PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tix 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina.Rlačaha v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 65 (13.598) Trst, sreda, 21. marca 1990 V Nemški demokratični republiki potekajo priprave za sestavo nove vlade Nemški socialdemokrati nasprotujejo sodelovanju s krščansko demokracijo Liberalci sprejeli sodelovanje s konservativnim kartelom Zveze za Nemčijo Tako v Moskvi kakor tudi v Parizu načelno ne nasprotujejo združitvi obeh držav Poslanska zbornica ocenila volitve v Nemčiji VZHODNI BERLIN — Uresničitev čim širše koalicije za sestavo bodoče vzhodnonemške vlade: to je sedaj prioritetna naloga Lotharja de Maiziere-ja, voditelja Krščanskih demokratov, ki so proti vsakemu pričakovanju dosegli velik uspeh na nedeljskih volitvah. Zmaga konservativnih sil pa je že »rodila svoje prve sadove«. Notranji minister ZRN je namreč včeraj ugotovil, da so zabeležili znatno nižje število vzhodnonemških beguncev v primerjavi s prejšnjimi tedni. Teh je bilo včeraj le 1.539, kar je za dobro polovico manj v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Sicer s 1. julijem bodo Zahodni Nemci ukinili vsem beguncem iz NDR gmotne in druge ugodnosti, ki so jih bili doslej deležni. S tem Kohlova vlada želi omejiti množične priselitve, ki zahtevajo nemalo finančnih izdatkov in ustvarjajo težave pri dodeljevanju stanovanj. Želja demokrščanskih predstavnikov obeh Nemčij, da bi čimprej prišlo do združitve, se ne bo uresničila po »tekočem postopku«. Odklonilni odgovor vzhodnonemške socialdemokratske stranke, da bi sodelovala v vladni koaliciji, je prekrižal račune de Maizi- ereju, ki ne bo razpolagal z dvotretin-sko večino, ki edina zagotavlja ustavne spremembne za združitev obeh držav. V razlago na to odločitev socialdemokrati potrjujejo, da ne morejo sodelovati s strankami, ki imajo določen desničarski prizvok. Na drugi strani, kot je bilo sicer pričakovati, so liberalci, ki so na nedeljskih volitvah zbrali 5,3 odstotka glasov, izrazili pripravljenost sodelovati v vladni koalciji. Vstop liberalcev pa bo bodočemu ministrskemu predsedniku de Maiziereju zagotovil, da bo razpolagal le z normalno večino. Podobnega mnenja kot socialdemokrati so tudi komunisti, ki poudarjajo, da so za združitev obeh Nemčiji, ta proces pa se mora uresničiti postopno. Združitev obeh držav Moskvo ne skrbi. Tako je za agencijo Novosti dejal odgovorni za zunanje zadeve pri sovjetski komunistični partiji Valentin Falin. Tudi francoska vlada, ki je v začetku izrazila določeno negodovanje, se ogreva za čimprejšnjo združitev obeh Nemčiji. Zunanji minister Roland Dumas je namreč podprl teze, ki jih s tem v zvezi zagovarja Helmut Kohl. RIM — Poslanska zbornica je včeraj razpravljala o zunanji politiki, večji del pozornosti pa so poslanci posvetili volilnim izidom v Nemčiji. Po uvodnem posegu zunanjega ministra De Michelisa je govoril socialdemokrat Negri, ki se je zaustavil pri vprašanju okolja in Tretjega sveta, na podoben način je posegel radikalec Rutelli, ki je dejal, da se ne sme vsa pozornost osredotočiti zgolj na odnose med Vzhodom in Zahodom. O procesu demokratizacije je govoril liberalec Battistuzzi, ki je menil, da mora Italija dati tehten prispevek za gospodarsko ureditev vzhodnih držav. Republikanec La Malfa je izrazil upanje, da bi bodoča združena Nemčija ostala pod okriljem NATO in se še razvila v sklopu ES. Napolitano (KPI) je za premostitev blokovske politike v novi nemški državi, vendar za ohranitev ravnovesja, ki edino lahkjo zagotovi varnost v Evropi. Socialist Amato se zavzema za združeno Nemčijo in za njeno utrjevanje v ES. Forlani' (KD), ki je zadnji posegel se prav tako zavzema za čimprejšnjo integracijo enotne nemške države, ki bo lahko še bolj, utrdila pojem združene Evrope. De Michelis optimistično o perspektivah Jugoslavije — Šef italijanske diplomaciji j ai™ D® Michelis je optimističen ^eQe Jugoslavije in izgledov, da pre-r'?9a svojo, krizo. De Michelis je vče-ji v Bonnu dejal, da je Jugoslavija v boljšem položaju, kot so to b"°gi v Evropi prepričani in da je na Jšem kot rir7.avp V7hnHnp Fvrooe. ein kot države Vzhodne Evrope. lt , je govoril kot gost nemškega iiosrVa za zunani° politiko o prihod-hitpu srednje Evrope v sklopu nove ar-% lttUre na celini' i® poudaril, da Ita-°alkZel° Pazljivo opazuje dogajanja na razv'anU iri jug°vzhodu Evrope in da Mja sodelovanje s temi državami, etjjj? th Jugoslavija premagala svoje ^setuf Probleme> bi °b koncu devet-Ula b iet postala zmagovalec in pus-Za seboj druge države Vzhodne in tl>ne0Vzbodne Evrope. Po njegovem niu je zelo pomembno dejstvo, da iavija ni bila nikoli-vključena v Vio - ib države, članice te zveze, 'tnele po njegovem zelo velike tiiia e' da se preusmerijo, ko bo ugas-*e9ra z. dnoevropska gospodarska in- Mihail Gorbačov skuša okrniti pristojnosti republiških oblasti V Litvi je še vedno skrajno napet položaj Rdeča armada nadzoruje industrijske obrate VILNIUS — Položaj v Litvi je napet in nejasen. Agencijske vesti so namreč do skrajnosti protislovne. Medtem ko dopisniki iz Moskve že govorijo o koncu manevrov rdeče armade v Litvi m o skrajno previdnih odgovorih litovskih voditeljev na predvčerajšnji sklep Mihaila Gorbačova, ki je sovjetski vladi ukazal, »naj sprejme prioritetne ukrepe« za potrditev sovjetske suverenosti nad Litvo, pa so vesti iz Litve precej bolj dramatične. Najpomembnejši litovski industrijski obrati so sedaj pod neposredno upravo pristojnih zveznih ministrstev. Sovjetska vojska je že zasedla jedrsko elektrarno v Ignalini in številne tovarne ob litovski meji. Po izjavah litovske narodne fronte Sajudis se litovski prostovoljci že dva dni organizirajo v »regionalne samoobrambne oddelke«. Da pa bi bila mera polna, je Moskva že V Milanu seminar o možnostih sodelovanja med Italijo in SFRJ NA 3. STRANI pričela motiti radijske oddaje iz VilniusaJ tako da se širijo glasovi, da bi lahko tudi radio zasedla rdeča armada. Predsednik litovskega parlamenta Vytautas Landsbergis je po trditvah dopisnikov iz Vilniu-sa ocenil kot »agresijo« predsinočnji sklep Mihaila Gorbačova o razširitvi zveznih pristojnosti na Litvo. »Ta poteza ni bila upravičena, ker ni bilo znakov destabilizacije, proizvodnja pa se je nemoteno nadaljevala«. Po trditvah moskovskih dopisnikov, ki pa citirajo tiskovno agencijo Tass, je pa bil Landsbergis skrajno umirjen in spravljiv. Pokazal naj bi razumevanje do sklepa Gorbačova in naj bi poudaril, da so ti v bistvu začetek pogajanj z Litvo, ker je vprašanje lastnine industrijskih obratov skrajno zapletena zadeva. Landsbergis naj bi tudi zagotovil, da sovjetski reaktivci ne preletavajo več litovskega ozemlja, kar naj bi potrjevalo, da so se vojaški manevri končali. O skrajno napetem položaju priča tudi sinočnji sklep litovskega parlamenta, ki je ukazal markacijo sovjetsko-litovske meje. Nedvomno ta sklep vnaša novo napetost, saj se veča nevarnost incidentov. Skrajno zaskrbljeni so tudi v ZDA, ker posnetki vohunskih satelitov izpodbijajo tezo o »omejenih vojaških manevrih«. V Vilniusu se nadaljujejo manifestacije v podporo litovske neodvisnosti (Telefoto AP) Pismo Slovenske kulturno-gospodarske zveze evropskemu parlamentu o vprašanju slovenščine ostrrjRST — Slovenska kulturno-gospodarska zveza je ctpj , ln odločno reagirala na nezaslišani dogodek v °b orm svetu Furlanije-Julijske krajine, kjer je bilo iti j, bisku delegacij parlamentarnih skupin Slovenije ziqa^r°^be onemogočeno slovenskemu svetovalcu Bre-J11' da bi spregovoril v svojem materinem jeziku. tt]°t ',ropski parlament je namreč naslovila daljše pis-boje .katerem ga seznanja z omenjenim dogodkom. želtip 1Zrazov protesta nad zadržanjem predsednika de-Pis^ skupščine FJK Solimbergom je SKGZ pozvala v Pe, j evropski parlament, naj sprejme ustrezne ukre-zaš£j.a bi bila resnično uveljavljena evropska raven b« narodnih in jezikovnih manjšin in da bi v ta dalija zagotovila slovenski manjšini pravičen bi zakon. r°Pske*SInu' ki je bilo naslovljeno na predsednika ev-Preqs 9® parlamenta Enrigueja Barona Crespa, na kratl bnika pravne komisije za pravice državljanov ko^.. Ludviga von Staffenberga ter na predsednico 1® evropskega parlamenta za peticije Viviano Redingovo in ki je bilo poslano tudi v vednost italijanskemu ministrskemu predsedniku Andreottiju, zunanjemu ministru De Michelisu, ministru za deželne zadeve Maccanicu, vsem parlamentarcem naše dežele v italijanskem in evropskem parlamentu in predsedniku deželnega odbora FJK Biasuttiju, je med drugim rečeno, da je skrajno neprijetni primer nestrpnosti v deželnem svetu še enkrat razgalil anahronistični vozel zaščite slovenske manjšine, ki ga Italija doslej še ni bila sposobna razvozlati. Takšno ravnanje, je še rečeno v pismu, je hkrati v popolnem nasprotju z ustavnimi določili ter mednarodnimi obvezami Italije in v kričečem nasprotju z raznimi izjavami deželnih predstavnikov o spoštovanju manjšinskih pravic. Kar se je zgodilo v dvorani deželnega sveta prav gotovo ni zgled omike in demokracije, pravi SKGZ, kot niso zgled številni drugi primeri, začenši s primeri zavračanja prošenj v slovenščini. To tudi še zdaleč na predstavlja tiste evropske ravni zaščite, o kateri govori zunanji minister De Michelis. Senat odobril dopolnila KPI in levice KD o televiziji RIM — V senatu so včeraj poskrbeli za presenečenje, ki je krivo, da se je razprava o zakonu o javni in zasebni televiziji prelevila v osrednji politični dogodek. Senat je namreč odobril dopolnilo k zakonskemu osnutku, ki ureja predvajanje reklamnih vložkov med televizijskimi predstavami. Dopolnilo so predložili komunisti, na las podobno besedilo pa je predstavil član demokrščanske levice Li-pari. Malo pred začetkom volitev je Mancino (DC) svoji skupini dal mbžnost, da se izrazi po lastni presoji. Dogodek je takoj postal polemika in ministrski svet bo danes proučil možnost zapunice za nadaljnje glasovanje zakona Mammi o televiziji. Jezni so tudi socialisti, ki demokristjanski levici podtikajo grdo spogledovanje s komunisti, liberalci pozivajo k večji enotnosti večine, »sicer čemu bi se mučili s koalicijsko vlado?