi od kmetijstva po posameznih okoliših in spremembo tarife za vete* rinarske storitve, ki predvideva povečanje tarif od 20 do 30 od« siotkov. Osrednja in najdaljša je bila lagale z okoli 184 milijoni din. razprava o problemih kadrovske Glavni del, 155 milijonov din, od-politike v občini. Zaradi preveli- pade na Železarno. Pri uporabi kc zavzetosti z nalogami v gospo- tega in preostalega dela sredstev darstvu, potrebe po strokovnem bi lahko pomagala delavska uni-kadru in skrb za šolanje strokov- verza na Jesenicah. Delovne ornega kadra ni bila sistematično ganizacije naj bi v bodoče plače-urejena. V jeseniški občini je ve- vale manjši del sredstev za vzgo-liko ljudi s srednješolsko izobraz- jo kadrov v določen sklad pri žabo. Primanjkuje pa kadrov iz vi- vodu za zaposlovanje delavcev, šokih šol. Od 334 delovnih mest, Na isti način naj bi se zbirala za katera ie predvidena visoko- sredstva v sklad za štipendiranje, šolska izobrazba, zaseda ta mesta Iz zbranih skupnih sredstev bi 139 ljudi s srednješolsko izobraz- lahko finansirali vzgojo kadrov bo, 27 pa celo z nižjo šolo. Za vzgojo kadrov so uporabile delovne organizacije lani 87 milijonov din; letos pa bodo razpo- Majsko srečanje pionirjev V okviru proslav dneva mla- krat prišlo do zamenjave otrok dosti bo 17. maja v domu pod za letovanji ob Klopinskem Golico srečanje naših pionirjev jezeru in v Novigrad. Omenjc- s koroškimi otroki — člani Karntnerland — junge Garde. Pričakujejo, da bo s Koroške prišlo 60 do 70 otrok. Pri organizaciji srečanja razen ob- tio srečanje, zanj bodo pripravili pester program, pa bo letos prvič. Občinska zveza DPM Kranj bo tudi letos poskrbela za več činske zveze DPM Kranj sode- letovanj, med katerimi je naj lujeta tudi občinska zveza Je- več zamenjav z drugimi jugo- senice in občinska zveza Lju- slovanskimi in tujimi mesti, bljana-šrška, verjetno pa se Tako predvidevajo organizaci- •bodo vabilu odzvali tudi pristojni organi drugih ohčin, predvsem seveda gorenjskih. Kot je znano občinska zveza DPM Kranj že dalj časa sodeluje Karntnerland — junge Garde iz Celovca in je že nekaj- jo medmestnega letovanja pionirjev, izmenjavo pionirjev s Koroško, letovanje omladincev v Oidhamu, letovanje mladincev v La Ciotat, taboren je pionirjev v Fazani in več zdravstvenih letovanj. za širše družbene potrebe v občini, manjše organizacije pa naj bi se sporazumele za medsebojno pomoč v obliki kreditiranja. V razpravi so odborniki ugotavljali, da ni dovolj imeti urejeno kadrovsko evidenco in obračun osebnih dohodkov in da je premalo, da se od 34 delovnih organizacij v 13 kolektivih s kadrovsko politiko nihče ne ukvarja. Razprava pa je dala smernice za delo na tem področju. V današnjem Glasu RADIA TRŽIČ V poročilu o družbeni kontroli cen je navedeno, da je služba družbene kontrole pri oddelku za gospodarstvo občinske skupščine v Kranju že uvedla pregled *nad cenami na drobno. Evidenco cen so postavili na podlagi popisov letnih inventur, ta po je dopolnjena z obvestili o spremembah cen. Občasno in po potrebi primerjajo cene na podlagi inventur Pri posameznih gospodarskih organizacijah. Tako bodo morale vnaprej vse gospodarske organizacije, iki se bavijo s prometom na drobno dostavljati omenjeni službi preglede tromesečnih oziro-nia polletnih inventur. Ta poročila bodo služila za primerjavo ]n kontrolo cen med dvema inventurama. Razlike v cenah, ki se bodo pokazale med inventurami bodo morale biti utemeljene in še Posebej dokumentirane, in sicer na podlagi že predloženih obvestil o zvišanju oziroma znižanju cen. Naloga službe za kontrolo cen bo tudi, da vedno presodi, §\\ je v obvestilu, ki ga je dobila navedeno zvišanje maloprodajne cene upravičeno, ali ne. Prepričati bo treba vsake neutemeljene zaslužke In razne špekulacije. Upoštevati bo treba vse upravičene elemente, ki zagotavljajo podjetjem normalno poslovanje .in ustvarjanje sredstev za reprodukcijo. Občinska skupščina je v zvezi s tem sprejela tudi ustrezna priporočila v katerih je med drugim rečeno, da je treba predvsem v obrtni stroki ustvariti popolnejšo evidenco in kontrolo cen za izdelke ln storitve. Doslej se je namreč po zbranih kalkulacijah ln cenikih ugotovilo, da so pri cenah 'raznih obrtnih uslug velika odstopanja pri obrtnikih iste stroke itd. Odborniki občinske skupščine so sprejeli vsa poročila, čeprav nekatere z majhnimi spremembami. - vič Z občinske skupščine Škofja Loka Boljša krajevna samouprava Že lani so občani na zborih volivcev začeli obširno razpravo, koliko naj bi bilo krajevnih skupnosti v škofjeloški občini. Zarad) Izredno razvlečenega terena v občini, saj sta tu dve dolini, Selška ln Poljanska, je bilo težko uskladiti, kje naj bi te skupnosti obstojale. Pokazalo se je, da hribovske vasi in posamezni zaselki nimajo pogojev, da bi imeli samostojne krajevne skupnosti. Čeprav na Gorenjskem prevladuje nestalno aprilsko vreme, se je sezona šolskih izletov v naše kri?le že pričela. Otroci iz bližnjih in daljnih šol so že te dni v skupinah obiskali Bled in tako naznanili, da se bo turistična sezona kmalu pričela. Šolarji so hkrati obiskali tudi Vrbo. Te razprave 50 se nadaljevale tudi letos in sorazmerno težko se Je bilo odločiti, kje naj bi nove skupnosti ustanovili. Vendar po temeljiti analizi in po predlogih občanov, so prišli do dobrih zaključkov. Najprej je bilo danih več predlogov, kako naj bi v »kofjeloški občini organizirali Krajevno samoupravo. Ko so '^kristalizirali mnenja občanov, ki s° jih dali na zadnjih zborih volivcev, so se odločili, da bi ustanovili krajevne skupnosti v Skof-■'l Loki, na Trati, v Gorenji vasi, v Poljanah in v Železnikih. Kaj Pa bo z ostalimi kraji, ki ne vpada io direktno pod ta krajevna Območja? Odločili so se, da "bodo v teft krajih šc naprej pustili kra- jevne obore, tako da občanom ne bo treba za vsako malenkost v dolino. To so dokončno tudi potrdili na zadnji seji občinske skupščine v škof j i Loki, ki je bila preteklo sredo, 22. aprila. Razen tega so obravnavali še realizacijo letošnjega družbenega načrta ter sprejeli ustrezna priporočila za gospodarske organizacije. Odborniki so