Listek.                                                                 319
omenjeni prvi samostojni književni plod vrlih ljubljanskih gospodov bogoslovcev vesel dokaz, kak/5 se bodoči duhovni učitelji narodovi zavddno in uspešno bavijo z jezikom njegovim. Trdno upajoč, da njih prvi srečni poskus ne ostane samec, nego da bode imel še srečnejših naslednikov, kličemo mladim domoljubom:  Živeli!                   — r—
f Jurij Eisenhut. Dne 2. malega travna so izgubili Hrvatje tudi Slovencem dobro znanega skladatelja Jurija Eisenhuta. Pokojnik se je porodil leta 1841. v Zagrebu, kjer je že v mladosti kazal lepo nadarjenost za godbo. — Ker ni dobil podpore, da bi šel na konservatorij na Dunaj, vadil se je marljivo sam, in se je šele dokaj let pozneje pri prof. Storchu na Dunaji učil kontrapunkta. Mnoge njegove skladbe so obljubljene tudi Slovencem. Zložil je obilo čveterospevov, plesnih skladeb, tri uverture in dve operi: »Sejslav Ljuti«  in   »Petar Bačič.«  Najizvrstnejša njegovih večjih skladeb je  »Seljanka«.
Pokojnik je bil izvrsten učitelj in pevovodja. Bodi mu blag spomin tudi v Slovencih!                                                                                                                              — o.
»Stenograf«, Došla nam je prva številka tega lista, katerega izdaja hrvaško ste-nografsko društvo v Zagrebu. Urednik mu je prof. Fr. Magdič. »Stenograf« izhaja vsak mesec razven meseca velikega srpana in meseca kimovca ter velja za vse leto 2 gld., za dijake  1  gld. Priporočamo ga vsakomur, kdor se zanima za stenografijo hrvaško.
O »Matici Hrvaški« poroča »Vienac«, da so nje knjige popolnoma razprodane. To leto tolikanj povprašujejo po njih, da bi se moglo razpečati še kakih 5°o knjig, dasi jih je bilo tiskano več nego prejšnja leta. Pričakovalo se je sicer, da se bode število »Matičinih« članov izdatno pomnožilo, ker je izdala »Matica« obilo lepih knjig, ali da se bode oglasilo toliko novih članov, temu se ni midejal nihče.
Hrvaško pevsko društvo »Kolo« v Zagrebu je dne' 13. m m. v prostorih »Hrvaškega doma« izvajalo prekrasno in veličastno delo »Mes?a da Requiem« ali »Messa Manzoni«, katero je spisal genijalui umetnik Giuseppe Verdi v spomin smrti slavnega italijanskega pesnika Aleksandra Manzonija. Govoreč o tej produkciji, pravi »Vienac«, da je pokazalo »Kolo« z moškim in ženskim zborom svojim, kako upravičeno se sme' ponašati z imenom prvega hrvaškega pevskega društva: »Kolo je z ono glasbeno produkcijo oslavilo ves narod hrvaški in kar najdostojneje rešilo kulturno svojo nalogo, pokazavši vsi Evropi, kako visoko stoji Hrvaška na polji glasbe.«
Spomenik Milutinoviču. V Sarajevu se je ustanovil odbor, kateri namerja postaviti spomenik srbskemu pesniku Simi Milutinoviču Sarajliji, porojenemu dne" 5. vinotoka 1791. leta v Sarajevu, umršemu dne" 30. grudna 1847. leta v Belem Gradu, Osnovati hočejo o stoletnici Milutiuovičega rojstva tudi ustanovo, iz katere se bodo podpirali srbski vseučiliščniki. — Simo Milutinovič slovi zlasti zaradi svoje »Srbijanke«, kjer je verno opeval vse  junake,   kateri   so se od leta  1804.  do   leta   1815.  borili na srbskih bojiščih.
Tristoletnica Komenskega. Prihodnje leto bode tristo let, odkar se je porodil Jan Amos Komensky, slavni slovanski pedagog, kateri je odmeril pot vsi denašnji vzgoji. Tristoletnica se bode praznovala jako slovesno; i v Pragi i v Berolinu se je osnovalo društvo, katero hoče skrbeti zlasti za to, da izidejo Komenskega zbrana dela. Češka akademija znanostij in umetnostij je razpisala nagrado 1000 gld. za najboljši spis o Komenskem ; »Matica Ceskd« izda obširnejši životopis, »Matice lidu« pa poljuden spis o Komenskem. Moravsko učiteljstvo mu hoče v rojstvenem mestu Preravi postaviti spomenik.
Listnica. — Iv. F. Prosite nas, naj Vam odgovorimo naravnost, ker bodo »morda« pomagale naše besede. Govorimo torej! V prvi pesmi  »Na kapelo pri studenci« pravite:
»Pride li še čas kedaj, Da bi v senci tu .počival   —« (tega  seveVla ne vemo)