« se sprašuje Fassino. Cabras, leva struja KD, pa pripominja, da se nikoli, niti za časa Fanfanija ni zmenil za pozive k enotnosti in redu, ki ga narekuje koalicija in je zato, kot.menda vselej, glasoval po zdravi pameti. Preplah pa je zajel tudi administracijo Fininvesta, ki se boji, da ji z novimi pravili grozi smrt. Sprašuje se tudi, »kaj šele bo, če se večina ne bo zbrala in vzela pameti v roke.« Komaj odobreni amandmaji so namreč takole porazdelili količino reklame: 10% gre RAI, 15% Berlusconiju in 18% ostalim zasebnim TV mrežam. Reklame bo mogoče predvajati med prvim in drugim polčasom ter pred začetkom in ob koncu filmov, koncertov in drugih oddaj, o prekinitvah pa bodo lahko soodločali tudi avtorji. Krčenje števila reklamnih vložkov bo Fininvestove blagajne posušila za dobrih 500 milijard lir, skromni pa bodo tudi denarni prilivi drugih zasebnih televizijskih mrež. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik torek, 20. marca 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Izjave veleposlanika Šalgama v Rimu Libijci še prepričani: v Rabti je bil atentat RIM — Libijski veleposlanik v Rimu je včeraj dejal, da je požar v kemični tovarni v Rabti prav gotovo sad atentata in premišljene sabotaže. Na kraju atentata so namreč našli zelo zapleten timer, kar daje misliti, da je za atentat odgovoren nekdo, ki je bil zaposlen v tovarni. Eno osebo, pravi veleposlanik Abdulrahman Šalgam, so že aretirali, vendar se za sedaj še ne ve, kaj je izšlo iz zasliševanj. Požar v pogonu »Pharma 150« ni povzročil človeških žrtev, je pa skoraj povsem uničil industrijske zmogljivosti tovarne. Libijski predstavnik je izrazil mnenje, da za atentat niso odgovorni Izraelci, češ da »tehnološko niso zmožni« organizirati tako zapletenega atentata, saj so varnostni ukrepi v tovarni bili zelo strogi. Mnogo bolj verjetno je, da je šlo za atentat, ki ga je organiziral nekdo, ki je bil zaposlen v tovarni, kjer dela večje število tujcev. Med njimi, je poudaril Šalgam ni no- benega Italijana. Libijci so mnenja, da so v sabotažo vpleteni Nemci, predvsem zato, ker so pomagali graditi tovarno in jo torej dobro poznajo, drugo pa zato ker se je Zvezna republika Nemčija vključila v mednarodno kampanjo proti tovarni v Rabti, ki naj bi proizvajala strupene bojne pline, predvsem iperit, in ne zdravila, kot trdi Libija. Z atentatom v Rabti se ukvarja tudi znani ameriški tednik Newsweek, ki trdi, da so Američani načrtovali vojaški napad proti tovarni, ki bi ga izvedli, v primeru da diplomatska akcija za zaprtje ne bi obrodila sadov. Predsednik Bush je baje že ukazal, naj vstavijo podatke tovarne v Rabti v kompju-ter, ki krmili izstrelke »cruise«, kar bi pomenilo, da bi bil dovolj pritisk na gumb, da bi se sprožil izstrelek in z matematično natančnostjo zadel objektiv. Nogometna igrišča kot bojna polja V SZ na desetine nepojasnjenih zločinov med pripadniki vojske LONDON Britanska revija Jane's, ki je specializirana za vojaško tematiko, je prejšnji teden objavila vznemirljive podatke o množičnih umorih sovjetskih vojakov. Revija poroča, da je bilo lani ubitih 59 častnikov, od poročnikov do generalov. Leto prej so zabeležili samo dva taka umora, leta 1979 pa samo enega. Jane’s skuša v svojem poročilu analizirati ta zaskrbljujoč pojav. Po mnenju pisca članka so tako številni umori in napadi na pripadnike vojske posledica medetnične mržnje, ki se nevarno širi v vsej Sovjetski zvezi. Pisec omenja tudi, da je do takih dogodkov prihajalo samo v času Stalina in morda v carski Rusiji. Sovjetske oblasti niso doslej ničesar ukrenile, Jane’s pa pripominja, da nemara nimajo pravega, interesa, da bi iskale morilce. Revija ponuja še drugo domnevo, in sicer da med prebivalstvom narašča sovraštvo do Rdeče armade in da se posamezniki ali morda celo organizirane skupine na tak način maščujejo. Poleg ugibanj in domnev revija Janes objavlja tudi podrobnejše podatke o nekaterih umorih, ki jih je po sili razmer obravnavalo tudi sovjetsko vojaško sodstvo. Med zadnjimi žrtvami je bil mladi poročnik Igor Kolostjakov, nad katerega se je morilec znesel z nožem in ga dvanajstkrat zabodel. Dvanajst ran pa so našli tudi na truplu polkovnika Vladimira Bazanova, medtem ko so vzroki smrti Sergeja Sadojana, ki je bil kapitan na podmornici, doslej še neznani. Policijskim agentom, ki so preiskovali te tri primere umorov, ni uspelo najti niti enega oprijemljivega dokaza. Eden od agentov, ki je bil domnevnemu morilcu na sledi, je celo izjavil, da mu je le-ta pobegnil, ker je »policijski pes zaspal...«. Angleška revija zaključuje svoje pisanje z ugotovitvijo, da sovjetske vojaške oblasti doslej niso naredile ničesar, razen tega, da so s civilnim sodstvom ustvarile posebne delovne skupine. Ukradli ducat neprecenljivih slik BOSTON — Prejšnjo noč so neznanci iz muzeja Isabelle Stewart Gar-dner odnesli 11 pomembnih umetnin holandskih umetnikov in francoskih impresionistov. Po izjavah predstavnikov muzeja so tatovi prelisičili nočne čuvaje, ker so se preoblekli v policaje in tako prišli v muzej, češ da morajo nekaj kontrolirati. Zanimivo je, da nihče ni videl, da bi kaj odnesli. Med slikami, ki so izginile, sta tudi Rembrandtova »Dama in gospod v črnem« ter »Nevihta na Galilejskem morju« (na telefoto AP). Kustos Gardnerjevega muzeja Karen Haas je rekla, da veljajo ukradene slike nekaj sto milijonov dolarjev (več sto milijard lir), da pa jih je skoraj nemogoče prodati, ker so vse preveč dobro znane, da bi si jih kdorkoli upal kupiti. Med drugim je večina teh umetnin bila v muzeju že skoraj 100 let. Tudi izvedenec za slikarstvo univerze v Harvardu William Robinson je dejal, da je vrednost ukradenih umetnin neprecenljiva. Glavno mesto VVindhoek bo jutri gostilo kakih 1.500 tujih diplomatov Namibija neodvisna po več kot stoletni kolonizaciji VVINDHOEK — Namibija bo po več kot stoletni kolonizaciji postala samostojna, neodvisna država. Jutri se bo ta afriška država za 24 ur spremenila v središče svetovne diplomacije, saj se bo slovesnosti proglasitve neodvisnosti udeležilo kar tisoč petsto tujih diplomatov iz 150 držav, dogodku pa bo sledilo na stotine novinarjev. Glavno mesto Namibije, Windhoek, bodo torej preplavili najuglednejši gostje, med katerimi bodo južnoafriški predsednik De Klerk in črnski lider Nelson Mandela, v delegaciji zunanjih ministrov bodo Američan James Baker, Sovjet Še-vardnadze, Italijan De Michelis, Nemca Gen-scher in Flack, Anglež Douglas Hurd. Afriške države bo zastopal predsednik organizacije za afriško enotnost Hosni Mubarak, ki je hkrati tudi egiptovski predsednik. Ta izredni sestanek bodo predstavniki tujih vlad izkoristili tudi za razgovore; opazovalci so prepričani, da se bosta Baker in Ševardnadze, na podlagi volilnega izida v Vzhodni Nemčiji, razgovarjala o možnosti združitve Nemčije. Druga pomembna tema zasebnih pogovorov bo brez dvoma vprašanje Angole, kjer že 15 let divja državljanska vojna. Namibijska vlada je na jutrišnjo slovesnot povabila tudi angolskega predsednika Dos Santosa in predsedni- ka Zaira Mobuta Sese Seka. Oba predsednika bosta sprejela tako Baker kot Ševardnadze. Mesto VVindhoek, ki šteje le 120 tisoč prebivalcev, bo le s težavo gostilo tolikšno množico tujih uglednih gostov. Vsi hoteli so že zdavnaj zasedeni, za več kot tisoč novinarjev pa so organizatorji poskrbeli na svojevrsten način: namestili jih bodo v spalne vagone, ki so jih za to priložnost pripeljali od vsepovsod. Namibija leži na afriškem jugozahodu in je približno trikrat večja od Italije. Obalni predel države je puščavski in divji, zato je skoraj nenaseljen. Večina prebivalstva živi v vzhodnih predelih države; Namibija šteje le milijon 252 tisoč prebivalcev, od tega je ogromna večina črncev, v državi pa živi še 80 tisoč belcev in 50 tispč mesticev. VVindhoek je glavno in hkrati najbolj naseljeno mesto, ostala središča štejejo največ po 15 tisoč prebivalcev. Tudi v tej afriški državi pomanjkanje vode in rodovitne zemlje onemogoča razvoj kmetijstva. Bogastvo države pa predstavljajo rude, predvsem diamanti, saj jih letno izkopljejo približno 940 tisoč karatov. V Namibiji pa obstaja tudi največji rudnik urana na svetu. Na slif : (AP): Namibijka s tipičnim pokrivalom in stavo nove neodvisne države in , . \ ,% t f. RIM — Rimsko nogometno igrisc_ je bilo v nedeljo spet prizorišče gnU*_ nih nasilnih prizorov. Začelo se je s cer na igrišču, kjer so se igralci R°n' in Lazia ob koncu prvega polčasa steno pretepli. Odgovorili so navij3^ Lazia iz svoje že tradicionalne trdni,. ve na severnem ovinku in Pr .