se strinjali tudi s tem, da bodo prenesli nekatera opolno-močja na svete pri občinski skupščini. Potrdili so še odlok o novem delovnem času organov občinske skupščine, ki bo začel veljati s 1. majem. Tako bodo začeli delati že ob 6. uri zjutraj, zato pa bodo imeli proste sobote. - vič Ob dnevu svetovne federacije pobratenih mest Prijateljstvo - pot k miru Jutri, 26. aprila, bo svetovna federacija pobratenih mest praznovala svoj dan, ki ga ipovezuje tudi z dnevom deportirancev. Naša država se v svojih mirovnih prizadevanjih poslužuje prav vseh mogočih oblik prijateljskega zbliževanja med narodi in tako pridobivanja možnosti za uveljavljanje idej miru. Tako so Številna jugoslovanska mesta tudi člani omenjene federacije. Med njimi sta tudi Kranj in Škofja J.jka. Značilnost federacije je, da pri sprejemanju v svoje članstvo nima nikakršnih predsodkov in si prizadeva spoprijateljiti mesta Zahoda in Vzhoda in tretjega sveta, kot imenuje driave Azije in Afrike. Zgovoren dokaz: predsednik federacije je madame Thiam Doudou, zunanji minister republike Senegal. Prvo svetovno srečanje mladine pobratenih mest je bilo v španskem mestu Lerida, drugo srečanje bo letos v Alžiru, kongres federacije pa pripravljajo v Varšavi. Njen sedež je v Parizu. Izvršni svet federacije se bo ob njenem letošnjem dnevu sestal v Ljubljani. Svetovna federacij^ pobratenih mest je nastala, da bi svet nikoli več ne občutil grozot vojne. Njeno plemenito orodje pri teh prizadevanjih je razvijanje prijateljstva, kajti ljudje, ki se poznajo in se .prijateljsko zbližajo, se ne morejo sovražiti. »Le s popolnim mirom je mogoče popolnoma preprečiti vojno« je rečeno v ma nifestu, ki ga je federacija ob svojem dnevu postala svojim članom. Cilje miru skuša doseči z neposrednim povezovanjem in zbliževanjem mest z najrazličnejših koncev sveta. Vedno gostejša mreža prijateljskih vezi, ki jo federacija lahko začrtuje na zemeljski globus, dokazuje, da pri tem tudi uspeva. Kranj je v okviru te federacije povezan s francoskim mestom 'La Ciotat. Že vrsto let so bila v Kranju organizirana letovanja mladincev iz La Ciotat in v La Ciotat mladincev iz Kranja. Letos se bo sodelovanje razširilo tudi na druge oblike, predvsem na kulturno področje. Predvideno je, da bo to francosko mesto obiskal zbor Franceta Prešerna iz Kranja. Škofja Loka navezuje vedno tesnejše stike z italijanskim mestom Mcdizina. Prihodnji mesec bo Škof jo Loko obiskala delegacija tega mesta in na svečani seji ji bodo izročili spominsko plaketo občine Škofja Loka. 0955 PO SU6TU _£_:_ f t SOBOTA. ^ anriln ?9M ' ,Mdje in do^^ki G J i»»Hl*» In do^nrik? ^ f.iurH« in Kr/nj čestita za praznik dela 1. maj vsem svojim cenjenim odjemalcem. osa KRANJ Kolektiv podjetja TOSO Kranj čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem za praznik dela 1. maj in priporoča svoje kvalitetne izdelke. OBČINSKA SKUPŠČINA ŠKOFJA LOKA Naši veliki usnehi v rarvolu socialistične demokracije, v našem ekonomskem, družbenem in kulturnem napredku z nenehnim dviganjem življenjske ravni so temelji naše poti v socializem. Zato se Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZZB Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor RK jih vesele vsi delovni ljudje naše domovine za praznik dela. Prav za take uspehe v naši občini čestitamo vsem delovnim skupnostim, vsem organizacijam in vsem našim občanom! 4 SOBOTA, )$. p>nr]U I9f»4 Kranjsko komunalno podjetje Poglejmo si nekaj statističnih podatkov, kako so prebivalci Kranja in okolice, škofje Loke in Medvod preskrbljeni z vodo. V kranjski občini je po podatkih 48.607 prebivalcev in jih je z vodo preskrbljenih 26.000 ali 53,4 odstotka. V škofjeloški občini je od skupnih 24.713 prebivalcev preskrbljenih z vodo 12.025 prebivalcev, ali 48,6 odstotka. V Medvodah, kjer ima kranjsko podjetje »VODOVOD« tudi svoj rajon pa je od skupno 7.180 prebivalcev preskrbljenih z vodo 73,5 odstotka prebivalcev. Razumljivo, da nam vse te številke povedo, da je še okoli polovico prebivalstva na področju, ki ga oskrbuje kranjski »Vodovod«, nepreskrbljenega z vodo. To pa nedvomno tudi letos nalaga temu mlademu marljivemu kolektivu nove naloge. Zato so si izdelali tudi podrobne investicijske načrte, kaj bodo letos ukrenili, da bi bilo čimveč ljudi preskrbljenih z vodo. V kranjski občini bodo v ta namen letos porabili okoli 444 milijonov dinarjev. In kaj nameravajo vse zgraditi za ta denar? Na vrsti so rezervoarji na Zelenem hribu, nadalje v Srednji vasi, v Strahinju in v Struževem. VODOVOD čestita vsem delovnim ljudem za praznik l.maj Razen tega bodo zgradili še celo vrsto cevovodov, kot so cevovod iz rezervoarja v Dup-ljah do Strahinja, od Podbrezij do Bistrice in žej, nadalje cevovod od Brnikov do kmetijskega obrata v Lahovčah, vodovodno omrežje za področje izdelanega zazidalnega načrta med cesto Kokrškega odreda, Cesto JLA in Zlatim poljem. Za tem bo na vrsti še odcep od skupinskega vodovoda Cerklje—Komenda—Vodice—Mengeš, za Srednji in Spodnji Zalog in odcep skupinskega vodovoda Cerklje—Komenda—Vodice—Mengeš za Zg. Zalog in Lahovče. Razen teh novih cevovodov bodo letos na vrsti še rekonstrukcije, in sicer rezervoarja Trata, in drugi del Gradu, itd. Rekonstruirani bodo tudi nekateri odcepi že na obstoječem vodovodu na kranjskem področju. Vračunani pa so v tej vsoti tudi stroški vzdrževanja. Za področje škofjeloškega območja so namenili za letos okoli 82 milijonov dinarjev in na področju Medvod okoli 72 milijonov dinarjev. S temi investicijami bo komunalno podjetje »VODOVOD« iz Kranja le delno zadovoljile potrebe potrošnikov z vodo. V načrtu imajo še več del, vendar bodo ta prišla na vrste v prihodnjih letih. Tu pride na škofjeloškem področju v poštev 14 kilometrov dolg vodo vod v Hotovljah v Poljanski dolini. Zanj bi potrebovali okoli 360 milijonov dinarjev. *4 i i želi ob letošnjem praznovanju 1. maja vsem delovnim ljudem Gorenjske obilo delovnih uspehov! Vsem priporoča tudi svoje kvalitetne izdelke. Kolektiv Tekstil-indus Hran; s svojimi 3.200 člani čestita za prvomajske praznike vsemu delovnemu ljudstvu širom domovine in mu želi še