OGLASNIK št.33. k 96. listu Novic. 1855. (114.) 00 CŠt. 707.) Izpisek iz zapisnika posebne seje krajnske kup-čijske in obertnijske zbornice 16 oktobra 1855. Predsednika: gospod L. K. Lukman, predsednik zbornice, in gospod Anton Lašan; c. k. poglavarstveni koncipist, kakor c. k. komisar. Pri-čijoei gospodje odborniki: Eržen, G. Heiman, Holcer, Hudovernigg, Janeš, Karinger, Mali t se h, Muhleisen in Schwen tner, — kakor zaupni možje s pravico glasovanja pa gospodje: Cantoni, Jož.Debevc, Jož. Hauffen, Jakob Majer, Jož. Pleiweis in Franc Rudež. Predsednik zbornice je razodel prošnjo, ki jo je večina ljubljanskih kupcov inobertnikov zbornici predložila, iz ktere se očitno vidi, kako da je naprava eskomptne podružnice od dne do dne v Ljubljani potrebniši. Potem je omenil in pričijoče odbornike poprašal: ali bi ne bilo prav, ako bi se odborniki v posebni seji posvetovali in sklenili, da bi se deputacija na Dunaj s prošnjo za napravo gori omenjene eskomptne podružnice odpravila. Ta nasvet za deputacijo na Dunaj je bil enoglasno poterjen, in za njo dotični stroški odločeni. Potlej pa, ko je predsednik vse v dosego eskomptne podružnice koristne namene omenil, je prebral razglas vis. c. k. deželnega poglavarstva od 5. oktobra t. 1., ki je naslednega zapopadka: „Kupčijski in obertnijski zbornici se da na znanje, da je deželno poglavarstvo nje prošnjo, ki jo je 20. dan aprila t. I. pod štev. 191 njemu izročila, visocemu c. k. ministerstvu kupčijstva in narodnemu banknemu vodstvu zastran naprave eskomptne podružnice v Ljubljani, poslala in prosila, da bi se ta mnogo zaželjena in za kupčijstvo in obertništvo tako koristna naprava berž ko berž na Krajnskem dovoliti in vpeljati blagovolila." Predsednik je omenil, da bi se zastran tega nalašč deputacija na Dunaj odpravila, in je nasve-toval, da naj se stroški za omenjeno deputacijo iz kupčijske denarnice plačajo. Vse, kar je predsednik zavoljo omenjene deputacije na Dunaj nasve-toval, in odkod naj se vzamejo stroški, ki jih bodo odbrani poslanci potrebovali, je bilo enoglasno poterjeno. Odbornikov, ki naj bi šli s to deputacijo, je bilo po nasvetu gosp. Gustav Heiman-a 5, in sicer 3 kupci 2 pa obertnika. Spervega so bili izvoljeni: Gospod L. K. Lujcman, J. N. Muhleisen, G. Heiman, V. Češko in J. Baumgartner. Ker je pa gosp. L. K. Lukman naznanil, da se sedaj zavoljo silnih opravil iz Ljubljane nemore odpraviti, je za njegovega namestnika bil Jak. Maver izvoljen. Ravno tako se je tudi gosp. Češko zavolj bolezni deputacije odpovedal; namesto njega se je deputacii pa Fid. Terpinz pridružil. Zborniški pisarnici je bilo napovedano, da naj naznani deputacijo, ki se bo do njih ekselencije, ministra kupčijstva, gospoda viteza Toggenbur-ga na Dunaj odpravila, in da naj zastran tega poverjeno pismo za omenjeno deputacijo izdela. Vse drugo so zborniški odborniki v posebnem pogovoru vredili in odločili, da naj se deputacija 22. dan oktobra na Dunaj poda. Kupčijska in obertnijska zbornica za krajnsko deželo v Ljubljani 18. oktobra 1855. L. K. Luk man. predsednik. Dr. Klim, tajnik. (115.) (l.) Izpisek iz zapisnika posebne seje krajnske kup-čijske in obertniške zbornice, ki je bila 30. dan oktobra 1855. Predsednika: gospod L. K. Lukman, predsednik zbornice, in gospod A. Lašan c. k. pogla-varstveni koncipist, kakor c. k. ministerialni komisar. Pričijoči gospodje odborniki: Baumgartner, Blaz-nik, Eržen, G. Heinian, Hudovernig, Karingef, Malitsch, Mally, J. Mayer, Muhleisen, Samasa, Schwentner in Trin-ker. Ko je bila deputacija, ki se je bila na Dunaj podala prosit, da