%ji. ogenj, ki je povzročil nemalo skrb> • vajem javnega reda. Policija je ta eri posegla in vzpostavila mir, pri teTtl0^ je bilo nekaj oseb aretiranih, bilo je tudi nekaj ranjenih tako med su javnega reda kot med gledalci. Na italijanskih nogometnih igrlS r. le nekaj mesecev pred svetovni® "jz venstvom, se spet uveljavlja nasul ^ komentarjev časopisov se da razu da postajajo stadioni čedalje bo z zerva pretepačev in huliganov aviti: nogometom nimajo kaj °Pra'^l'1ina in nični ljubitelji športa ostajajo do ^ gledajo tekme na televizijskih Vi nih. Stadioni so v rokah ■ fco katerih edini cilj je nasilje Pa sio-zavito v še tako nedolžne špor n 9 . ,i z ne' Na sliki (telefoto AP): Pnz0 , n0rQ° deljske nogometne tekme me jj v in Laziom. Posnetek s Psoin aVijač> obdobje po tekmi, ko so d3 zmagovite Rome vdrli na 19 xenju--bi dali duška svojemu navou primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina.Rjataria v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 65 (13.598) Trst, sreda, 21. marca 1990 V Nemški demokratični republiki potekajo priprave za sestavo nove vlade Nemški socialdemokrati nasprotujejo sodelovanju s krščansko demokracijo Liberalci sprejeli sodelovanje s konservativnim kartelom Zveze za Nemčijo Tako v Moskvi kakor tudi v Parizu načelno ne nasprotujejo združitvi obeh držav Poslanska zbornica ocenila volitve v Nemčiji VZHODNI BERLIN — Uresničitev čim širše koalicije za sestavo bodoče vzhodnonemške vlade: to je sedaj prioritetna naloga Lotharja de Maiziere-ja, voditelja Krščanskih demokratov, ki so proti vsakemu pričakovanju dosegli velik uspeh na nedeljskih volitvah. Zmaga konservativnih sil pa je že »rodila svoje prve sadove«. Notranji minister ZRN je namreč včeraj ugotovil, da so zabeležili znatno nižje število vzhodnonemških 'beguncev v primerjavi s prejšnjimi tedni. Teh je bilo včeraj le 1.539, kar je za dobro polovico manj v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Sicer s 1. julijem bodo Zahodni Nemci ukinili vsem beguncem iz NDR gmotne in druge ugodnosti, ki so jih bili doslej deležni. S tem Kohlova vlada želi omejiti množične priselitve, ki zahtevajo nemalo finančnih izdatkov in ustvarjajo težave pri dodeljevanju stanovanj. Želja demokrščanskih predstavnikov obeh Nemčij, da bi čimprej prišlo do združitve, se ne bo uresničila po »tekočem postopku«. Odklonilni odgovor vzhodnonemške socialdemokratske stranke, da bi sodelovala v vladni koaliciji, je prekrižal račune de Maizi- ereju, ki ne bo razpolagal z dvotretin-sko večino, ki edina zagotavlja ustavne spremembne za združitev obeh držav. V razlago na to odločitev socialdemokrati potrjujejo, da ne morejo sodelovati s strankami, ki imajo določen desničarski prizvok. Na drugi strani, kot je bilo sicer pričakovati, so liberalci, ki so na nedeljskih volitvah zbrali 5,3 odstotka glasov, izrazili pripravljenost sodelovati v vladni koalciji. Vstop liberalcev pa bo bodočemu ministrskemu predsedniku de Maiziereju zagotovil, da bo razpolagal le z normalno večino. Podobnega mnenja kot socialdemokrati so tudi komunisti, ki poudarjajo, da so za združitev obeh Nemčiji, ta proces pa se mora uresničiti postopno. Združitev obeh držav Moskvo ne skrbi. Tako je za agencijo Novosti dejal odgovorni za zunanje zadeve pri sovjetski komunistični partiji Valentin Falin. Tudi francoska vlada, ki je v začetku izrazila določeno negodovanje, se ogreva za čimprejšnjo združitev obeh Nemčiji. Zunanji minister Roland Dumas je namreč podprl teze, ki jih s tem v zvezi zagovarja Helmut Kohl. RIM —: Poslanska zbornica je včeraj razpravljala o zunanji politiki, večji del pozornosti pa so poslanci posvetili volilnim izidom v Nemčiji. Po uvodnem posegu zunanjega ministra De Michelisa je govoril socialdemokrat Negri, ki se je zaustavil pri vprašanju okolja in Tretjega sveta, na podoben način je posegel radikalec Rutelli, ki je dejal, da se ne sme vsa pozornost osredotočiti zgolj na odnose med Vzhodom in Zahodom. O procesu demokratizacije je govoril liberalec Battistuzzi, ki je menil, da mora Italija dati tehten prispevek za gospodarsko ureditev vzhodnih držav. Republikanec La Malfa je izrazil upanje, da bi bodoča združena Nemčija ostala pod okriljem NATO in se še razvila v sklopu ES. Napolitano (KPI) je za premostitev blokovske politike v novi nemški državi, vendar za ohranitev ravnovesja, ki edino lahkjo zagotovi varnost v Evropi. Socialist Amato se zavzema za združeno Nemčijo in za njeno utrjevanje v ES. Forlani' (KD), ki je zadnji posegel se prav tako zavzema za čimprejšnjo integracijo enotne nemške države, ki bo lahko še bolj. utrdila pojem združene Evrope. De Michelis optimistično o perspektivah Jugoslavije je^9N^.— Sef italijanske diplomaci-De Michelis je optimističen Jugoslavije in izgledov, da pre-t^r9a svojo.krizo. De Michelis je vče-jJ v Bonnu dejal, da je Jugoslavija v U^dgo boljšem položaju, kot so to b0]°9i v Evropi prepričani in da je na Jšein kot države Vzhodne Evrope. dr d je govoril kot gost nemškega dQst. a za zunanjo politiko o prihod-hiteV srednje Evrope v sklopu nove ar-lija ture na celini, je poudaril, da Ita-el° pazljivo opazuje dogajanja na ra2v.ariu ih jugovzhodu Evrope in da 'la sodelovanje s temi državami, etth? ^ Jugoslavija premagala svoje des ctl® probleme, bi ob koncu devet-lila 7 let postala zmagovalec in pus-JUcj Set)0j druge države Vzhodne in ititjg^hodne Evrope. Po njegovem J9cin i i.e ze,° pomembno dejstvo, da SEVlavija ut bita nikoli-vključena v ^Odo . aiti države, članice te zveze, tej>av 'Klele po njegovem zelo velike 1ila ve’Ja se preusmerijo, ko bo ugas-tegr zuodnoevropska gospodarska in- Mihail Gorbačov skuša okrniti pristojnosti republiških oblasti V Litvi je še vedno skrajno napet položaj Rdeča armada nadzoruje industrijske obrate VILNIUS — Položaj v Litvi je napet in nejasen. Agencijske vesti so namreč do skrajnosti protislovne. Medtem ko dopisniki iz Moskve že govorijo o koncu manevrov rdeče armade v Litvi m o skrajno previdnih odgovorih litovskih voditeljev na predvčerajšnji sklep Mihaila Gorbačova, ki je sovjetski vladi ukazal, »naj sprejme prioritetne ukrepe« za potrditev sovjetske suverenosti nad Litvo, pa so vesti iz Litve precej bolj dramatične. Najpomembnejši litovski industrijski obrati so sedaj pod neposredno upravo pristojnih zveznih ministrstev. Sovjetska vojska je že zasedla jedrsko elektrarno v Ignalini in številne tovarne ob litovski meji. Po izjavah litovske narodne fronte Sajudis se litovski prostovoljci že dva dni organizirajo v »regionalne samoobrambne oddelke«. Da pa bi bila mera polna, je Moskva že V Milanu seminar o možnostih sodelovanja med Italijo in SFRJ NA 3. STRANI pričela motiti radijske oddaje iz Vilniusa," tako da se širijo glasovi, da bi lahko tudi radio zasedla rdeča armada. Predsednik litovskega parlamenta Vytautas Landsbergis je po trditvah dopisnikov iz Vilniusa ocenil kot »agresijo« predsinočnji sklep Mihaila Gorbačova o razširitvi zveznih pristojnosti na Litvo. »Ta poteza ni bila upravičena, ker ni bilo znakov destabilizacije, proizvodnja pa se je nemoteno nadaljevala«. Po trditvah moskovskih dopisnikov, ki pa citirajo tiskovno agencijo Tass, je pa bil Landsbergis skrajno umirjen in spravljiv. Pokazal naj bi razumevanje do sklepa Gorbačova in naj bi poudaril, da so ti v bistvu začetek pogajanj z Litvo, ker je vprašanje lastnine industrijskih obratov skrajno zapletena zadeva. Landsbergis naj bi tudi zagotovil, da sovjetski reaktivci ne preletavajo več litovskega ozemlja, kar naj bi potrjevalo, da so se vojaški manevri končali. O skrajno napetem položaju priča tudi sinočnji sklep litovskega parlamenta, ki je ukazal markacijo sovjetsko-litovske meje. Nedvomno ta sklep vnaša novo napetost, saj se veča nevarnost incidentov. Skrajno zaskrbljeni so tudi v ZDA, ker posnetki vohunskih satelitov izpodbijajo tezo o »omejenih vojaških manevrih«. Ti s-fe? V* ^ i M V Vilniusu se nadaljujejo manifestacije v podporo litovske neodvisnosti (Telefoto AP) Pismo Slovenske kulturno-gospodarske zveze tropskemu parlamentu o vprašanju slovenščine ostroRsT — Slovenska kulturno-gospodarska zveza je d6£ . 'n odločno reagirala na nezaslišani dogodek v °b 0,^.ern svetu Furlanije-Julijske krajine, kjer je bilo iri p »'sku delegacij parlamentarnih skupin Slovenije Ziga/°ške onemogočeno slovenskemu svetovalcu Bre-Na p’ da bi spregovoril v svojem materinem jeziku. th0, ^'opski parlament je namreč naslovila daljše pis-Pol'. katerem ga seznanja z omenjenim dogodkom. 