mnogo uspehov pri delu, kakor tudi pri nadaljni gradnji naše socialistične domovine. NAŠIM POTROŠNIKOM SMO PRIPRAVILI ZA NOVO SEZONO BOGAT ASORTIMAN NOVIH POLETNIH TKANIN o «8 o a o O z vsemi delovnimi enotami čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela — 1. maju. Kran / SOBOTA, 25. aprila 1964 prodam Prodam roller ali zamenjam Za moped. Zalog 75, Cerklje 1779 Prodam gorenjske nageljne. Naslov v oglasnem oddelku " 1780 Prodam avto Zastava 750. čir-če 5b, Kranj 1781 Prodam levi vzidi j iv štedilnik in bakreni kotel. Skerlop Stane, Staneta Žagarja 19, Kranj 1782 Prodam več rdečega sjančka. Šenčur 217 1783 Prodam lepo kuhinjsko pohištvo. Albina Kokalj, Preddvor, Mladinski dom 1784 Prodam 20-litrskl bakreni kotliček za gretje vode. Praprot na polica 11, Cerklje 1785 Poceni prodam dve dvodelni okni 110 x 13*0 za roleto, balkonska vrata 200 x 90 z oknom in za roleto, ter nerjaveč desni namizni štedilnik, tuznarjeva 26, Primsko-vo, Kranj 1786 Prodam emajliran levi štedilnik. Radič, Dobro polje 1, Brezje 1787 Prodam prašiča 130 kg težka. Velesovo 44. Cerklje 1788 Prodam 100 kg rdečega korenčka in 150 kg Čebule. Grošelj, Grad 29, Cerklje 1789 Prodam otroški športni voziček skoraj nov. Ogled popoldan. Andrej černilec, Koroška 37, Kranj 1790 Prodam krompir cvetnlk. Visoko 66 / 1791 Ugodno prodam motorno kolo puch 175 ccm. Anton Markič, Pod-brezje 4 a 1792 Prodam nemško primo s prevoženimi 25.000 km. Cena 110.000 dinarjev, Franclsovo vodno turbino za 100 litrov vode ln kmečki mlin na kamna. Bašelj 9, Preddvor / 1793 Prodam malo rabljen moped Collbri, cena 120.000 dinarjev. Ba-selj 17, Preddvor 1794 Prodam skoraj nov Italijanski globok otroški voziček. Šenčur 55 1795 Prodam otroško posteljico ln 4 hrastove stebre za kozolec. Šenčur 241 1796 Prodam malo rabljen otroški športni voziček. Andrej Cuder-man, Kokrica 133 1 1797 Prodam kravo s teletom Frize-ka. Jerala, Žeje 6, Duplje 1798 Prodam novo Izpušno cev za fiat 600. Poizvc se Dom gorenjskih gasilcev Kranj , 1799 Prodam dobro ohranjen nemški globok otroški voziček. Cesta talcev 51, Kranj (proti pokopališču) 1800 Prodam žensko Rogovo rabljeno kolo ln mizo ter 4 Stole. Julka Kosmač, Gosposvetska 19, Kranj 1801 Prodam prašiča 200 kg težkeaa, Cerklje '33 1802 Prodam 500 kg mrve ali zamenjam za gnoj. Dvor je 58, Cerklie 1803 Prodam globok otroški voziček. Valjavčeva 12, Kranj 1804 Ugodno prodam do 1500 komadov strešne folc opeke, Kajuhova 8 Kranj 1805 Prodam 1500 kg črne dete^'e lu-ceme. Po/on k 1, Cerklje 1823 Prodam dobro ohranjeno motorno /kolo Galeb. Delavska c. 27, (Kalvarija), Kranj 1824 Prodam dohro ohranjeno motorno kolo Galeb, tudi na ček. Ogled v soboto popoldan od 15. do 19. ure ln v nedeljo od 7. do 13. ure. Ludvik Logar, Kidričevi št. 30, Kranj • 1825 Ugodno nrodam motorno kolo »Vespa« 150 ccm. Anton Žargar, Hafnerjeva 19, Kranj (Straži sč<\ pot ob vrtnariji) 1826 Prodam zazidljivo parcelo. Zasavska 42, Kranj 1827 Prodam plemensko ovco, jezerske pasme, stara bo dve leti. Kokrica 204, Kranj 1828 Prodam rabljeni les za grušt. Vopovlje 7, Cerklje 1829 Prodam dobro ohranjeno lepo kompletno kuhinjsko opremo. Po-gačar, Kidričeva cesta 36, Kranj Y 1830 Prodam kravo po teletu, dva radio aparata, seme za kumarice ln gume za 21 eolski gumi voz. Cerklje-30 1831 Ugodno prodam magnetofon KT-17 nov, velik format. Naslov v oglasnem oddelku 1832 Prodam les za ostrešje stanovanjske hiše. Jeraj, Kokrica 210, Kranj 1833 Prodam krompir, cvetnlk. Jezerska 44, Kranj: 1834 Prodam bikca, 350 kg težkega. Spodnji Brniki 40, Cerklje 1835 Prodam dve mladi kozi ln novo komodo. Hotemože 15, Preddvor 1836 Prodam 1000 kg semenskega belega krompirja Holandec. Breg ob Savi 33, Kranj 1837 Prodam dve kravi po Izbiri, s teletom aH brez ln 8 prašičkov po 6 tednov starih. Pšenična Polica 3 Cerklje ' 1838 Prodam krmilno repo in peso. Podbrezjc 101, Duplje 1839, Prodam dohro ohranjeno kuhinjsko pohištvo, otroški voziček (igrača) in preprogo 3x2 m. Vida Rugale, Kidričeva 3/II, Kranj 1840 Prodam levi vzidljiv štedilnik na 2 ln pol plošče. Trebeč, Kn-juhova 2, Kranj 1841 Prodam dober hlevski gnoj. Luže 16, Šenčur 1842 Prodam prašičke stare 7 tednov. Dvorje 28, Cerklje 1843 Prodam lovski dalnogled 12x50. Branko Gartner, Plamen, Kropa 1844 Prodam prekle fižolovke. Naslov v oglasnem oddelku 1845 Prodam- krompir. Naslov v o-zlasnem oddelku 1846 Poceni prodam opel - ollmpio. Staretova 23, Kranj 1847 Prodam Maksija NSU z usnjeno črno obleko. Kovor 55, Križe, Alojz Gros 1681 Po ugodni ceni prodam nov magnetofon ali zamenjam za rabljen motor. Hasan Kostrat, Okroglo 13. Naklo 1«48 Prodam tesan les za ostrešje, televizor z anteno in NSU Pretiš Prlmo 150 ccm, potrebno manjšega popravila. Šenčur 16 kupim ' Kupim takoj ali do jeseni vselji-vo stanovanje ali hišo v Kranju aH bližnji okolici. Ponudbe oddati z opisom in navedbo cene v oglasni oddelek pod »Gotovina« 1806 Kupim še dobro ohranjene citre. Naslov v oglasnem oddelku 1807 Kupimo dobro ohranjen koncertni klavir angleške aH dunajske mehanike. Naznačite ceno. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem 1737 Kupim kozo, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 1821 Kupim deške smuči. Naslov v oglasnem oddelku 1822 ostalo Osnovna šola Šenčur razpisuje mesto hišnika in dveh snažilk. Hišnik mora biti izučen ključavničarskega aH mizarskega poklica. Prošnje pošljite do 1. junija 1964 na upravo osnovne šole Šenčur 1739 Iščem žensko za varstvo enega otroka v dopoldanskem času. Sprejmem tudi redno delovno razmerje. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača po dogovoru. Informacije vsak dan popoldan od 15. ure dalje na naslov Martin Dclovcc, Britof 149, Kranj 1738 Trgovina Delikatesa Kranj sprejme skladiščnega delavca 1740 Omejc Peter prosi, da pošljejo tovariši II. in III. bataljona pismene ali ustmene dokaze, kako sem se obnašal v Prešernovi brigadi leta 1943 do 1945 1808 V nedeljo sem izgubil dežni plašč od Brnikov do Bele. Prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 1809 Menjam enosobno stanovanje s prltiklinaml v Samoboru pri Zagrebu za enako v Kranju ali Slovenskem Primorju. Ponudbe pod številko 1810 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož. Stvari, ki jih Imava, so skupna last in jih brez mojega pristanka ne more prodati. Dana Kristane, Britof 36, Kranj 1811 Fant, 39/175 prikupen in znača-jen s službo in dobro urejenim srednjim posestvom na Gorenjskem želi zaradi nepoznanstva spoznati prikupno dekle do 32. let. Slika zaželjena. Samo resne ponudbe na podružnico Glasa Jesenice pod »Cvetoči maj« 1812 Strojni tehnik 42/176, samski, simpatičen z lepo hišo želi spoznati prikupno dekle do 30. let. Slika zaželjeni;. Tajnost zajamčena. Ponudbe na podružnico Glasa Jesenice pod »Lepa bodočnost«. 1813 Nudim družinsko stanovanje zakonskemu paru, da pomaga delati. Tudi samcu dam oskrbo. Imam malenkost zemlje. Gole, Vi-šelnica 15, Gorje, Bled 1814 Podpisana sc najlepše zahvaljujem tov. Ančki Gašperšič, upravnici vrtca na Planini ln vsemu kolektivu, ker tako lepo vzgajajo otroke na grob moje padle hčer-smrtl) In 1. novembra peljejo otroke n garoh moje padle hčerke Cilke (Tatjane), nesejo cvetja In prižgejo svečke. Terezija Odar, Savska cesta 36, Kranj 1815 Iščem dekle, ki dela na tri izmene za varstvo otroka. Hrana ln stanovanle zagotovljeno. Murka štraus, Cesta Staneta Žagarja 8, Kranj 1816 Nudim hrano in stanovanje dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1817 Ana Kežnar prekllcujem kot neresnične svoje izjave o Janezu Murnik, katerega sem obdolžila tatvine 1818 Nujno potrebujem neopremljeno sobo v Kranju, za uslugo šivam. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1819 Želim spoznati kmečko dekle z malim posestvom za ženltev. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Srečni zakon« 1820 Upokojenki aH delavki, ki dela samo v popoldanski izmeni nudimo hrano in stanovanje za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Anton Štrukelj, škofjeloška cesta 41/c, Kranj 1849 Upokojencu (upokojenki) nudim dosmrtno oskrbo za pomoč pri delu na malem posestvu. Naslov v oalasnem oddelku 1850 Mizarskega pomočnika ln vajenca za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj, plača po dogovoru, stanovanje ln hrana preskrbljeno. Jože Peternelj, Škof-j a Loka 1851 Mizarski pomočnik, prost vojaščine dobi takoj zaposlitev in pre* nočišče. PungerŠek, mizar, Pot na Još (a 6, Kranj 1852 Inženirju Borisu Zemva za uspešno opravljeno diplomo iz kemije iskreno čestitamo 1853 objave OSNOVNA ŠOLA GORJE razpisuje od 1. julija dalje sledeča delovna- mesta: 1 HIŠNIKA, ki bo istočasno kurjač. Plača po pravilniku. Stanovanjska pravica je vezana na službo hišnika. 1 NEKVALIFICIRANE SNAŽILKE. 1 RAČUNOVODKINJE, ki bo vodila tudi šolsko administracijo. Prošnje na razpisana mesta ie treba vložiti do maja na šolo Gorje — šolski odbor. ZAHVALA Vsem, ki so ob obletnici smrti mojega očeta STANKA ZAVRSNl-KA ponovno zasuli njegov srrob s cvetjem, Izrekam iskreno zahvalo, še posebej pa tov. Zorcu za Izkazano pozornost! Tomaž Završnik z družino Ob priliki najine zlate poroke, sc iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem za vsa prejeta darila in čestitke. Anica in Zdravko Falle Po težki zavratni bolezni je v 53. letu starosti preminul moj dragi mož, oče, brat, stric in svak VINKO ČELEŠNIK upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo danes, 25. t. m., ob 16. uri iz hiše žalosti, Stražiška 46 na pokopališče v Stražišču Žalujoči: žena Meta, hčerka Anka, Magda z družino, brat ln sestra z družino in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Innsbruok, 23. 4. 1964 Obratovalni čas trgovskih in ostalih podjetij za prvomajske praznike POSLOVNA ENOTA " Dne 29. 4. 1964 — sreda Dne 30. 4. 1964 — četrtek Dne 1. 5. 1964 - petek Dne 2. 5. 1964 — sobota Dne 3. 5. 1964 — nedelja Zahvala Ob izgubi našega dragega sina, očeta, brata, zaročenca ANTONA DOLENC se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem času stali ob strani, ga zasuli s cvetjem in ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mami, sinko, brat, zaročenka in ostali t Ljubno, 20. aprila 1964 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: \srcda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-, da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. 1. Živila — samopost. Petrček 2. Prodajalna Zlato •polje- 3. Prodajalna Vodovodni stolp 4. Prodajalna pri mostu 5. Prehrana Stra/išče 6. Prehrana Kranj 7. Delikatesa »Central« Kranj | 8. Delikatesa Cerklje 9. Živila — prodajalna Jezersko 10. Prodajalne pekarne 11. Mlekarne 12. Klavnica — prodajalna ' 13. Živila Preddvor 14. Agraria 15. Brivnica 16. SAP — avtoservisna delavnica Labore 17. Slaščičarna 29. in 30. 4. posluje po običajnem delovnem času, ki bo podaljšan do 20. ure zaprto odprto cel dan odprto samo dopoldan zaprto odprto cel dan odprlo iamo dopoldan od 6.30 do 20. ure od 6.30 do 20. ure isti posl. čas isti posl. čas vse dni normalni delovni čas vse dni normalni delovni čas vse dni normalni delovni čas normalni delovni čas 29. in 30. 4. normalni delovni čas normalni delovni čas normalni delovni čas normalni delovni čas normalni delovni čas normalni delovni čas dopoldan; popoldan pa od 14. do 16. ure normalni delovni čas normalni delovni čas normalni delovni čas normalni delovni čas zaprto zaprto zaprto zaprto zaprto zJlprto zaprto zaprto zaprto zaprto bd 7. do 19. ure od 7. do 19. ure od 8. do 11. ure od 8. do 11. ure eobratovali bosta prodajalni samo dopoldan dne 2. in 3. pri Kokrškem mostu in Zlatem polju odprto od 6. do 9. ure prod. na Majstro-vem trgu od 6. do 12. ure in od 13. ure dalje odprto samo dopoldan obratujejo: prod. I. Prešernova, IV. Partizanska IV. Kidričeva posluje samo dopoldan zaprto zaprto od 8. do 11. ure od 8. do 11. ure odprto od 6. do 9. ure samo na Majsrrovem trgu posluje kot ob nedeljah -zaprto normalni nedeljski obratovalni delovni čas v prodajalnah na Majstrovem trgu in Prešernovi ulici posluje samo dopoldan bo imela stalno dežurno službo vse dni normalni delovni čas Ivanov - Leonov; 24 V veliki bambusovi kolibi, kjer so ležali ranjenci, je Geturi zagledal prišleka. Bil je zelo star moški, .suh in zravnan