V e s t n i k. Učiteljski konvikt. G. Rihard Šeber, tiskar in založnik šolskib tiakovia v Postojini 60 K; g. R. Šeber 2 K preplačila za nRočai zapisnik." Osebne vesti. Na v dvorazrednico razširjeao šolo v Novi Štifti pri Gornjem gradu je imeaovana provizorična učiteljica gospica Štefaaija Eiaspieler, maturantinja iz Ljubljane. — Gdč. Ana Tomčeva, učiteljica v Tržiču na Gorenjakem, je imenovana za def. učiteljico aa c. kr. rudaiaki šoli v Idriji. — Na zaaebai Ijudaki šoli kraajske industrijake dn:žbe na Jesenicab (Goreajako), ki so jo otvorili 4. t. m., j& nastavljea učitelj Ladialav Poapiscbil.— Absolvirana učiteljaka kaadidatiaja gdč. Aaa Pleškotova je imeaovaaa za začasao učiteljico v Nadanjem seln, v Mehovem pri Novem meatu pa je aastavljeaa za učiteljico-voditeljico otroaka vrtnarica gdč. Mara Tavčarjeva. — Gdč. Alojzija Stebi je imeaovaaa za podučiteljico v Tiajah na Koroškem. — Absolvirana učit. kandidatiaja gdč. Marija Bučarjeva je provizorično naatavljeaa v Starem trgu pri Čraomlju. Prov. učitelj Iv. Žaidaršič v Metliki je imenovan suplentom na meščanski šoli v Krakem, aa ajegovo mesto pa je aaatavljena gdč. Silva Fuxova. — Knezoakofijski ordiaarijat v Ljubljani je imeaoval nameato izstopivšega dekana Zamejca kaaoaika dr. Aadreja Karlina za zastopaika cerkve v c. kr. meatnem šolskem svetu ter mu ob eaera poveril aadzoratvo verskega pouka v ljubljanakih ljudskih aolab. Naučni minister Hartel je aevarao obolel. Caaniki porožajo, da ae mu zdravje polagoma boljša. Novega hrvaškega bana Pejačeviča časte tako, da ao bile na njegovega godu daa (4. t. m.) vse šole brez pouka. Umrl je Valentin Jarc, aaduČitelj v Braalovčah. R, i. p.! Za možem mož . . . Zgodovinski dan je 12. novembra letošnjega leta. Zakaj? Zato, ker je istega dne iborovala v Idriji podružnica BSlomškove zveze". Sklepi, ki so jih sklenili zborujoči raožje, 80 epohalnega pomena in prete preobraziti vse naše šolst^o. Ker je hvaležnost ena izmed najlepših čednosti, zato se zrcali tudi ta v vsem blesku v mišljenju in delovanju idrijakih poddružničarjev. Izrekli arno namreč priznanje in neomajeno zaupanje dr. Šusteršieu, dekann Arkotu, nčitelju Jakliču in ostalim klerikalnim poslancem, kcr so z obstrukcijo v kranjskem deželnem zboru onemogočili regulacijo učiteljakib plač ter tako tudi posredno zakrivili, da ne bodo še dolgo izboljšali plač učiteljstvu c. kr. rudniške šole v Idriji. Zakaj znana stvar je da bodo regulirali plače idrijskimu učiteljstvu le tedaj, kadar izboljša dežela plače svojemu učiteljstvu. Slomškarji ao v resnici občudovanja vredni možje. (Ce jib imenujemo može, se zaraditega menda vendar ne bodo čutili užaljene.) Zato pa naj še dolgo nazdravljajo Šusteršiču in njegovim privezkom, da bodo čim dalje Časa labko v mirn in slogi stradali in služili sveti katoliški stvari! Humorist — na povratku. Kdor je botel kdaj brati slabe in večkrat docela ponesrečene dovtipe, ta si je lahko 8 pridom privoščil zlasti sobotnih številk nebumorističnega rSlovenca". V nkotičku za liberalce" je prodajal bivši urednik svoje izvirue neslanosti kar na klaftre, ki pa prav mnogokrat niso bile vredne niti smebu zadnjega goralsega mežnarja. S tiatim dneoi pa, ko ,je jelo iskati sodisče nekoga po Ljubljani, da bi mu dostavilo poziv, naj 