'Zrazov protesta nad zadržanjem predsednika de-Pisjjj skuPšfine FJK Solimbergom je SKGZ pozvala v Pe, ^ o^ropski parlament, naj sprejme ustrezne ukre-Saščn o> bila resnično uveljavljena evropska raven flt- Narodnih in jezikovnih manjšin in da bi v ta babja zagotovila slovenski manjšini pravičen y O* zakon. ropskp mu' ki je bilo naslovljeno na predsednika ev-Pteds9a. Parlamenta Enrigueja Barona Crespa, na Rratiz dnika pravne komisije za pravice državljanov k°rpisr Ludviga von Staffenberga ter na predsednico Je evropskega parlamenta za peticije Viviano Redingovo in ki je bilo poslano tudi v vednost italijanskemu ministrskemu predsedniku Andreottiju, zunanjemu ministru De Michelisu, ministru za deželne zadeve Maccanicu, vsem parlamentarcem naše dežele v italijanskem in evropskem parlamentu in predsedniku deželnega odbora FJK Biasuttiju, je med drugim rečeno, da je skrajno neprijetni primer nestrpnosti v deželnem svetu še enkrat razgalil anahronistični vozel zaščite slovenske manjšine, ki ga Italija doslej še ni bila sposobna razvozlati. Takšno ravnanje, je še rečeno v pismu, je hkrati v popolnem nasprotju z ustavnimi določili ter mednarodnimi obvezami Italije in v kričečem nasprotju z raznimi izjavami deželnih predstavnikov o spoštovanju manjšinskih pravic. Kar se je zgodilo v dvorani deželnega sveta prav gotovo ni zgled omike in demokracije, pravi SKGZ, kot niso zgled številni drugi primeri, začenši s primeri zavračanja prošenj v slovenščini. To tudi še zdaleč na predstavlja tiste evropske ravni zaščite, o kateri govori zunanji minister De Michelis. Senat odobril dopolnila KPI in levice KD o televiziji RIM — V senatu so včeraj poskrbeli za presenečenje, ki je krivo, da se je razprava o zakonu o javni in zasebni televiziji prelevila v osrednji politični dogodek. Senat je namreč odobril dopolnilo k zakonskemu osnutku, ki ureja predvajanje reklamnih vložkov med televizijskimi predstavami. Dopolnilo so predložili komunisti, na las podobno besedilo pa je predstavil član demokrščanske levice Li-pari. Malo pred začetkom volitev je Mancino (DC) svoji skupini dal mbžnost, da se izrazi po lastni presoji. Dogodek je takoj postal polemika in ministrski svet bo danes proučil možnost zapunice za nadaljnje glasovanje zakona Mammi o televiziji. Jezni so tudi socialisti, ki demokristjanski levici podtikajo grdo spogledovanje s komunisti, liberalci pozivajo k večji enotnosti večine, »sicer čemu bi se mučili s koalicijsko vlado?« se sprašuje Fassiho. Cabras, leva struja KD, pa pripominja, da se nikoli, niti za časa Fanfanija ni zmenil za pozive k enotnosti in redu, ki ga narekuje koalicija in je zato, kot.menda vselej, glasoval po zdravi pameti. Preplah pa je zajel tudi administracijo Fininvesta, ki se boji, da ji z novimi pravili grozi smrt. Sprašuje se tudi, »kaj šele bo, če se večina ne bo zbrala in vzela pameti v roke.« Komaj odobreni amandmaji so namreč takole porazdelili količino reklame: 10% gre RA1, 15% Berlusconiju in 18% ostalim zasebnim TV mrežam. Reklame bo mogoče predvajati med prvim in drugim polčasom ter pred začetkom in ob koncu filmov, koncertov in drugih oddaj, o prekinitvah pa bodo lahko soodločali tudi avtorji. Krčenje števila reklamnih vložkov bo Fininvestove blagajne posušila za dobrih 500 milijard lir, skromni pa bodo tudi denarni prilivi drugih zasebnih televizijskih mrež. Tudi Cossiga in Andreotti o izrednem komisarju V političnih krogih deljene ocene o Sici Več tisoč ljudi se je zbralo v Ulan Batorju Opozicijske skupine v Mongoliji zahtevajo večstrankarske volitve RIM — O sodni prijavi proti visoke-' mu komisarju Domenicu Sici so včeraj razglabljali tudi v političnih krogih, predsednik republike Cossiga pa je nekako zaključil krog posvetovanj, ki jih je začel že pred dvema tednoma, ko se je »problem Sica« že pojavil na obzorju. Cossiga se je že pogovarjal z ministrom za pravosodje Vassallijem, notranjim ministrom Gavo, predsednikom višjega sodnega sveta Mirabelli-jem, z nekaterimi vidnimi predstavniki rimskega in palermskega sodstva ter s predsednikom pritomafijske parlamentarne komisije Chiaromontejem. Včeraj je pri Cossigi bil Andreotti. Izmenjala sta si predvsem mnenje o pristojnostih, ki jih visoki komisar za boj proti mafiji uživa in o doslednosti njihovega izvajanja. Domenica Sico odločno zagovarja demokristjan Nicotra, ki je član pravosodne parlamentarne komisije. Med drugim pravi, da je Srca dosledno spoštoval pravila igre in da ni nikoli precenjeval ne svojih sposobnosti ne svojih pristojnosti. Nicotra zato vabi vse, ki dvomijo v dosedanje Sicovo delo, naj si natančneje preberejo zakon, ki izrednemu komisarju tako rekoč odpira vsa možna vrata za učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu. Socialist Calvi je prepričan, da bo srečanje med predsednikom vlade in protimafijsko komisijo, ki bo v petek, razjasnil marsikatero senco, ki je padla na Sico še zlasti po zadnjih palermskih dogodkih. Calvi je prepričan, da bi bila »likvidacija« lika visokega komisarja v tem trenutku zelo škodljiva ne samo za ugled nekaterih inštitucij, temveč za vso vladno strukturo. Vsekakor pa Calvi ne verjame, da se bo afera kmalu zgladila, zlasti ker ni še povsem jasno, do kod sega Sicov delokrog. ULAN BATOR — Več kot 4 tisoč ljudi se je včeraj zbralo v mongolskem glavnem mestu, da bi s tem opozorili javno mnenje na nevarnost, da bi vladajoča komunistična stranka ne obdržala obljub po večstrankarskih svobodnih volitvah. Manifestacije so se udeležili predstavniki osmih opozicijskih skupin, med katerimi je najštevilnejše Demokratično združenje Mongolije. Na tiskovni konferenci pred samo manifestacijo je vodja opozicijskih skupin Sanjaswren Zorig opozoril, da obstaja nevarnost, da bi se komunistična partija zgledovala po kitajski in uporabila silo in vojsko, da bi zatrla voljo Mongolcev po demokratizaciji, saj doslej ni še preklicala zasilnega stanja. Na sliki (telefoto AP) množica predstavnikov opozicijskih skupin na včerajšnji manifestaciji v Ulan Batorju. En mrtev in več ranjenih v medetničnih spopadih v transilvanskih mestih TIGRU MURES (Romunija) —- Zaradi medetničnih spopadov med Romuni in predstavniki madžarske manjšine je ena oseba umrla, šestdeset pa je ranjenih. To je dosedanji obračun krvavih dogodkov v transilvanskem Tigru Muresu, kjer je kakih dva tisoč Romunov, v glavnem predstavnikov fašistične organizacije »Vatra Romanesca« napadlo pet tisoč manifestan-tov, pripadnikov madžarske manjšine, ki so protestirali zaradi vdora romunskih nacionalistov na sedež Demokratične madžarske federacije in ga povsem opustošili. Med huje ranjenimi osebami je tudi podpredsednik Madžarske demokratične federacije, pesnik Andro Suto. Predstavniki madžarske skupnosti so zaradi tega ostro protestirali tudi do predstavnikov državne vlade in se kritično izrekli o posegu policije, ki je prišla dokaj pozno in bila povsem neučinkovita. Ob teh dogodkih je predsednik romunske vlade Jon Iliescu pozval vse k miru in spravi, saj taki in podobni dogodki le prispevajo k še večji destabilizaciji. Predsednik Herzog poveril Peresu mandat za sestavo izraelske vlade JERUZALEM — Izraelski predsednik Haim Herzog je poveril mandat za sestavo nove vlade laburističnemu voditelju Simonu Peresu. Odločitev je padla po petih dneh mrzličnih pogajanj. Herzog ni imel velike izbire, med dvema kandidatoma, Peresom in Šamirjem, se je odločil za prvega, ker je »najuglednejši predstavnik tistih političnih sil, ki so prejšnji teden povzročile padec Šamirjeve vlade«. Peres ima sedaj 21 dni časa, da sestavi novo vlado in skuša pred parlamentom doseči zaupnico. To pa bo skrajno vprašljivo, ker tako Peres kot Šamir lahko računata na polovico poslancev kneseta. Obnovitev prejšnje koalicije je zaradi spora med laburisti in likudom neuresničljiva. Edino alternativo predstavljajo male verske stranke, ki pa so skrajno nepredvidljive. Šas, ortodoksna sefarditska stranka rabina Josefa Ovadie, je namreč z vzdržanjem njenih petih poslancev v četrtek povzročila padec Šamirjeve vlade. Kriza pa se je v bistvu začela že v ponedeljek, ko je Šamir zavrnil Bakerjev mirovni načrt za zasedena arabska ozemlja. Za Peresa je bilo to preveč, saj je bilo jasno, da Šamir noče pogajanj s Palestinci, kot jih predvideva načrt ameriškega zunanjega ministra, še manj pa svobodnih volitev v Gazi in Cisjordaniji. Na sliki (telefoto AP): člani Šamirjeve vlade prebirajo izjave o odstopu Socialdemokratska zveza Slovenije za učinkovitejšo zunanjo politiko LJUBLJANA — Socialdemokratska zveza Slovenije se zaveda, da ne ona sama ne Republika Slovenija v svoji mednarodni dejavnosti ne moreta spreminjati sveta, vendar pa meni, da je treba slovensko zunanjo politiko operacionalizirati in doseči tisto stopnjo pro-gramatičnosti, ki bo zagotavljala uresničevanje slovenskega narodnega interesa tudi na mednarodnem področju. Zato je zunanjepolitična dejavnost SDZS, so dejali na tiskovni konferenci,_ ki sta jo vodila dr. Jože Pučnik in Matjaž Šinkovec, pomembna sestavina celotne dejavnosti stranke, ki pa jo po njegovem mnenju še vedno ne spremlja ustrezna medijska promocija. V zadnjem letu je SDZS navezala stik s številnimi sorodnimi strankami po vsem svetu, s slovenskimi zdomci in izseljenci (celo v Avstraliji), predvsem zaradi utrjevanja položaja in ugleda Slovenije. Zato razmišljajo o sklicu srečanja jugoslovanskih in vzhodnoevropskih socialdemokratskih strank v Ljubljani. Ne bodo pa se udeležili bližnjega srečanja levih strank članic delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki ga pripravlja ZK Slovenije-Stranka demokratične prenove, ker gre za čas tik pred volitvami, ko bi lahko imelo takšno srečanje negativen predvolilni prizvok. Za sedanjo zunanjo politiko Slovenije menijo, da je preveč boječa oziroma premalo agresivna, da se je preveč oprijela medregional-nega sodelovanja, kar