bi se eskomptna podružnica v pri-pomoč kupčijstvu in obertništvu v Ljubljani napravila, nazaj prišla, povabi predsednik zbornice deputacijo s kupčijskimi odborniki vred k posebni seji, naj bi povedala kaj je na Dunaji opravila. Gospod Gustav Heiman je razodel v imenu depuiacije, kako jo bila deputacija na Dunaji sprejeta, kaj je opravila in kaj se ji je obljubilo. Potem ko se je deputacija njih ekselencii, našemu deželnemu poglavarju, gospodu grofu Chorinsky-mu, ki je ravno takrat tudi na Dunaji bil, spodobno poklonila, in ko ji je on obljubil, da si bo prizadeval, kar mu bo le moč, in njih prošnjo povsod čversto podpiral, da bi uslišanje zadobila: so se poslanci k drugim gospodom obernili z ravno to prošnjo. Povsod so bili s posebno prijaznostjo sprejeti, povsod jim je bilo obljubljeno, da se bo v Ljubljani eskomptna podružnica napravila. Deputacija si je pa tudi na vso moč prizadevala kup-čijske in obertniške zadeve na Krajnskem od vsih strani s krepko besedo zagovarjati, da bi beržej uslišanje svoje prošnje dosegla. Poklonila je na dotičnih mestih sledeče pismo: „Ker se prederznemo Njih ekselencii prošnjo krajnske kupčijske in obertniške zbornice izreči, imamo ob enem tudi nalogo z besedo za osnovo bankne podružnice v Ljubljani poprositi. Posebno prošnje pismo ravno tega obsežka je deželno poglavarstvo že pred nekim časom predložilo. Kupčija in obertnija se niste od takrat kar nič zboljšale, ampak ste od dne do dne še vedno sla-beje; uzrok tega je pa očevidno le pomanjkanje gotovega dnarja, kterega se morebiti za povzdigo 72 kupčije in obertnije nikjer tako vživo ne pogreša kakor na Krajnskem. Krajnsko, po svoji legi za kupčijo in obertnijo odločeno, nima ne enega zavoda, iz kterega bi se deželi ob potrebi pomagati za-moglo; ker tudi tukajšna hranilnica nima dovelj gotovega zaklada, da bi zamogla posestnikom proti gotovi zastavi z gotovim dnarjem postreči, tem menj pa kupcom na višjo stopnjo pomagati. Gotovega dnarja tukaj neizrečeno pogrešamo, tako sicer, da menice na perve dunajske firme po 12% eskompti-rane se prav težko za omenjeni činž oddati zamo-rejo. Overe v kupčii in obertnii so tedaj zastran pomanjkanja dnarjapreočitne; kako velikiga dobička bi mogel kupec imeti, ako bi hotel tako visoke es-kompte prenašati, h kterim sevna Dunaji še po 1/3 — Va % provizije prišteva. Če so že na Dunaji pri kupčii take dnarstvene zadrege, temveč se po družili krajih in mestih še slabeje nahajajo, ker se po takem ravnanji ne pride samo ob gotov kapital, ampak kupec pride hote ali ne hote pri takem kup-čijstvu tudi ob svoje dobro ime. Iz tega, akoravno je bilo leta 1853 na Krajnskem menj fabrik in ro-kodelnic, kakor leta 1854 in so vender le skazale, da imajo.........3,404,840 fl. kapitala, se vidi, da so imele pri večjem številu obertnij v letu 1854 kapitala le ........2,695,000 fl. torej menj za ....... 709,840 fl. Ravna taka prikazen se je kupčii kazala, ktera je imela v letu 1853 en kapital od . . 738,960 fl. v letu 1854 pa le....... 669,700 fl. po tem takem menj od poprej snega leta za...........69,260 fl. Skupšine kupčijstva od leta 1853 je bilo kakor se iz uradnih razkazov (tabel) povzame . . . 6,384,580 fl. v letu 1854 pa le......6,039,300 fl. torej zopet menj za ..... 365,280 fl. kar tako majhna dežela, kakor je krajnska gotovo močno občuti, posebno ker se nje kapital vedno zmanjšuje, akoravno se obertništvo od leta do leta množi, kar se iz omenjenih razkazov previdi, po kterih se je leta 1853 pridobnine plačalo 60,057 fl. leta 1854 pa.........64,334 fl. Dalje so tisti udje, ki imajo pravico voliti v letu 1853 pridobnine plačali . 