Mo/ v sivl suhnfi. Rpman iz Napoleonove dpbe. — AngleSkl spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. ¦ (Dalje.) Sledili so mu do moje palače, ga prijeli ln poslali nazaj na Angleško. Mpje stanovanje 80 obrnili narobe, preiskali vsak kPtiček in pobrall ysak listič, ki se Jlm je zdel sumljiv. Misllm, da livljenje mi bodo pustili, pa v pregnanstvo moram tekom 24 ur. Ker pa vedo, da smo si dobrl prijatelji, ln Ifeer jim je tudi par vaših pisem v roke prišlp, tajto ne dvornim, da bodo ttidi vas obiskall. Kpj k<»> torej dobite mpje pismo. unlfiite vse papirje, ki bi vam mogll le kpličkaj Bkpdpvati. Nifi vam n« |>odo mogli, če ničesar ne najdejp. Bpg vas obvaruj! Upajmp na bPlJSe 8ase!« Mplče je strmela Kpnstanca v ogenj, ko je mati prebrala pismo, njena usta so se le tesneje Itlsnila. »In za yse to,« ie črez nekaj časa dejala pplasi in sanjavo, »za vee to gprje, za vsa ta ponilevauJa se smemo zahvaliti tistemu malemu. ne- navadnerftu JSloveku, ki o njej» pravijo, da Je tajni zaupnil: Bonapartčvega všempgpčnega nptranjega minlstra —-.« » in kl Je človak brez ipiena!« ie pyl- djala markiza ia }z vsake besede ji| gpreTp gfenito ^aničevanje. »Šuhljato, brezpbtoer&bno filovece, Krezbarven kakor njegova siva suknja!« »Ampak — drzen, duliovit in noizpro^eiai« Je dejalo (Jekle. Sinjemodr? oči so pe ji zpvfeul.e In Iz njeaih besed je bilp BliŠatl nekaj kaktir 6dCudpvanje. »Sovražim ga, tega človeka!« ji c'^'^ markiza. »Up za uppm nsm aničuje!« je pravila h5erka otPžnp in iihp. »Srebrna noga, gpspod 8t? Trop§ze, Je mrtev, Španjolec je v ječi, Marija Vaillant le pppoluoma polomila 9 svpjim poskusom, grplica de Romaine je v ječi, mpnsignor v pregijanBtvu —. In povsod je imel ta — mož t sivi suknji svoje prste vmes. Strašen človek —! Ali ni več junaka med moškimi,« je končala in njeno vitlco telo je vztrepetalo v burni, čudni strasti, »ali ga ni med nami, ki bi rešil kralja tdira — sovražnika?« Markiza Plelan se je zravnala v naslonjaču. kot da jo je zbodlo. Plašno je strmela v hčerko in Bkušala uganiti kaj se skriva za njenim gladkim, belim čelom in v globinah njenih sinjih oči. »Misliš da bi —?« Konstanca je pokimala. »Zakaj ne?« je hladno vprašala. »6, da bi bilo mogoče —! Pa silno je previden, oprezen — in zadnji čas ga spremljajo povsod po trije, štirje tajni detektivi —.« »Pa so še druga pota, druge možnosti —.« »0 — za take slučaje je vsak naših ljudi pripravljen, z veseljem pripravljen tvegati vse, samo Ga nas reši tega človeka. Toda v takih slu2ajih,« je pridjala poCasi, »pomeni vsak ponesrečen poškus hude posledice za nas vse, najmanj pa smrt ppd guillotino za dva, tri naših ljudi. In prav Sedaj ne moremo nobenega tvegati.« »Ne mislim na take nerodne pomočnike,« je mirno razlagala - Konstanca. »Zaseda, strel izza jgrma in slični poskusi, ti pomenijo že vnaprei heuspeh. Kolikor poznam moža v sivi suknji, ni on edeti tistih, ki bi šel v tako trapasto past.« »Torej, kaj pa potem misliš?« »O —,« je dejalo dekle, »še vse drugačni moIki so se dali zanoriti in so 8ami in slepo šli v past, iz katere se niso mogli več rešiti. Drzni in pametni mož v sivi suknji naj bo še tako oprezen, naj ga obdaja tudi celo krdelo tajnih tedektivov, tudi on je končno vendarle mož —. In kar so zmogle druge ženske, to zmorem tudi jaz.« Marldza je molčala in s strahom gledala hčerko, ki je stala pred njo trepetajoč od neznanega razburjenja, plamtečih oči in s čudnim, nerazumljivim ognjem v velikih očeh, ki so kakor v sanjah gledale nekam ven v daljavo. »Kpnstanca — za božjo voljo, povej, na kaj misliš!« Konstanca se je zdramila, mislila je nekaj povedati, pa besede so ji zamrle na trepetajočih ustnicah. Od glavnega vhoda sem je zadonel topot kopit, žvenket sabelj, prestrašeni klici so se čuli in glasna, rezka povelja. »Policija —!« je hripavp šepnila markiza. »Da — in on z njimi!