načeloma ni slabo, je pa premalo, in da je srbska zunanja politika pod taktirko Aleksandra Prlje učinkovitejša. Z zastopstvom, kakršnega imajo v zunanji politiki na zvezni ravni, ni pričakovati resnejšega premika pri uresničevanju slovenskih interesov in je zato treba ustanavljati lastna predstavništva vsepovsod, ker bi bilo za to za Slovenijo zanimivo. Kot veliko priznanje za svoje zunanjepolitično dejavnost štejejo povabilo nekdanjega ameriškega predsednika Walterja Mondala Matjažu Šinkovcu, naj se kot predstavnik Slovenije pridruži mednarodni delegaciji, ki bo nadzorovala potek madžarskih parlamentarnih volitev 25. marca letos. Sami pa so na slovenske volitve povabili predstavnike Sveta Evrope, ameriškega kongresa, demokratske stranke ZDA in družbe za volilno reformo iz Velike Britanije. Za obdobje po volitvah pripravljajo predloge sprememb organiziranosti slovenske zunanje politike, v kateri naj bi dobili večjo veljavo strokovnjaki-znanstveniki, slovenski vladi bodo predlagali takojšnje priznanje Litve, predlog za bodočega zunanjega ministra Slovenije v primeru zmage Demosa pa še ni oblikovan. Pravijo, da je konkurenca kar precejšnja. (dd) Sončne in senčne plati blokade BEOGRAD — Od začetka leta je 164 podjetij iz Slovenije in Srbije spet začelo poslovati, 46 pa jih je to sodelovanje potrdilo s sporazumom. Druge organizacije pa se držijo utečene prakse dobrih poslovnih stikov iz prejšnjih obdobij, v katerih ima zdaj odločilno vlogo gospodarski interes. Večina predstavnikov velikih podjetij iz teh republik verjame, da bodo gospodarsko blokado, ki jo je zvezni tržni inšpektorat označil kot enostransko, uspešno premostili. Zvezna inšpekcija bo v teh dneh vložila prijave za gospodarski prestopek zoper 26 podjetij od 38 preverjenim podjetjem v Srbiji. Pri 20 pregledanih podjetjih v Sloveniji niso odkrili nikakršnih razlogov za vložitev prijave. To je včeraj v svojem prvem pogovoru z novinarji izjavil novi glavni zvezni tržni inšpektor Božidar Ivetič. Uspeh federalnega sistema temelji na ravnotežju članic in celote BEOGRAD — Nobenega zagotovila ni za uspeh kateregakoli federalnega modela, saj vsaka zvezna država temelji na konkretnem in istočasno občutljivem ravnotežju interesov in potreb članic in celote, so včeraj ugotovili na mednarodni okrogli mizi z naslovom »Ameriški in jugoslovanski pogledi na devetdeseta leta«, ki se je je udeležilo veliko število strokovnjakov iz obeh držav. Na tem srečanju - pripravila sta ga Institut za mednarodno politiko in gospodarstvo in veleposlaništvo ZDA v SFRJ - so poudarili, da sta federalizem in pluralizem dve strani iste medalje in da so politična demokracija, tržno gospodarstvo in zaščita človekovih pravic nujni elementi vsake zvezne skupnosti. Podpredsednik jugoslovanske vlade Živko Pregl je na kratko podal cilje jugoslovanskih gospodarskih in političnih reform. Ko je govoril o programu zvezne vlade je povedal, da je ZIS zadovoljen s programom, ki ga je predstavil na začetku svojega mandata, ko se je srečal s tremi osnovnimi dilemami - ali se najprej lotiti gospodarske ali politične reforme, ali se spoprijeti z inflacijo ali pa začeti s korenitimi spremembami gospodarskega sistema in kako se obnašati v sedanjih razmerah. Pregl je poudaril, da vlada meni, da mora imeti gospodarska reforma prednost pred politič- no, z deregulacijo gospodarstva in drugimi sistemskimi potezami so ustvarili predpogoje za prilagajanje podjetij ostrim antiinflacijskim pogojem konec lanskega leta. Ameriški veleposlanik Warren Zimmermann je poudaril, da vlada ZDA nima nobenega stališča ob aktualnih jugoslovanskih ustavnih in drugih pogovorih, vendar upa, da bo izhod v jugoslovanski enotnosti, politični in gospodarski demokraciji in zaščiti človekovih pravic. Želja ZDA je prav tako, da se Jugoslavija oziroma države Vzhodne Evrope izognejo nacionalizmom in sek-taštvu. Jugoslavija ima v osrednji Evropi posebno mesto zato, ker je edina komunistična država, v kateri so bile gospodarske reforme katalizator političnih. To seveda predstavlja še večjo obremenitev za zvezno vlado, katere program ZDA zelo podpirajo. Nato je omenil še dve dezinformaciji, s katerima se je srečal takoj ob prihodu v Jugoslavijo in dejal, da ni res, da se ZDA ne zanimajo za Jugoslavijo ter poudaril, da so odnosi med državama še vedno zelo pomembni. Edina obtožba, ki je ne priznavamo, je dejal Zimmermann je, da smo protijugoslovansko usmerjeni, kar pomeni, da bomo še naprej podpirali Jugoslavijo pri reševanju njenih težav. Ena osnovnih odlik programa jugoslovanske in Markovičeve vlade je prav ta, da je jugoslovanski. Nedeljske volitve v SZ potrdile uveljavitev nepartijskih kandidatov MOSKVA — Drugi krog volitev v mestne in republiške sovjete Ruske tederacije, Ukrajine in Belorusije ter prvi krog volitev v Estoniji in Latviji je v nedeljo potrdil težnje o zmagi radikalnih in demokratičnih sil. V Leningradu, Moskvi, Kijevu in celo v Minsku so bili »ortodoksni« komunisti poraženi. Po pisanju vladnega glasila Izvestija je moskovski sovjet popolnoma prenovljen. Pravda tolažilno navaja, da je več kot 50 odstotkov izvoljenih vpisanih v partijo, seveda pa ne navaja, če tudi sledijo direktivam in smernicam partije. Sodeč po volilni kampanji so bili ti »partijci« izvoljeni po zaslugi neformalnih skupin in drugih grupacij, ker jim je partijski aparat zaradi njihovega nekonformizma in radikalnosti obrnil hrbet. Agencijske vesti pomenljivo navajajo, da so volil-ci v Leningradu preprečili izvolitev člana mestnega partijskega cekaja Viktorja Efimova, v Moskvi pa ni bil izvoljen šel mestne policije Piotr Bogdanov. Od 31 leningrajskih poslancev v parlamentu Ruske federacije jih je kar 25 članov tako imenovanega demokratičnega bloka, trije so iz vrst partijskega aparata, dva sta neodvisna, enega pa niso uspeli izvoliti. Z° Rusko federacijo je bila značilna zelo nizka udeležba, v Moskvi le 60 odstotkov, marsikje pa bodo njgra-li glasovanje ponoviti, saj ni prišlo na volišča niti 5U odstotkov volilnih upravičencev. V Ukrajini se je narodna fronta Ruh dobro uveljavila, saj je prejela 30 odstotkov glasov, skupaj z d®] mokratičnimi in radikalnimi poslanci bo imela vecn no v republiškem sovjetu. Seveda so te večine skrajno vprašljive, ker imamo opravka s heterogenimi d1, banji, ki so ideološko in nacionalno težko vskladlE' va. V Ukrajini pa so se tudi po zaslugi černobilsk tragedije dobro uveljavili zeleni. Belorusija ni PreS. t netila, glavne »uradne kandidate« v republiški sovi so izvolili brez večjih težav, zapleti so bili le v tnih sovjetih, kjer so se uveljavili tudi radikala nacionalisti. 0. Poglavje zase sta Estonija in Latvija. Od oJ P slanskih mest v republiškem sovjetu, so v tem Prv,e krogu izvolili 27 predstavnikov estonske naro fronte in le 4 »uradne« komuniste. Podoben poloza// tudi v Latviji, kjer so predstavniki narodne ,r0 _ prejeli 108 poslancev, »uradni« komunisti 63 pos ; cev, nekaj poslancev so prejeli tudi zeleni m r t nacionalisti združeni v tako imenovano ^nter... jn (internacionalistična fronta). Rezultati v Estong Latviji pa ne odražajo narodne sestave obeh reP lik, da je zmago nacionalistov v bistvu omog sovjetski uninominalni volilni sistem. Ob vseh teh rezultatih pa je popolnoma s političnega prizorišča zginjajo poslušni pre jay ki partijskega aparata, tako da se bo m?T^ dihalci Gorbačov spoprijemati z nepredvidljivimi prežetimi s populističnimi fantazijami. Na srečanju gospodarstvenikov obeh držav v Milanu Potreben je kakovosten skok v gospodarskem sodelovanju MILAN — Naši državi sta bili v zgled drugim v Evropi že tedaj, ko sta v težkih povojnih letih uredili vprašanje meja in dejansko tudi prvi porušili enega °d zidov, ki so bili za tiste čase značilni. Danes, ko je ttied Italijo in Jugoslavijo že dobro razvito vsestransko sodelovanje, ki sloni na prijateljskih in dobrososedskih odnosih, je potreben kakovosten skok, kakršnega narekuje že sama njuna lega, oziroma njuna gospodarska komplementarnost: treba je skupaj investirati, skupaj proizvajati, skupaj tvegati. To je zatrdil italijanski minister za zunanjo trgo-vino Renato Ruggiero ob zaključku dopoldanskega dela včerajšnjega seminarja na temo »Jugoslavija: ^ovi gospodarski tok in perspektive sodelovanja z ualijo«, ki sta ga priredili Italijansko-jugoslovanska Mešana zbornica Italjug in Zvezna gospodarska zbornica SFRJ pri Trgovinski zbornici v Milanu. Zasedanje je privabilo več sto podjetnikov z obeh strani n>eje, kar je neizpodbiten dokaz zanimanja, ki vlada v italijanskih gospodarskih krogih za najnovejše fi-hančno-gospodarske predpise v Jugoslaviji, oziroma Jn tamkajšnje globoke družbeno-politične spremembe v smeri političnega pluralizma in tržnih zakonitosti. Minister Ruggiero je izrazil občudovanje za novo, n sila težavno pot, na katero je tako odločno stopila 'tngoslavija, in dodal, da gleda Italija na ta proces z Velikim zaupanjem. Ne samo, nadaljnja poživitev in P°vzdig gospodarskega sodelovanja še na višjo kva-ktetno raven - je naglasil minister - je v obojestranskem interesu - torej tudi izrecno v interesu Italije, to je Ruggiero potrdil še drugače. Na primer tedaj, . 