22,000 fl. leta 1854 pa že ........24,000 fl. Če bi se pa še k temu posrednji dauki, col itd. rajtali, bi se važnost kupčije na Krajnskem še bolj natanko pokazala. Če bi se kupčijsko gibanje vedno višje grede z dnarnimi močmi podpiralo, bi bil dobiček na vse plati kupčije za obertnike in deržavo prav velik, in bi se gotovo temveč množil, kolikor veči bi bila barantija z raznim blagom. Da gotovega dnarja tako zlopomanjkuje, pride od tod, ker se kupčii premalo zaupa, preveč ka-pitalov za deržavne papire izda, in sedaj preveč mertvega dnarja na kupih leži. Naprava eskomptne podružnice pa pomaga kupčii na noge in zmanjšuje zaklade narodne banke. Gotova resnica je tudi, da naj terdniši kupec ni v posled-nem času pri dunajskih dnarničarjih imel pravega zaupanja, ker so raji svoje kapitale na druge špekulacije, ki jim več dobička donašajo, dajali, kakor da bi jih na prejemni up obračevali. Vse to bi utegnilo do dobrega potrebo spri-cati, da bi se podružna banka v Ljubljani temnil napravila, temveč ker so že v Gradcu, Celjov-cu, in Tropavi in v druzih majhnih mestih po-družne banke osnovane, ktere, kar kupčijo in o-bertnijo zadene, se z Ljubljano nikakor meriti ne zamorejo." — Predlog, ki ga je potem gosp. G. Heimanna-svetoval, da bi se njih ekselencii gospodu ministru dnarstva baronu Bruku, gospodu ministru kupčijstva vitezu Toggenburgu in gospodu bankne-mu poglavarju Dr. Pipicu, posebno zahvalno pismo za obljubo naprave eskomptne podružnice na Krajnskem s prošnjo poslalo, da bi se berž ko berž napravila, je bil enoglasno poterjen; ravno tako je tudi nasvetoval, da bi se deputacija k gospodu c. k. deželnemu poglavarju, kadar iz Dunaja pride, podala in se mu zahvalila, da jo je na Dunaji tako serčno zagovarjal in podpiral za napravo omenjene podružnice. Za sostavo gori omenjenega zahvalnega pisma se ima komisija sostaviti iz depu-tacijnih odbornikov z zborniškim tajnikom, kteri ima tudi nalogo zahvalno pismo potem izdelati. Predsednik zbornice se je deputacii za marljivo in vspešno obnašanje zavoljo naprave eskom-tne podružnice v imenu zbornice serčno zahvalil in potem sejo končal. Kupčijska in obertniška zbornica na Krajnskem v Ljubljani 2. novembra 1855. L. K. Luk man, predsednik. Dr. Klun, tajnik. (117.) 00 Naznanilo in povabilo. Od več strani me nagovarjajo, de naj svoje latinske čveterospeve, to je; himne za sv. re-šnje telo in nekoliko druzih cerkvenih čveterospevov na svetlo dam. Ali ker je njih število precej obilno, in bi zraven partiture še vsaki glas posebej zavoljo pripravnosti dal natisniti, bi zavoljo obširnosti vse skupaj precej utegnilo veljati, kar bi mi ne pripustilo množniga natisa napraviti, zatoraj naj se slednji, kdor misli te himne prejeti, oglasi, de se bo vedilo: ali jih bom mogel dati natisniti, ali ne, in ako jih dam, de bom številu prejemnikov primerjeno število iztisov dal natisniti. Gregor Rihar. (lis.) k. (i.) Prodaja mlinskega orodja. Na ponoviški grajšini poleg Litije na Krajnskem je več mlinskega orodja na prodaj, . med kterim so 3 gredeljni, H kolesa po 10 čevljev visoke in 3 grebenace s potrebnimi za-tiki in okovo vred; potem kolesne vretenaziO mlinskimi kamni itd. Orodje je v dobrem stanu; kdor ga želi kaj kupiti, naj se pri ponoviškem oskerbništvu za- nj oglasi. Ponoviško oskerbništvo 28. novembra 1855. (77?7j ~ (2.) Cerkovnik in Orglar, Želi v službo stopiti. On je dobro izurjen v orglanji, in tudi v druzih cerkovnih rečeh. Kdor pa od tega kaj več zvediti hoče, naj se oglasi v Založbi «,Novic#\