8e pride zagovarjat in opravičevat za svoje odkrite napade ia baje prav resnične uredniške besede, jc izginil tudi zuani ,,kotiček". Pravijo, da se je potikal begun po skrivnib kotih kranjakib farovžev, prepevaje in uvaževaje besedilo popotne pesmi nDanes tukaj, jutii tam!" Ko pa je bila nevarnost pri kraju, da bi ga za razne nesramne napade kje ne zalotila božja hčerka Pravica in ga ne položila na zatožno klop ali pa ga morda celo ne nzameliurilau, je junaško prilezel iznova na beli dan, z ujim pa so istočasno prilezli v nSlovencu" tisti stari pošvedrani ia neslani dovtipi. Pa je že tako, da nekaterih ljudi tndi sreča v nesreči ne i/.pametuje! Menda pa ga je bilo vendar malo ararn, zakaj svojo staro firmo je lieno preuovil z napisom nIz časnikarske torbe". Po svoji stari metodi vlači torej zopet zlasti iz posameznib številk rSloveuskega Naroda" in kaj rad tudi h ,,Učiteijskega Tovariša" nekaj stavkov, jim odreže glavo ali pa celo odtrga noge, kakor mu ravuo prija, in jili postavi kot namiSljeno strašilo občudujočim svojim čitateljem. Da ima vae tem popolnejao obliko, je treba dodati tuiatam kaj lastnib ocvirkov, da inia ta tako zmrcvarjena in pristno klerikalna jed za prebavljanje boljši okus. —- Bog varuj, da bi odgovarjali re8no na taka skrpucala! Če itnajo nad takim zavijanjem in pačeDJem resnice te vrste pismouki in časnikaraki kuharji svoje posebno veselje, jim tega ne amemo kratiti. Kvečjemu jib. lahko zagotovimo, da jim za take robidaste šale ne bo treba prosjačiti od Poncija do Pilata za zopetno pomiloščenje! In to je mnogo! Zato pa le pogumno naprej! Taki so! Na Koroškem bije slovenski narod hud boj za enakopravno8t alovenakega jezika. Dne 3. t. m. je razpravljal koroški deželni zbor o predloga juridično-političnega odseka glede jezikovne ravnopravnoati, ki seveda odreka slovenakemu jeziku enakopravnost. Ta predlog je bil tudi sprejet in je zanj glaaoval s konservativnimi Nemci vred knezoškof dr. Kalin, zavetoik ,,družbe sv. Mohorja". Take so te glave naše cerkve- Doneski za šolanje otrok članov »Uradniškega društva" za šolako leto 1903./04. Delovanje tega društva (Erster allgemeiner Beamteo-Verein der ostereicbisch-ungarischen Monarchie in Wien) na humanitarnem polju 8e je tako jako povspelo, da se nam pač zdi umestno, tudi potom strokovnih listov obvestiti širše kroge o teh uspebih. Solidno in varčno gospodarjenje je društvenemu vodstvu omogočilo, da je zalogam, ustanovljenim za bumanitarne šolske namene, leto za letom moglo dovoljevati znatne vaote in jih priveati do take višine, da je vsakoletni zneaek obreati že sam na sebi prav znatna glavnica. Koncem 1. 1902. je imela zaloga za poučne namene K 578.286, druge zaloge za studije pa K 242.000. Pred kratkim časom je sklepal uprarni svet o prinoaih za učne namene otrokom neimoTitih društvenih 51anov ter je v ta namen dovolil K 37.000. Opozarjamo na nastopne podatke. Upravnemu svetu je došlo 790 prošenj za dovolitev prispevkov v učne namene; med temi je bilo 456 prošenj iz učiteljskih krogov. Izmed teh 456 prošenj jih je bilo 244 ugodno rešeuih, zato se je privolilo prosilcem K 20.800. Razen tega se je pa 2 učiteljskima otrokoma dovolila podpora v skupnem znesku K 110. Omeaiti nam je tudi, da dobiva 9 šolajočih se učiteljskih