0 je omenil ustanovitev finančne družbe za spodbu-tanje ustanavljanja mešanih podjetij na vzhodno-ev-r°Pskih tleh - SIMEST. Italijanska vlada je ustrezni ^konski osnutek, katerega predlagatelj je bil sam kenato Ruggiero, odobrila ravno včeraj. Večinski de-ež kapitala (51 od sto) bo odpadel na denar iz javnih Sredstev, 49 od sto bo odpadlo na kreditne ustanove, Podjetnike in družbe z državno udeležbo itd. Začetni kapital bo znašal 98 milijard, po treh letih pa 500 Milijard lir. Minister Ruggiero je pojasnil, da so med Parlamentarno razpravo o osnutku vse politične sile brez izjeme soglašale, da gre dati v sklopu nove bružbe SIMEST absolutno prednost Jugosaviji, ki Pač ni samo soseda, ampak tudi in predvsem tista vzhodnoevropska država, ki se je prva odrekla državnemu gospodarskemu 'monopolu in prilagaja zdaj svoj ekonomski sistem zahodnoevropskemu. Z družbo SIMEST - je pripomnil Ruggiero - smo pravzaprav prvi začrtali smer, ki jo bo morala ubrati načrtovana Evropska banka za preobnovo in razvoj. Italijanski minister je še navedel nekaj večjih načrtov, ki jih bosta morali jadranski sosedi čimprej uresničiti: izgotovitev Jadranske avtoceste (Trst-Reka-Zadar-Dubrovnik-Skopje) in odseka Beograd-Budimpešta; speljava plinovoda za dobavljanje alžirskega plina Jugoslaviji in siceršnja energetska kooperacija; sodelovanje med upravama italijanskih in jugoslovansrohpotldiniš (srugače.naj bi dobile Pen-dolino); splošni načrt za sanacijo Jadrana, da bo postal resnično morje prijateljstva in miru, s čimer bosta sosedi postregli tretjim državam s pravim vzorčnim modelom. Navzoč je bil seveda tudi jugoslovanski minister za gospodarske odnose s tujino Franc Horvat. Tudi on je izrazil zadovoljstvo spričo tolikšnega odziva na seminar, poudaril, da imata obe državi skupne poglede, in zaželel, da bi prav tako skupaj prispevali k izgradnji širokega in enotnega evropskega gospodarskega prostora. Trgovska izmenjava prek Jadrana se je v zadnjem času občutno povečala in jo bo treba zdaj preusmeriti bolj k industrijski kooperaciji - kakor je rekel že minister Ruggiero - oziroma k polnemu zagonu skupnih naložb, z druge strani pa bo potrebno čimprej pritegniti k štiristranskemu sodelovanju (Italija - Jugoslavija - Avstrija - Madžarska) še Češkoslovaško. V prvi vrsti pa je nujno poglobiti sodelovanje na finančnem oziroma bančniškem področju, saj gre za instrumente, ki so nepogrešljivi v sklopu ekonomskih odnosov v najširšem smislu. O seminarju bomo še poročali, zdaj naj omenimo le še, da je včeraj popoldne stekla poslovna dejavnost v okviru tako imenovane »biznis grupe«. Šlo je za srečanje in izmenjavo izkušenj ter navezavo stikov med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetniki. Na seminarju so bili tudi slovenski gospodarstveniki iz Furlanije-Julijske krajine, a med njimi delegacija TKB kot sponzorja zasedanja; njena funkcionarka Sonja Škabar je razvila poročilo o vlogi te banke kot spobujevalke joint-ventures. DRAGO GAŠPERLIN Devet milijonov dolarjev davkov Splošne plovbe Piran PORTOROŽ — Čeprav opravi Splošna plovba Piran kar 93 odstotkov vsega svojega prometa na tujem trgu - za tuje naročnike storitev, to ne pomeni, da je ne skrbijo domače gospodarske razmere. Zaradi precenjene vrednosti dinarja (v primerjavi z dolarjem je bil lani v povprečju dinar precenjen za 30 odstotkov, zdaj pa je ta precenjenost še višja), ima Splošna plovba Piran višje stroške poslovanja in prikazani poslovni rezultati ne morejo biti realni. Če k temu dodamo še izredno visoko rast davkov in prispevkov, vse to dodatno znižuje konkurenčnost našega ladjarja na svetovnem pomorskem trgu. Edina sreča je, da so razmere na pomorskem trgu zdaj ugodne, tako, da je Splošni plovbi Piran vendarle uspelo ustvariti za 27 milijonov dinarjev dobička. Če odštejemo od dobička še vse obveznosti, je Splošni plovbi na koncu ostalo le 1,5 milijona din ostanka dobička. To samo po sebi ne bi bil kdove^ kako dober poslovni rezultat. Še posebej, če bi upoštevali, da je na tujem trgu lani ustvarila za 160 milijonov dolarjev prilivov in je imela hkrati 120 milijonov dolarjev odliva, kar pomeni, da je v minulem letu ustvarila kar 40 milijonov dolarjev neto deviznega priliva. Ta podatek je v resnici več kot razveseljiv, saj potrjuje dejstvo, da našim pomorcem spet cvetijo posli in da uspešno režejo mednarodne trgovske vode. Realno podobo poslovanja vidimo, če upoštevamo, da so lani kupili dve rabljeni (vendar manjši) čezoce-anki - Arosio (32.450 DWT nosilnosti) in Kanin (45630 DWT), ki je zdaj največja ladja slovenske trgovske mornarice. Ladji sta v povprečju stari 5,5 leta. V istem letu so prodali Vrhniko, Litijo in Postojno - dvajset let stare barkače, ki so skupaj imele 40 tisoč DWT nosilnosti. Če to seštejemo, vidimo, da je uspelo lani Splošni plovbi povečati svojo floto za 38 tisoč ton nosilnosti in jo hkrati še posodobiti (pomladiti). Prav tako so dokupili tudi 500 novih kontejnerjev. Vse to pomeni, da je bil lanski dobiček pravzaprav nekoliko višji od tega, kar na koncu kažejo računi. Prav nerealni tečaj dinarja je povzročil tudi Splošni plovbi Piran likvidnostne težave, saj imajo pri svojem poslovanju kar veliko dinarskih stroškov. Drugi ukrepi gospodarske politike - na primer nižje carine - ladjarjem ne pomenijo veliko. Zato pa so lani plačali kar 9,2 milijona dolarjev vseh prispevkov in davkov. Znesek so izračunali v dolarjih po tečaju za statistiko, da bi ga lažje primerjali z zneskom, ki so ga plačali leta 1988. Takrat so plačali sedem milijonov dolarjev, kar tudi ni bilo malo, toda letos so se Splošni plovbi prispevki realno povečali kar za 31,5 odstotka. Povsem razumljivo je, da so začeli razmišljati, kako bi ubežali vse hujšemu pritisku države z davki in prispevki. In piso edini. Tudi v reški Jugoiiniji so na primer izračunali, da bi s brezaposlitvijo vseh pomorcev v njihovo lastno podjetje v tujini, privarčevali vsaj pet ali šest milijonov dolarjev letno. Ta znesek že pomeni možnost nakupa kake rabljene čezoceanke. Reška Jugolinija bo ponudila sporazumno prekinitev dela s svojimi 2576 pomorci. Od vseh 1465 delavcev Splošne plovbe Piran je 543 pomorcev že zaposlenih na ladjah Genshippinga -podjetja Splošne plovbe v tujini. Na ta način bi se prav gotovo lahko znebili plačevanja dela pretiranih in povsem nerazumnih davkov. Za Slovenijo ali Jugoslavijo pa to ne more biti dolgoročna rešitev. BORIS ŠULIGOJ NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE * MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM ? ___ ^Radne KOTACIJE ?,6nerali . . . & .■.....::::::: hilicJn®9a čolna M 44 postaje mejne sounj/ J30 odjeknila tudi v tržaških Trilh dvoranah. ravOsoHa.potem' ko faj oraani £ so jugoslovanski i - u® _ . organi arhivirali zadevo, n aiite streljanju ni prišlo do pre-k- do .Pooblastil mejnih organov * a ha t - drugih kaznivih dejanj i0?nica T^a^kem sodišču vložena ob- drugih kaznivih dejanj, je , -*.tca n škem sodišču vložena ob-P°lha ,pr°« komandantu patruljnega U^elii letnemu Borisu Grgiču, ki • k iz plf. Pričevanju ribičev treh -*denta po katerih je do in- v italijanskih teritorial- dlhvo^lo' Grgij o 9a iirtvi^k0 sodstvo dolži namer-i,Sed (drnl9. Poskusa umora, ugrabitve m6?8 čolrT*6 'dane Zerbinovega ribiš-di v j® Aurora so namreč pospre-rw 0sa hr,Per)' nasilja in ilegalnega Zeihlje inega orožja na italijansko še obr?9110, kdaj naj bi se začela h Ca je or ,vnava. Za Grgičevega bra-d®rdona jd>šče določilo odv. Bogdana Pa še ni imel priložnosti, j, 'P rriner|. obtožnico. Po odvetniko-m trblih JU So vsekakor vse obtožbe v. ?9of e . Jheljih, saj bo tožnikom : dlk v i?kazati, da je do incidenta h. abjanskih ozemeljskih vo- Dogodek je ostro obsodila A. Kalc (KPI) Napad na spomenik na Opčinah bo verjetno ostal »nepodpisan« V zvezi s ponedeljkovo eksplozijo pločevinke pred spomenikom padlih na Opčinah je tržaška Kvestura uvedla preiskavo, ki pa zaenkrat ni privedla do otip-livejših rezultatov. Dr. Sodano, kateremu so poverili primer, nam je povedal, da lahko računa na bore malo elementov, iz katerih je v bistvu mogoče razviti le ugibanja, nikakor pa ne osnovanih sklepov. Kot smo poročali že v včerajšnji številki, so eksplozijo in manjše ognjene zublje, ki so se razvili po njej, najprej zapazili s sedeža radia Opčine. Potem, ko so ogenj pogasili, so preko telefonske številke 113 poklicali agente javne varnosti. Okoli 20. ure sta pred spomenik na Narodni ulici prišla dva agenta DIGOS, ki sta pobrala ostanke pločevinke (gre za pločevinke posebnega preparata, ki ga uporabljamo pri likanju). Pločevinka je eksplodirala, kot je izjavil dr. Sodano, ker so pod njo v bistvu zakurili. Med eksplozijo spomenik NOB ni bil poškodovan, kot tudi ni bilo nikakršne druge materialne.