in visoke rasti, z belim ČJpom sive kodraste grive. Videti je bil strog in učen. Nad očmi so mu visele sive obrvi. Geturi ga je poznal. Mundo-mogo je bil znamenit vrač. V dolgih letih svojega življenja je proučil vsa zelišča in obvladal je skrivnosti zdravstva, ki jih je podedoval po očetu in dedu. V mlaj dih letih se je učil pri zdravniku v Ugandi. Stari mundo-mogo je znal ozdraviti mnoge bolezni. Zdravil je bolezni želodca in bolezni, « jih povzročajo hudobni duhovi, toda najbolj je bil izveden v kirurgiji. Geturi je s spoštovanjem pozdravil učenega moža. Starec se je sklonil k ranjenemu partizanu in pazljivo pregledoval ranjeno nogo. PJtem je naročil, naj mu prinesejo čim hladnejše vode. Geturi je spoštljivo opazoval starčevo delo. Starec je na nogo, *i.io je ranila krogla, zlil več loncev hladne vode. In ko je vujak Pričel drhteti, je vzel iz svoje vrečice oster podolgovat nož in ga dobro obrisal v nekakšno zelišče. »Močno drži svojo dušo, sin. Pogumen si.« Geturi je videl, kako je partizan izbočil glavo, izbuljil oči v bolečini in pokazal zobe. Starec je z nožem prerezal nogo do kosti. Iz rane sta štrlela «va zlomljena kosca stegnenice. Obraz starega munao-moga, naguban kakor skorja starega hrastovega debla, je bil pozoren. Prav ra kost je nasipa! ppilke drevesa mpanija, previdno združil delce ranjene kosti, potem zaprl rano, jo zašil s tankimi nitmi in na dveh krajih povezal s trdo skorjo. Ležečemu, ranjencu so oči spričo bolečin izstopile iz jamic. Obraz mu je posivel. Starec je strogo pogledal ranjenca in ukazal tabu: noge ne sme premakniti, zjutraj in zvečer mora prepevati pesmi in skupaj z dušami svojih prednikJv mora moliti k vsemogočnemu Ngaju ... Odred je naglo rastel in mundo-mogo je ostal pri ljudeh. »Pri vas bom umrl, če -bodo tako ukazali predniki,« je dejal. Geturi jc ukazal, naj ustanovijo bolnišnico. Pripravili so postelje. Tri ženske, ki so prišle v odred, so pripravljale hrano bolnikom. Celo iz. sosednjih odredov so pričeli prinašati ranjence. Mundo-mogo je imel pet pomočnikov. Bolnišnica je bila ponos odreda. Pozneje, ko je iz glavnega uporniškega štaba prispel mlad zdravnik Kikuju, ki je študiral v Evropi —/videti je želel, kako zdravijo ranjence — je Geturi opazil, da se pogosto in rad pogovarja z mundo-mogom. Do starčevega dela je kazal izredno zanimanje in spoštovanje. ( Kmalu so uporniki v gorah organizirali vlado in štab »Armade zemlje in svobode«. Mauncno so izvolili za člana vlade. Geturi je bil nezadovoljen, ker je zgubil takšnega učitelja. »Uči borce,« mu je pri slovesu dejal Maunena. »Za zmago je treba marsikaj znati — še več pa za čas po zmagi.« »Toda jaz znam manj kot hijena, bumbo-džumbo.« »Uči se zvečer in ponoči. Močan si. Prihajaj k meni. Vselej ti bom pomagal...« In Dedan Geturi je postal poveljnik velikega odreda. Na ramah je nosil črne naramke iz kozje kože. Zdaj je bil poročnik, čin mu je podelil komaj ustanovljeni uporniški glavni štab. Geturi je zdaj prvič v življenju poveljeval dvema stotinama mož. Zaradi povišanja ni čutil veselja, temveč veliko odgovornost. Odslej so uspehi njegovih vojnih tovarišev in njihova življenja odvisni od njegovega vojaškega znanja. Le majhna napaka in ves odred lahko propade. Geturi se je lotil dela. Po zgledu svojih sovražnikov je vpeljal redno vc/.banje. Četvorica bivših vojakov iz plemena Embu je parlizane po cele dneve učila vojaških veščin. Tudi Geturi se je učil. V britanski armadi, kjer je služil tri leta,,so Kikuje jemali samo v delavske bataljone. Orožja jim niso dajali. Polovica borcev je imela samo pange in sulice. Geturi se je nenehno trudil, da bi med napadi na vojsko belcev dobili čimveč pušk, samokresov in nabojev. Geturi je oplonil banko v Nakuru in našel petnajst tisoč vzhod-noafriških funtov. Po Mauneninem ukazu je polovico vsote poslal v vladni 1'o.nd. Sovražniki so besneli. Oblasti .so na glavo Dedana Geturija razpisale sto funtov nagrade, plantažndki pa so priložili še pet tisočakov. Ime Dedan Geturi jc pomenilo grozo za sovražnike. Ko se je v bližini prikazal njegovo odred, so" vojaki na postojankah v rezervatu vztrepetali. Policijske postaje so pošiljale v Nairobi sle, ki naj bi pripeljali okrepitve. Prebivalci naselij so vreli na kup, da bi videli Dedana Geturija. Geturi jeve vojne zvijače niso poznale meja. Izmislil si je ukano, ki je hudo jezila sovražnika. Poveljnik je ukazal svojim ljudem — in ti so živeli povsod — naj raznesejo vesti, da so njegov odred videli v bližini vasi. Preganjalci so se podali na napačno pot. Medtem je Dedan Geturi operiral na drugem koncu dežele. Geturi ie organiziral brzojavno zvezo z naselji in glavnim štabom. Dobro napeti in zvočni bobni so v slabi uri prenesli vesti o dogodkih, ki so sc pripetili sto kilometrov daleč. Zadnja Geturijeva iznajdba je bil »leteči odred«. Trideset krepkih in vzdržljivih borcev, ki so sestavljali ta odred, je v'enem dnevu preteklo štirideset do petdeset kilometrov. Ta udarna gibljiva skupina je lahko v nekaj urah premostila razdalje, za katere bi vojaki potrebovali dvo ali trodnevniNpohod. Nepričakovano so napadli sovražnike. Borci tega odreda so bili dobro oboroženi. Uspehov ni manjkalo, toda Geturi je vse pogosteje vznemirjeno premišljeval o prihodnosti. Nekoč je služil v sovražnikovi vojski in dobro jc vedel, da jc nasprotnik močan in da ga je težko premagat i. Slabo oboroženi uporniki so s svojimi napadi vzbujali strah pri naseljencih. Ustanoviti pa bi morali pravo armado in spremeniti strategijo. SOBOTA, 25. aprila 1W4 Sport • Sport # Snnrt • «nort *"<«^f M •^o^t 0 šnort # Snort A šnort © *nort O Snort • šport • šport • šport # šport • šport • šport • špo \a.4i so prišli v Avstrijo tri dni pred tekmo, kar je bilo nujno potrebno za ogled in preizkušnjo proge. Vsak tekmovalec je progo presmučal enkrat na dan. Povedati pa moramo, da je bila proga dolga 1800 metrov ln brez žičnice. Po .naporni vožnji navzdol morajo tekmovalci priti peš nazaj na vrh; to pa nj ravno igračkanje. Zamislite si, da je pred vami 1800 metrov dolga pot navzgor, ki je povrh vsega še ledena, na rami pa imate še par