otrok velike usta nove v skupnem znesku letnih K 4050. Iz teh podatkov je razvidno, da ,,Uradniško društvo", katerega zavarovalni pogoji prekašajo po svoje ugodaosti pogojev enakih naprav, nudi svojim članom še dobrote, kakršaih druge enake korporacije ne morejo dajati. Iz navedenega je nadalje razvidao, da je pri reševanju prošenj — da bi ae vsem prošnjatn ugodilo, bi ne zadostovala niti mnogo izdatnejša 8redstva —• vodilno načelo: v prvi vrsti ozirati se na one, ki so v slabejših gmotnih odnošajih. Od tod izvira, da se večji del dovoljenih prispevkov podeli učiteljstvu, s katerim se v primeri z drugim uradništvom pray po mačehovsko ravna. Navedeni podatki zadoatno dokazujejo, da učiteljatvo le aebi koristi s tem, da ae vedno trdnejše oklepa rUradniškega društva" ter avoje, društvu še ne priatopivse tovarise I opozarja na to napravo, ki bi ji zaman iskali en>ke. Umestno vprašanje. Nekje so slavili štiridesetletuico delovanja zaslužnega učitelja. Občinaki očetje ao sklenili v izredni seji, da čim slovesnejše proalave ta praznik. Prejšnji večer^o napravili učitelju na čast bakljado in podoknico. Ko ao odpeli domači pevci prvo peaetn, je proslavljal oče župan učitelja v dolgem vzneaenetn govoru, ki ga je zaključil z vzklikom: ,,Naš učitelj naj se dolgo živi!" Ucitelj je odgovoril z umestnitn vprašanjem: ,,Ob čem pa?" V Berlinu tudi primanjkuje šolskih poslopij. Zato so zgradili v severovzbodnem mestnem delu barake, ki so enake potresnim barakam v Ljubljani, in v katerih je nastanjenib več ljudskih šol. Torej tudi v ponosni Nemčiji ni vse zlato, kar 8e avet. Kakor pri nas prevladuje tudi tam militarizem. Za kosarne vse, za šole nič ali pa malenkoati. Priznanje. V Petrograda je ta mesec razstava vaeh otroaki svet tičočih ae reči. Dunajska občiua je dne 27. oktobra imela zaradi udeležbe slovesen pripravljalea ahod, na katerem je bil tudi naučni minister dr. pl. Hart, ki je poudarjal posebno to le o nazornein nauku: ,,Der Aaschauungsunterricbt wachst allerdings aua der Scbulorganisation selbst heraus, der aber hauptaacblich gefordert und auf diese hohe Stufe gebracht worden iat durch die Lehrer selbst, welcbe in unermiidlicher Weise die sinnigsteu Erfindungen gemacht haben,' um den Unterri cht zu fordern, zu beleben und zu heben. Es liegt aucb. etwaa von industrieller Tatigkeit darin, denn die Industrie hatsichder Erfindungen der Lehrerwelt bemachtigt und dieselben weiter vervvertet. Da tritt die den Oesterreichern eigentumliche Geschicklicbkeit und Findigkeit mebr hervor, als man allgeinein vieleicht annehmea mochte." — Torej nekaj nzur Richtigstelluag so maacher Meiaung". Slovensko učiteljatvo je tadi satno vaestransko skrbelo in se priporočevalo za učila ter je dejanski uredilo lep šolski muzej v Ljubljani. To je bilo celo takrat, ko se pri naših teoretikib še niso jasnile razna učne stopnje. Naše učiteljstvo je ustvarjeno samo iz sebe! F. F. L. Najmanjši časopis je začel izdajati v Parizu A. Desboutin pod imenom nLa Carte-Journal". .Ves čaaopis je tiskaa z drobnimi črkami na navadui razgledaici, ki ima za podobo kak dnevni prizor. Seveda so vsa poročila lakoničao kratka. Najdaljše poročilo obsega devet vrst. Na ta način bo pae mogoče politiko prebaviti najbolj razvajenemu želodcu.