« je strasno siknilo dekle. Pa ženski nista kazali npbenega strahu in nemira. Mpčne, trdne živce sta imeli, vajeni sta bili nevarnosti, pa najsi je prišla v kakršnikoli obliki in ob kakršnikoli uri. Kovarstvo in spletkarstvo jima je ležalo v krvi. Nikdar in pod nobenim pogojem se nista hoteli sprijazniti z novimi razmerami, ki so poslale kralja in kraljico pod guillotino in pognale prav»ega naslednika v prognanstvo, nista se hoteli Ukloniti ne pod demokratično vlado republike, De ppd vojaško vlado Napolepnovo. Z vsemi svoHimi slabimi močmi sta se borili za obnovitev kraljevine Burbonov, ki je bila, tako sta pravili, .Htemeljena na božjem pravu, malo sta se menili fea dejstvo, da je francosko ljudstvo enodušno ©dklonilo Burbone. In ker se nista mogli boriti ©dkrito — zaveznikov in prijateljev rojalistične Jtranke Je bilo od dne do dne manj in denarja Judl nl bllo — sta spletkarili v temi in tajno, pa jedno neuklpnljivo vdani svojemu nekronanemu kralju in v trdnem upanju na končno zmago. Zato nista izgubili glave, ko je policija potr- Sala na vrata. HTadno in dostojanstveno je obseela markiza, si poravnala že itak brezhibne gube fea svpji težki svileni obleki, si pppravila lase, jz^la pletlvo v roke in zaSeia marljivO gibati svoie belo, arlstpkratsko fine prste. Kpntesa pa se ]e DDrnila k vratona. »Koj ge Vfnem,« Je dejala, »brž ko skrijem fatera plsma imaš v skatljici?« Je v skrbeh vprašala markiza. »Čula sem, da nobeno skrivališče ni varno pred prsti tega sirovega vohuna —.« Pa dekle menda ni čulo materinega vprašanja, kajti prav tedaj je zadonelo spodaj pred glavnim vbodom glasno in grozeče povelje: »Odprite! V imenu postave!« Odhitela je skozi vrata in zbežala po dolgem hcdniku v svojo sobo. 2. Vljuden in hladen kakor običajno je stal mož v sivi suknji pred markizo in ji v suheh besedah povedal namen svojega obiska. »Po naročilu gospoda notranjega mimstra Njegovega veličanstva, cesarja Napoleona,« je pridjal s poudarkom. Markiza Plčlan je z malomarno kretnjo svoje bele aristokratske roke odklonila njegova izvajanja. »Vem, gospod, vem!« je dejala hladno. »Francozi in žal tudi Francozinje dandanes niso na bpljšem ko sužnji. Njihove hiše, njihovi najz.asebnejsi prostori niso več sveti v očeh države, ki bi morala svoje državljane braniti, pa je dejanski njjlhov' tiran — !« Hišna preiskava v tistih dneh ni bila mala refi. Narpčil in zaoovedal io le notranii minister Bam ali pa njegov pooblaščeni namestnik, policija je strogo in natančno preiskala vsak kotiček In preobrnila vsak košček pohištva, kjer bi utegnilo biti skrito kako sumljivo pismo. Visokorojeni plemenitaši, še bolj pa razne grofice in kontese, tajni pomočniki chonanov in zaveznikl Burbonov, so bili pravi mojstrl v skrivanju papirjev, ki bi izdali njihove zaveznike in prijatelje ali pa njo same, in posebno ženske so bile varuhinje takih listin, ker so računalo ua viteštvo polloijskih uradnikov in upale, da njib. In njlhovega Btanovanja n« bodo preiskovali. Ko je mo2 v slvi suknji stopil v sobo, je markiza pri prvem pogledu na tega najhujSega nasprptnlka burbonske stvari vedela, pri Cem da je i njim. »Neizprpsen v izvrševanju svoje dolžnosti,# je zasodfla sama prl sebl, »hladen injbrezstrasten, brez usmiljenja, brezobziren —. Da bi le bila Konstanca res sežgala vse, kar bi naa utegnilo izdati —,« je premišljevala. »Vse, kar je bilo v pločevinasti škatlicl, tlsta pisma, ki se nanašajo na naše zveze z Anglijt>, in cel kup drugih, ki od njih vsako pomeni guillotino za enega ali drugega naših Ijudi in za nas tudi, če bi je nafli —.« Opazila je, da je tajni detektiv naglo in sum- ljivo pogledal proti pe5i, v kateri je še tlelo nekaj polsežganih papirjev. Rekel sicer ni ničesar, le čelp se mu je strogo nagubalo in njegov glns Je bll oster In trd, ko je dajal svojirn ljudem naročila. Prosil je markizo za ključe. Vzela ,'ih je \t košarice za ročna dela, ki je ležala poleg nje na mizici in kratko povedala: »Druge ima moja hči.« Mož t sivi suknji je odprl omare in predal« ter prepustil iskanje svojim policistom. Markiza Je sedela pri pe5i in mirno pletla, Ko Jo je spoštljlvo prosil, naj vstane, se je molče dvignila in stisnila ustnlc8, kpt bl hotela potlačitl svojo nevoljo. Možje 80 pregledali in pretipall blazinice, naslonjafie, divane, omare ln posteljnino, predal« ln predalfik«, eni so iskali v markizini sobi, drugl po drugih prostorlh. Pogledali so za vsako sliko, za vsako zagrinjalo, pod vsako preprogo, trkali so po stenah, lezli v dimnike. Hladne, brezbarvne očl moža v sivi suknji so bile povsod in markizl Je šinila krl v glavo, kadarkoli se je srečala t njegovimi presvmljivimi očml, ki so, se ji je zdelo, brale na dnu njene duše. (Dalje prlhodnjlft.)