težkih smuči. Nič prijetne tri dolge ure hoje po vročem gorskem soncu! Prav na takih vzpenjanjih je Slava kovala svoj načrt za dan, ko bo šlo zares. Odločila se je, da bo tvegala vse aH nič, pa naj se na nevarni progi zgodi karkoli. Ze takoj po startu je Slava tudi pokazala, da misli tokrat poseči po res najvidnejših mestih. Kljub krizi v zadnjem delu proge ji je to tudi uspelo. Sodniki so ji določili drugo mesto; stoperice pa so pokazale čas, ki jc bil boljši od tistega, ki sta ga dosegli takrat tako slavni ln poveličani Avstrijski Hochleknerjeva in Frandlova. Istega tekmovanja se je udeležila tudi danes zelo popularna Belgijka, takrat 16-letna Pat riza Du Rov, ki pa zaradi svoje mladosti in neizkušenosti ni mogla poseči v boj za prva mesta. Našim smučarjem jo je sneg v začetku sezone 1958 ponovno zagodel. Ni in ni ga hotelo biti; vsaj ne toliko, da bi se naši mojstri belih poljan lahko spodobno pri-smučali v priprave za svetovno prvenstvo, ki gR je mednarodna smučarska zveza poverila Badgastcinu (Avstrija). Naša zveza je končno le uvidela, da bo treba tudi za naše alpske vozače nekako poskrbeli. S težavo je odštela tistih nekaj šilingov, da jc Slava lahko odšla s spremljevalko Meri Keritajn, članico ljubljanske Enotnosti, in trener jem Stefetom na tridnevni trening v Badg.istcln. Ta je bil dobra dva meseca pred svetovnim prveh-stvom poln turistov. Trening na skromnih krpah snega pa Slavi ni mogel izboljšati niti kondicijske niti 'chnične pripravljenosti. Po treh dneh bolj turističnega kot športnega smučanja sta Meri in Slava odpotovali v Grindelvvald, medtem ko je moral trener Janko Stefe nazaj v domovino, ker smučarska zveza zanj ni zagotovila denarja. Ob slovesu jima je odštel zadnjih 200 šilingov za »skrajno silo.« Tako sta, otovorjeni s po tremi pari smuči in kovčki z obleko in malico (!) sami potovali na tako pomembno tekmovanje. Na cilj sta prispeli šele zvečer ob 23. uri. V Grindelvvaldu, lahko bi ga primerjali z našim Tržičem, kjer Ima železnica svojo zadnjo postajo na tisti progi, sta ostali sami na železniški postaji. Organizator ju ob tako pozni uri ni pričakoval in tako sta ostali prepuščeni lastni iznajdljivosti. Slava, ki je kar dobro obvladala nemščino, sc je hitro znašla. Ogovorila je nekega železničarja, ki je hodil po peronu, kje ima tukajšnje smučarsko društvo svojo pisarno. Železničar, ki je bil na srečo zelo prijazen in vljuden človek, je hitro telefoniral v smučarsko pisarno in po naši zapuščeni smučarki je kmalu prišla ena izmed uslužbenk ter ju odpeljala v hotel Kreuz. Tam sta ravno ob srečanju starega z novim dnevom s slastjo pojedli kosilo, pivi topel obrok v tistem in hkrati tudi že naslednjem dnevu. Po obilnem obedu pa se prav gotovo vsakemu prileze prijeten počitek, posebno če po napornem dnevu ura pogleda že v novi dan. Sredi najbolj prijetnega spanca po so ju zbudili udarci na vrata. Prišli sta (še pozneje,) jugoslovanski tekačici Rekarjcva in Belajeva. Po prisrčnem stisku rok in po ponovnem spancu pa je naši alpinki spravil iz postelje šele deveti udarec cerkvene ure na bližnjem zvoniku. Po kosilu sta se odpravili na ogled tekmovalne proge, časa nj bilo več kot za lahek trening in že je morala Slava s startno številko na progo. V prvi disciplini, smuku, se je docela pokazalo pomanjkanje treninga} saj je zasedla šele 65. mesto s kar 36 sekundami zaostanka za zmagovalko, švicarko Frledo Danzer. V veleslalomu, njeni najliubši disciplini, je bila s 30. mestom in z 10 sekundami zaostanka za prvo, Avstrijko Putzi Frandl , že precej boljša, medtem ko v slalomu zaradi bolečin v prstu ni nastopila. Slava sc jc že v Badgastcinu z robnikom od smuči urezala v prst. Že ob prihodu v Grindelvvald ji je prst močno otekel in jo tudi zelo bolel. Bolečine so postale tako močne, da večer pred nastopom sploh ni zatisnila očesa. Drugi dan je po tekmah v smuku in veleslalomu odšla k zdravniku, ki jc ugotovil, ,da je prst zastrupljen. Potreben je bil takojšen zdravniški poseg, ki pa ga jc bilo seveda treba plačati iz lastnega žepa, torej iz 200 šilingov za »skrajno silo.« Ni pomagalo nič drugega, ,kot odšteti pol vsote. Se dobro, da si na poti v Grindelvvald nista privoščili niti čaja! Pri razglasitvi uradnih rezultatov sta se Meri In Slava seznanili z uslužbencem jugoslovanske ambasade v Bernu, ki ju je povabil na svoj dom, kjer so jima pripravili izvrstno kosilo. Po ogledu mesta pa ju je zvečer odpeljal na železniško postajo, Od koder sta odpotovali v Kitzbiichel. Tudi tokrat sa imeli izredno srečo. V vlaku je k njima prisede! mladenič, ki ju je, potem ko je videl njune smuči, vprašal, če gresta na tekmovanje. Ko sta mu potrdili, je povedal, da ie njegov oče zaposlen v smučarski pisarni in da bo Že on poskrbel za to, da bosta čimprej prišli v hotel. Fant je res držal obljubo,. S postaje je telefoniral očetu, ki je kmalu prišel z avtomobilom na postajo in Jugoslvanki odpeljal y hotel. Kljub temu, da je morala Slava v Grindelvvaldu odšteti za zdravniški poseg kar 100 šilingov, njen prst še zdavnaj ni bil ozdravljen. V Kitzbuchlu je ponovno začutila močne bolečine, tako da s tako roko sploh ni m'ogla nastopiti. Zato je bil čimprej potreben zdravnik, ki pa seveda tudi v Avstriji ni bil zastonj, Šilingi so bili potrošeni, prst pa je bil tokrat res popolnoma ozdravljen. Tako je Slava lahko nastopila na tekmovanju. PISE MATJAŽ KURALT (Nadaljevanje prih. sredo) Slava Zupančič med smukom v Grindelvvaldu Gorenjska nogometna liga JUTRI BO NA SPOREDU 5. kolo nogometnega prvenstva Gorenjske, ki bo odločilo, kdo bo letošnji prvak. Trenutno sta na lestvici pri vrhu moštvi Tržiča in škofje Loke, ki sta še vedno neporaženi. Jutri pa bo na sporedu njuno medsebojno srečanje. Zmagovalec tega derbija bo prav gotovo prvak Gorenjske za letošnje leto. i— Minulo kolo je prineslo pričakovane rezultate. Zelo visoko zmago si je priborilo moštvo škofje Loke v tekmi z Bledom. Igralec Petrovič, ki je na tej tekmi dosegel pet lepih golov, vodi na lestvici strelcev. Lestvica strelcev: Q 19 golov — Petrovič (škofja Loka), 9 14 golov — Mežek (Tržič), Rant (šk. Loka), Lotrič (Železniki), • 13 golov — Bahun (Tržič), O 12 golov — Tavčar (Železniki), # 11 golov — Tišlcr (Tržič), 9 10 golov — Demšar (Železniki), Zaje (Bled), V petem kolu se bodo pomerili — Tržič : škofja Loka (ob 15.30), Kranj : Tabor (ob 10. uri), Prešeren : Naklo (ob 15.30) in Železniki : Bled (ob 15. uri). Lestvica GNL: 1. Tržič 12 10 2 0 58: 5 22 2. Šk. Loka 11 9 2 0 57:11 20 3. Kranj 11 7 1 9 33:17 15 4. Železniki 13 6 1 6 45:37 13 5. Tabor 11 6 1 4 21:18 13 6. Naklo 12 5 2 5 25*:21 12 7. Svoboda 13 3 4 6 17:32 10 8. Bled 13 1 2 10 24:74 4 9. Prešeren 12 0 3 9 17:61 3 izven konkurence Triglav B 13 12 0 1 52:19 24 # 9 golov — Pajk (Naklo), Ar-sovski (Kranj), Nikolić (Triglav B), # 7 golov — Krašovec (Tržič), Mlakar (Železniki), Erzin,, Škr- ianc (Svoboda), # 6 golov — Stojanovič (škofja Loka), Stojčcvski (Kranj), Le-bar (Bled), Kožar, Tepina (Triglav B) itd. T. Kaštivnik Dopisniki so zabeležili Dovolj mladih plavalcev MITINGA MLADIH slovenskih plavalcev, ki je bil ob zaključku zimske plavalne sezone, se je udeležilo blizu 130 tekmovalcev iz 8 klubov. Največ uspeha na njem so imeli plavalci iz Ljubljane, ki so osvojili 21 diplom. Sledi Rudar iz Trbovelj z 11, domači Triglav' z 9 in Ilirija s 4 diplomami. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da sta se tekmovanja ude-, ležila dva nova kluba, ki doslej nista nastopala — Slavija iz Vevč in tržiški Partizan. Plavalna zveza je na osnovi rezultatov določila kandidate za pionirsko reprezentanco Slovenije. Izmed gorenjskih plavalcev so bili vanjo določeni Tomo Balderman, Sašo Bitenc, Stane Kalan, Janez Murovec, Erika Vag*ia, Andrej Slavec (v»i Triglav) in Marjctka Pirih (Tržič). — P. Čolnar •Balinarfi so zborovali SICER BALINANJE v škofjeloški občini nI razširjeno, ven-dar se je kljub temu na občnem zboru balinarskega kluba na Trati zbralo precej aktivnih tekmovalcev in ljubiteljev te panoge. Klub ima težave predvsem s pomanjkanjem sredstev, z neurejenim igriščem in z disciplino članov. Sklenili so, da bodo balinišče s prostovoljnim delom obnovili in nanj napeljali tudi elektriko. -t A. Pogačnik Pestra dejavnost vaškega društva PRED NEDAVNIM je imelo svoj občni zbor telesnovzgoj-no društvo Selca, ki ima že več kot 200 članov! — Največ uspehov v društvu ima smučarska sekcija, ki je vzgojila že mnogo dobrih tekmovalcev, tako da so veselje do smučanja dobili tudi mlajši. Sankači nimajo opreme in jc prav zato zanimanje za sankanje upadlo, čeprav so pričeli tekmovati tudi 60 let stari člani. Prav tako pa imajo rokometaši problem z igriščem. Tisto ob železnikarski šoli jc namreč neprimerno in na niem ne bodo mogli več igrati, če ga do jeseni ne bodo obnovili. A. Pogačnik t—iran—i——>ii nwiw i»>awwiMIB8»waB»aWWBM ...... mu ■um—rrmiiiiiiii iniwiiiniw.....m KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA KULTURA KULTURA KULTU PILH1I m JiH GLeDRmo Ob uprizoritvi Hikmetove Legende o ljubezni Polet v bodočnost (ČASOVNI STROJ) angleški barvni film režija George Pal igra Rod Taylor Ne da hi podcenjevali Wellsovo literarno delo, ob gledanja filmske adaptacije njene pomembnosti ne moremo enačiti z literarno pomembnostjo. Preveč dosleden prenos literarnega opisa v filmsko obliko je privedcl do kičastih stripovskih prizorov, ki so s svojo neokusnostjo že primer za filme z. nizkimi estetskimi merili. Dvomim, da je bil namen ustvarjalcev kaj več kot ilustrirati literaturo. Poleg oblike so ohranili še svojevrstno Well-sovsko logiko zaporedja dogodkov ^ in razlag pojavov ter vizije bodočnosti. Ta logika je v utemeljenih, seveda neznanstveno ute-meljnih ugotovitvah, hi so do znanstvene razlage brez razpok. Toda, to ie lastno že Wellsu — literatu. Pomen filma Polet v bodočnost je v napetem pripovedovanju, ki je obenem tudi njegov name1'. Takih filmov dober spored ne prenese veliko. Pesem o pisanem balončku nemški barvni film režita G'e'fa V.C-;ffra igrafo Toni Sailer ' Ina Bauer Številni z.apletljaji, tako značilni za nemško pojmovanje komičnega, Hfts pripeljejo do glavne torke filma, do plesne revije na lenu, kakršne na platnu, še nismo videli. Scenarija m izvedba se tckko kosata z ono iz. ameriških revijskih filmov in jo povsod razen v efektni glasbi celo prekaša-t • Očividno ie bil film posnet zaradi te revije in zaradi Sailer-ja — st.mčarskega asa, ki se še vedno najbolje počuti na smnč:'h. Samo s tema dvema a t rakci tarna, bi znal opravičiti pojav tako nepomembnega filma na naših platnih. ostalostjo v sredini, ki ga obkroža, le da je v delu predpostavil junakov — človekov boj z naravo in nezlomljivo hotenje in voljo, da bi naposMd iz železne gore pritekla voda in napojila žejne, ki umirajo v mestu, polnem družbene laži, gnusobe in umazanije ter socialne bede. Njegovo delo je po obliki lirska kantata, po idejni vsebini pa sla-vospev človeku, njegovemu slva-rilcljsivu in prometejstvu. V po-vsem preprostih situacijah nam Uikmct posreduje bogata življenjska spoznanja človeka — pesnika in misleca. Znabiti nam bo eksotični plašč, v katerem se legenda po javi fa, skraja malce tuj, toda, ko bomo prodrli pod lupino njene zunanje oblike, se nam bo vsem odkrit prečudovit svet poezije v poeziji. Ne moremo reči vnaprej, kako bo Legenda sprejeta pri nas. Naše mnenje je, da lahko da vsakemu svoje: otrokom zunanji nenavadni blišč Oriqnta in svojo navidezno pravljično fabulo, odraslemu čar poezije in idejno zgodbo, ki je neprimerno niikav-nejša, čeprav se s prvo skladno ujema in dopolnjuje. Brez. dvoma pa je bila Legenda Za mladega režiserja in za igralce trd oreh. Delo, ki temelji po eni strani predvsem na notranji zgodbi, ki jo nosi poezija besede, zahteva virtuozno in brezhibno zborno izreko, ki ji mladi in neizkušeni, kakor naši igralci so, verjetno ne bodo povsem kos. Toda to v ničemer ne zmanjšuje vrednosti njihovega dela. Ze samo dejstvo, da so se več kot pet mesecev vztrajno borili z vsemi težavami in zaprekami, dovolj zgovorno dokazuje, kako močno so zrasli z delom, kako so ga vz.ljnbili, zato lahko pričakujemo, da bo iskra, položen^ v delo nam doslej neznanega avtorjat prižgala tudi v nas odmev, ki ji gre. Rado Jan Ko smo pred leti prvič slišali, mćnda je bilo leta 1956, ime Na-zim Hikmet, in ko so pri nas v Celjskem gledališču im preko radia predvajali njegovo dramo Ali sem bil Ivan Pavlovič, nam pravzaprav ni bilo jasno, da gre za avtorja, ki je po rodu Turek in pripada turški literaturi. Danes vemo, da pripada Hikmet vrhovom turške in svetovne književnosti, da jc natisnjen v vsaj »štiridesetih jezikih, samo v tur-ščini ne«, ker je bil kot borec za svobodo delovnega ljudstva svoje domovine "preganjan in zaprt v turških ječah, dokler se mu ni posrečilo v čolnu zbežati preko meje v Sovjetsko zvezo. Njegova Legenda je nastala med sedemnajstletnim bivanjem v zaporih, izšla pa je leta 1952. Prevedena je Legenda čakala na uprizoritev vse od leta 1957, ko ^ ... naj bi jo v sezoni 1957-58 upriz.<>- Preteklo soboto in nedeljo se prisrčno in nepozabno. Gorenjski domu v Studencu in v prijetni rilo Prešernovo gledališče v Kra- .ie učiteljski pevski zbor »Stane pevci so kot še nikoli občutili dvorani zadružnega doma v Vc-nju, za katerega je. bila prvotno Žagar« skupaj z oktetom in in- veliko gostoljubnost tamkajšnjih likem trnu. prevedena. strumentalnim triom iz Kranja ljudi in hvaležnost za kvalitetne Qb tej prij6žnosti jc h\\ tudt Po sedmih letih se je znašla na niudil v krajih občine Videm — koncertne prireditve, kakršnih v odru našega dijaškega gledališča. Krško: na Raki, na Studencu in teh krajih še ni bilo. Svojo hva- Sele ko skozi prizmo avtorje- na Velikem trnu. Vsi ti kraji so lež.nost so simbolizirali tudi z ve-ve 'biografije gledamo na njego- na področju, s katerega je oku- likimi šopki cvetja, ki so jih pev-vo dramsko poemo, nam je jas- pator med zadnjo vojno načrtno cem poklonili učenci vseh treh šol no, da je nastala 'iz resničnega feseljieval prebivalstvo. Družbeno in z darili: miniaturno .stiskalnico, na "njihovem gos t ovan] u doživetja, da je junak drame pohtične organizacne obeh pbčm ki so jo izdelali učenci iz Trna in pravzaprav avtor sam, saj je se- ze nckaj časa sodelujejo, omenje- z veliko fotografijo' Rake, izdel-demnajst let pisal legendo o lju- n5 ansambli pa so prvi navezali kom tamkajšnjega fotokrožka.\ hezni do svojega ljudstva po tur- tudl kulturne stike. Učiteljski pevski zbor, vodi ga ških ječah in veroval v zmago Kot nam jc povedal predsednik Peter T.ipar, in ostala ansambla SVOfe misli. On sam je tisti, ki zbora Niko Slapar jc bilo sreča- so najprej nastopili v šoli na Rase mora odpovedati vsemtv in nje s prebivalci krajev, v katerih ki pri Krškem, v soboto d opol d-vztrajati v borbi z družbeno za- so gostovali, izredno prijateljsko, ne in popoldne pa šc v gasilskem Prisrčen sprejem gorenjskih pevcev na Dolenjskem razgovor med družbeno političnimi delavci občine Videm — Krško in predstavniki družbenega in političnega življenja občine Kranj, ki so ansamble spremljali V prihodnje nameravajo obiskati še Bizcljsko, Sromljc, Pišc-ce in Savnico. 35-letnica moškega pevskega zbora v Dupljah Pred kratkim je bil v Dupljah slavnostni koncert ob 35-letnici domačega pevskega zbora. Koncertni spored jc obsegal domače umetne in narodne pesmi. Zbor, ki je slavil visoki jubilej, je številčno močan, šteje preko trideset za zborovstvo navdušenih pevcev. Glasovno je ansambel pomlajen in preseneča zlasti lep in izenačen basovski register. Celotna izvedba sporeda je bila zelo solidna, do popolnosti bi si želeli samo še malo bolj izdelanega dinamičnega niansiran ja. Občinstvo je do kraja napolnilo dvorano in ni sledilo s priznanji zboru, jubilantu Francetu Snedicu ki sodeluje v tem zboru že vseh 35 let in dirigentu Edu Ošabniku, ki ima največ zaslug za zavidljiv kvalitni vzpon zbora. Jubilejni koncert je bil zanimiv še po eni plati. Koncerta so se udeležiti tudi zastopniki sosednjih zborov. Razvoj zborovslva v naši občini tehtno demantira mišljenje uradne politike republiškega sveta Svobod, češ da so to zastarele in preživele oblike. Novi zbori, ki so se formirali v zadnjem času na Kokrici, Britofu, Preddvoru, Cerkljah in na Senlurški gori, poleg ostalih že znanih ansamblov v Kranju in okolici, nam dajejo močno oporo, da naše zborovstvo in ljubezen do domače pesmi ne bosta* zamrla. J. Pribošič TRGOVSKO PODJETJE P E T R O L LJUBLJANA sprejme POSLOVODJO bencinskega servisa v Kranju POGOJ: visokokvalificiran delavec v trgovini. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, Voš-njakova 2. Koncert klavirskega dua v Tržiču Turistično društvo in Glasbena šola v Tržiču sta pred kratkim organizirala koncert klavirskega dua v izvedbi prof. Gite Mallv in prof. Igorja Deklcvo iz Ljubljane. Koncert je bil v prostorih Glasbene šole v Tržiču in to dvakrat ob 17. uri za mladino in ob 19.30 za osfalo občinstvo. Program jc obsegal dela velikih mojstrov J. Chr. Bacha, Franca Schubertat Johannesa Bramsa in Antonina Dvofaka {v štiriročni izvedbi) pefeg tega pa še po eno točko Friderika Chopina in Cl. Debussvja. i Program je bil komentiran in tako sta reproduktivna umetnika še bolj približala skladbe pravilnemu dojemanju in razumevanju pri poslušalcih.Oba koncertanta sta bila za vzorno interpretacijo deležna toplega odobravanja in sta morala ob koncu koncerta dodati še nekaj skladb. Organizatorja tega gostovanja .sta jima poklonila cvetje in darila kot skromen iz-faz hvaležnosti za tako spontano posredovanje umetniških glasbenih dobrin. Sc posebej jc treba pohvaliti dobro propagando pri učencih osnovne šole heroja Bračiča, saj so lc-ti domala sami napolnili vso dvorano pri. popoldanskem koncertu. Pri večernem koncertu pa smo žal, pogrešali tiste odgovorne kulturno prosvetne delavce, ki bi morali po svoji dolžnosti z osebno udeležbp podpirati takšna prizadevanja organizatorjev, saj naše mestece nima vedno prilike slišati visokokvalitetnih glasbenih prireditev. / Koncert jc v moralnem pogledu popolnoma uspel in je samo žele; ti, da s takšno prakso gostovanj nadaljujemo, obema Umetnikoma pa se šc enkrat zahvaljujemo 23 dosežen umetniški užitek na tem koncertu v upanju, da jih bomo v bližnji bodočnosti imeli prilož* nost zopet slišati, za kar jim bomo iskreno hvaležni. Z. O«