škode, medtem ko je seveda močan simboličen pomen vandalskega dejanja. Storilci se na spomenik niso podpisali, kot to sicer ob sličnih akcijah radi počenjajo. Na tržaški Kvesturi pa ne povezujejo ponedeljkovega večernega napada na spomenik z grožnjami, ki jih je isti dan po telefonu prejel Radio Opčine. Zapis z grožnjami, ki jih je z nosljajočim glasom izrekel neznani moški, sta prav tako odnesla agenta DIGOS. Vandalski napad na spomenik padlim na Opčinah pa je odločno obsodila Anamarija Kalc, članica takjništva tržaške federacije KPI. V posebni noti poudarja, da je povsem nesprejemljivo, da varnostni organi nikakor ne morejo zatreti podobnih provokacijskih dejanj, ki so v bistvu odraz nedemokratičnega zadržanja skupine nestrpnežev. Takšna dejanja pa po mnenju Anamarije Kalc ustvarjajo ozračje nestrpnosti in ostrega soočanja med italijanskimi in slovenskimi prebivalci. Na Opčinah pa je sožitje osnova vsakodnevnega življenja in zato tamkajšnja skupnost, je zapisala Kalčeva, odločno zavrača vsakršno provokacijo. Ob koncu tržaška občinska svetovalka še obžaluje, da ji župan Ric-hetti, na katerega je že januarja naslovila vprašanje v zvezi z vandalskimi napadi, doslej še ni odgovoril. ■ Zaradi izredno suhega vremena skoraj ne mine dan, da ne bi goreli podrastje in suhljad, za kar pa je največkrat kriva požigalska roka piromanov. Gasilci namreč ne verjamejo, da bi bil za vse številne požare kriv cigaretni ogorek. Če se spomnimo na izkušnje iz prejšnjih let, ko so bili v plamenih široki obronki tržaškega krasa, lahko vsekakor letos — vsaj zaenkrat — z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili požigalci prizanesljivi. Na Tržaškem je tudi včeraj bilo nekaj požarov, vendar vsi so bili omejeni. Kroži v Trstu nevarna zmes mamila? Injekcija heroina ogrozila življenje dveh maimlašev Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v noči med ponedeljkom in torkom pohiteli v stanovanje na Trgu Puecher 8, kjer so našli 29-letnega Diega Matteia in 27-letnega Roberta Balosa. Fanta je namreč obšla slabost potem, ko sta si vbrizgala dozo heroina. Reševalci so ju prepeljali v glavno bolnišnico, kjer sta si čez noč opomogla, tako da so ju včeraj dopoldne zdravniki odpustili. Dogodek je vsekakor zelo zaskrbljujoč, saj je minilo le nekaj dni od tragičnega konca 25-letnega Alessandra Baissera, ki je umrl prejšnji petek, nekaj ur po injekciji heroina. Če ni drugih specifičnih okoliščin, je namreč zelo verjetno, da kroži v Trstu mamilo, ki so ga razpečevalci pomešali s strupenimi snovmi, da bi tako znižali količino čistega heroina in povečali zaslužek. Oba mamilaša sta letečemu oddelku policije že dobro znana, saj imela zaradi posesti mamil že večkrat opravka z njim. Stanovanje, v katerem sta vzela heroin, je last 35-letne Faderice Fakin, ki je med drugim prva sprožila alarm. Tudi ona je stara znanka policijskih agentov, saj je bila že večkrat prijavljena zaradi prekrškov v zvezi z mamili, tokrat pa jo bodo prijavili državnemu prav-dništvu. Vsekakor so včeraj na kvesturi zaslišali vse tri osebe, ki so o dogodku podale kaj malo verjetno verzijo. V industrijski coni gorelo v skladišču za odpadni papir Ekipe gasilcev so še včeraj zvečer gasile požar, ki je nastal v ponedeljek zvečer v odprtem skladišču za papir v Ulici Errera v industrijski coni. Skladišče je last Lina Calcina, manjšega podjetnika, ki se ukvarja z zbiranjem odpadnega materiala, predvsem papirja. Delo gasilcev je bilo tako dolgotrajno, ker so vse bale tesno stisnjenega papirja morali najprej razdreti in nato pogasiti tlečo žerjavico. Papirja je bilo za več desetin stotov, saj je skladiščni prostor dolg pet metrov, visok pa tri. Kljub bonifika-cijski akciji (uporabljali so tudi dva bagerja) so iz skritih gorišč vedno znova pognali plameni, tako da so gasilci opravljali pravo Sizifovo delo. Da so lahko imeli dovolj vode, so si morali pomagati celo z motornim čolnom. Plameni niso zajeli samo vskladiščenega papirja, ampak so se pritaknili tudi bližnje tovarniške hale. Na tem objektu škoda ni velika, zaradi uničenega papirja pa lastnik računa na 600 milijonov lir.škode. O vzrokih požara ni uradnih verzij, neuradne pa govorijo o verjetni možnosti, da ga je kdo podtaknil. Pri Domju proslava dneva žena s prijetnim pevskim večerom Odborniki, člani in prijatelji KD Fran Venturini od Domja so letošnji dan žena proslavili prejšnji petek s prijetnim pevskim večerom. Glasbeni spored so seveda otvorili najmlajši izvajalci, pevci otroškega zbora KD Fran Venturini (na sliki - foto Magajna), ki so zapeli pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi Vihre Kodrič. Prijetno je nato učinkoval nastop ženske pevske skupine Stu ledi, ki je občinstvu zapela ljudske motive iz Trente, s Tržaškega, iz Istre in Prekmurja. Nekaj pnložnostnih misli o pomenu mednarodnega praznika žena je nato podala Nerina Švab. Kulturni spored je zaključil MPZ Fran Venturini, ki je zapel pod vodstvom Ivana Tavčarja, (dam) V Devinu umetniške fotografije Tullia Stravisija V devinski Kmečki hiši, lepo obnovljeni nekdanji Bridarjevi domačiji sredi starega Devina, je že nekaj dni, od 15. marca, lepa tematsko zamišljena in urejena fotografska razstava. Gre za umetniško fotografsko prireditev, ki jo je na temo drevo pripravil tržaški fotograf amater Tullio Stravisi. Po poklicu sicer mornariški častnik in navtični pedagog je začel s slikarstvom, a je kmalu čopič in paleto zamenjal s fotokamero in kot fotoamater sodeloval pri stotinah domačih in tujih razstavah. O uspehih na tem področju govori kakih sto nagrad in priznanj, med katerimi tudi 2. nagrada na svetovnem tekmovanju, ki se ga je v New Yorku udeležilo 30 tisoč fotoamaterjev z vsega sveta, 1. nagrada na osmem in na devetem mednarodnem tekmovanju v Bologni, štiri 1. nagrade na italijanskem vsedržavnem tekmovanju itd. Za devinsko razstavo, ki je organizirana v okviru devinskega kulturnega združenja (Associazione culturale duinese) je Tullio Stravisi pripravil 40 fotografij in sicer 20 v črno-belem in prav toliko v barvah. Motiv je, kot smo že zapisali, drevo: majhen grmiček topola na grušču, v ozadju jesenski rdeči ruj, vrsta velikih dreves z debelimi debli ali vrsta samih drevesnih krošenj v barvi pozne jeseni, velika češnja, vsa v belem cvetju, veliko in močno razvejano drevo s skrotovičenimi vejami, vrsta vrbovih dreves ob mlaki ali jezercu, vrsta mladih zdravih dreves in ob njih debelo deblo drevesa, ki ga je podrlo neurje ali starost. Skratka motiv ob motivu, drevo ob drevesu in vse na umetniški ravni. Razstava, ki naj bi poleg umetniške vrednosti imela tudi ekološke namene, bo trajala do konca marca, (fre) razna obvestila SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja POKUŠNJO VINA IN DOMAČEGA KRUHA, zato vabi pridelovalce, da pripravijo vzorce. Datum pokušnje bomo sporočili v naslednjih dneh. Uprava občine Dolina sporoča, da bo 34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN od 5. do 8. maja 1990 v sklopu tradicionalne Majence v Dolini in vabi vinogradnike, da se prijavijo na razstavo do 24. t. m. Prijave sprejema občinsko tajništvo od 9. do 12. ure, tudi po tel. na št. 228110, 228127 in 228392. Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom v Trstu prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 12. do 18. leta. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/111, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure, SKD Tabor - Opčine sklicuje v torek, 27. t. m, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 22. REDNI OBČNI ZBOR. Gledališče MIE LA REINA - Trg Duca degli Abruzzi 3 30. in 31. t. m. bodo združenja La set-tima onda, Arcidonna, UDI-ZŽI_ Mimoza, deželna koordinacija UDI-ZŽI, CGIL Centro donna in Raziskovalna skupina za pomoč materinstvu v sodelovanju z Zadrugo Bonawentura priredila dvodnevno razpravo na temo DOŽIVLJANJE PORODA (Zgodovina, čustva, raziskovanje in politika žensk). GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1989/90 Danes, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent Marko Letonja solist Miran Kolbl Na sporedu: Mihelčič, Lalo in Franck. Prodaja vstopnic Pasaži Protti -Utat. |ttk»rija UL. SV. FRANČIŠKA 20 in Tržaška knjigarna Vas vabita jutri, 22. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave SATIRIČNIH RISB ANDREJA NOVAKA IN PREDSTAVITEV KNJIGE Z MOJEGA OKNA Knjigo in razstavo bosta predstavila Jože Hudeček in Ivan Sedej razstave V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 29. t. m. odprta razstava Federica RIGHIJA. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6. aprila na ogled razstava slikarja Edoarda DEVETTE. Za vse je razstava MIRABILIA odprta še danes od 20. do 22. ure na sedežu kul-turno-umetniškega društva Magnet, Pro-seška ul. 11, na Opčinah. V galeriji Malcanton je še danes odprta razstava tapiserij MAGDE STAREC TAVČAR. V galeriji Juliefs Room, Ul. della Guardia 16, je do 31. t. m. na ogled razstava slikarja GIANNIJA MANTOVANI-JA. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. Sklad Mitje Čuka vabi na ogled razstave ADALBERT ŽVAB - OTROKOM V TEŽAVAH v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 - Trst- V občinski galeriji na Trgu Unita bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja CARMELA NINA TROVATA. Na Gradu sv. Justa - Bastione Korito je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure. čestitke Danes praznuje BARBARA 18.- pomlad. Veliko zdravja in sreče v življenju ji želijo mama, oče, nona Vera, Marino in nona Zora. Danes bo ugasnila prvo svečko JASNA KOMAR. Da bi bila vedno zdrava in tako nasmejana deklica ji iz srca želijo nona Ema, nono Edvin ter stric Do-riano z Marizo. Danes praznuje v Logu 1. rojstni dan JASNA KOMAR. Še veliko nasmejanih in zdravih dni ji želita mama Rosana in očka Maksi. gledališča včeraj - danes mali oglasi VERDI Simfonična sezona 1989/90 Jutri, 22. t. m., ob 20. uri (red L) ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Ponovitve si bodo sledile 25., 27. in 29. marca ter 1, 3. in 5. aprila. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo skupina Panda Pro-duction predstavila THE ROCKY HOR-ROR SHOW Richarda 0'Briena. Režija Vivyan Ellacott. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 25. t. m. LA CONTRADA - CRISTALLO Danes ob 10. uri se bo lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VIAGGIO IN-CANTATO. Izvirno glasbo je napisal Angelo Branduardi. Režija Francesco Macedonio. Ponovitve do 27. t. m. koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel Ziirker Kammerorkester -Antonio Meneses. Gledališče MIELA REINA - Trg Duca degli Abruzzi 3 Nocoj ob 20.30 otvoritveni koncert letošnje sezone, ki jo organizira tržaško društvo »Societa musicale dJtalia«. razne prireditve Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 22. t. m, ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. Narodna in študijska knjižnica v Trstu - Odsek za zgodovino - Tržaška knjigarna vabijo na predstavitev knjige DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM, ki bo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 - Trst, v petek, 23. t. m., ob 18. uri. O knjigi bo spregovoril avtor JANEZ BOGATAJ. KD Fran Venturini priredi KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vljudno vabljeni! Slovenski kulturni klub prireja v soboto, 24. t. m., SREČANJE z dvema mladima predstavnikoma krščanskih demokratov Slovenije. Z njima se bomo pogovarjali o politični situaciji v Sloveniji, o aprilskih volitvah in o njunih prvih izkušnjah v svobodnem političnem delovanju. Začetek ob 18.30. V nedeljo, 25. t. m., bo gost KD Kraški dom KVINTET HARMONIK GM s Pro-seka-Kontovela. Prireditev bo ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. Vabljeni! kino ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □ EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami), r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □ NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Erik il vic-hingo, i. Mickey Rooney. NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Valmont, r. Miloš Forman, i. Colin Firth. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Una mog-lie da sballo, □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone MIGNON - 16.30, 22.15 Crimini e mis-fatti, r. in i. Woody Allen. EDEN - 15.30, 22.00 Le superfemmine in calore di Miami Špice, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Orchidea sel-vaggia, □□ LUMIERE - 18.20, 20.15, 22.00 E' stata via, r. Peter Hail, i. James Fox, Peggy Ascroft, Geraldine James. ALCIONE - 16.00, 22.00 Mistery Train, r. Jim Jarmush. RADIO - 15.30, 21.30 Match bestiale, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ izleti Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira 4. aprila 1990 izlet po Istri od Hrastovelj do Vodnjana z ogledom znamenitosti notranje Istre. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 27. t. m. od 9. do 10. ure Danes, SREDA, 21. marca 1990 BENEDIKT Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 : Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 11.57. Jutri, ČETRTEK, 22. marca 1990 LEA PLIMOVANJE DANES: ob 1.18 najnižja 4 cm, ob 5.29 najvišja 12 cm, ob 12.35 najnižja -34 cm, ob 19.41 najvišja 27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Oscar Sega, Michael Dilica, Giulia Adamo, Federico Bertoli, Stefano Sperti, Chiara Vincentelli, Aliče Sifanno, Elisa Ciagi, Andrea Masolin, Devid Morena, Matteo Trevisan, Sara Vattovani, Valentina elemente, Alessia Maffettone, Chiara Longo, Mattia Codig-lia, Lucia Mariel Olmos, Francesco Tam-plenizza, Eleonora Buligatto. UMRLI SO: 77-letni Mariano Benedet-ti, 85-letna lolanda Kriszanowsky, 70-let-na lolanda Nesich, 84-letna Regina Na-dal, 64-letni Duilio Cabrera, 84-letna Va-leria Ban, 78-letna Aurelia Giannaccaro, 86-letna Maria Lunardi, 81-letni Libero KausS, 78-letna Elda Galli vd. Rovan, 73-letni Domenico Ninetto, 83-letng Cristi-na Clarich, 83-letna Marcella Šerpo, 81-letni Renato Sivitz, 87-letna Maria Fac-hin, 81-letna Maria Paiero, 77-letna Norma Bisiacchi, 78-letni Romolo Celant, 51-letni Franco Toich, 67-letna Nadina Cerni, 84-letni Leopoldo Fumo, 58-letni Marco Rigo, 79-letni Nello Percali, 60-letna Anna Coslovi, 60-letna Nevia Cre-vatin, 68-letni Mario Ferluga, 68-letna Vittoria Ferluga, 67-letni Gaspare Alba-nese, 61-letna Bianca Polencig, 65-letna Miranda Ostrovska, 81-letni Luigi Bisiacchi, 69-letni Ubaldo Indelicato, 78-letna Anna Perusco, 81-letna Irma Ponte, 29-letni Joyce Bwanyali Phiri, 74-letni Eus-tachio Pizzilli, 86-letna Antonia Škapin, 80-letni Renato Schak, 92-letna Maria Pocivalsek, 75-letna Stanislava Soave, 93-letni Lorenzo Leone. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 ( Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVIČA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-mrski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Zavije). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (TEL. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino. V NABREŽINI je odprl osmico Vladimir Caharija. Toči belo in črno vino. INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem. Ponudbe pošljite na upravo Primorske ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor". 48-LETNA vzgojiteljica - gospodinjska pomočnica z znanjem italijanščine in angleščine išče zaposlitev pri tržaški družini. Tel. na št. (003861) 721488. PRODAM 6 lesenih miz 90 cm x 90 cm ter 24 plastičnih stolic za vrt. Tel. 200169. PRODAM stanovanje 50 kv. m pri Sv. Jakobu. Tel. 327472 od 19. do 20.30. PRODAM fiat 128 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 228614 po 18. uri. PRODAM obnovljeno kmečko hišo s centralno kurjavo ob bistri Knežici v neokrnjeni Baški grapi, 100 kv. m, parcela 300 kv. m, idealna za lov in ribolov. Tel. (0481) 21711 ali 21712 ob delovnem času. PRODAM lancio 2000 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 229377. PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355 po 20. uri. NA POKRITEM trgu v Trstu prodam prostor za prodajo cvetlic in rastlin. . Tel. v večernih urah na št. 381006. RESTAVRACIJA TENCE v Prečniku obvešča cenjene goste, da je ponovno odprta. Tel. 201112. ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah v zgornjih prostorih. PODJETJE v Gorici išče osebo za vodenje knjigovodstva in predstavništvo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šif-ro "Gorica". INŠTRUKCIJE italijanščine nudim dijakom srednjih in višjih šol. Tel. (0481) 30358, ob uri kosila. VAJENCA z znanjem slovenskega jezika išče Agraria Furlani, Ul. Milano 18, tel 62200. GOSTILNA na Krasu nujno išče mlado sposobno delavko (internista). Tel. 327330. NUDIMO brezplačno stanovanje ter hišne stroške v zameno za oskrbo in vzdr-. ževanje vrta v vili osebam do 55. leta starosti. Tel. 410920. TRGOVINA jestvin išče pridno in dinamično prodajalko za obdobje od aprila do oktobra. Tel. 212197 od 8. do 13. ure. SLUŽBO dobi gospodična ali gospa od 30 do 40 let ob skorajšnjem odprtju slovenskega hotela v Rimu. Zaželeno veselje do hotelskega dela, poznavanje jezikov ter vozniško dovoljenje. Stanovanje zajamčeno. Ponudbe poslati na: Levstik, pri Palače Hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica. AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli. prispevki 1 Ob 9. obletnici smrti dragega očeta daruje Svetko iz Podlonjerja 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na dragega Branka Graho-njo darujejo starši 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 15. obletnici smrti dragega brata Darija Starca daruje sestra Slava z družino 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Alojza Žerjala (Gigija) darujeta Želka in Drago Klun 10.000 lir za tamburaško skupino KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Gigija Žerjala darujeta Magda in Alfio Benci 20.000 lir za tamburaško skupino KD F. Prešeren. V spomin na Marijo Kosovel darujeta Stanko^ in Paula Peric 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Ob 8. marcu darujejo ženske od Banov, ki so ta praznik praznovale, 80.000 lir za Zadrugo Ban. Namesto cvetja na grob Ivanke Furlan darujejo Elvira Slavec 10.000 lir, Justina Furlan 10.000 lir in Dori Stranj 10.000 lir za pihalni orkester Breg. V spomin na pek. Ivanko Furlan daruje družina Furlan 100.000 lir za MPZ V. Vodnik. V spomin na Ninija Batiča daruje Vera 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 3. obletnici smrti Ivana Briščika daruje Slavko Briščik 20.000 lir za postavitev doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov. o. UUICUUCA smru tsorisa zvosute 0“ rujejo mama, Nada in Luciano 40.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 40.000 lir za p°' stavitev plošče Josipu Tenceju. Ob 3. obletnici smrti Borisa Košute daruje družina Civardi 30.000 lir za TPPZ P-Tomažič. Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah so darovali: Mario Toroš 10.000 lir, Igor Paoletič 10.000 lir, Igor Škabar 10.000 lir, Giuseppe Sossi 50.000 lir, Nadj ja Lazar 50.000 lir ter Alessandro Soss> 100.000 lir. V počastitev spomina Romane Krali Gele Šuligoj in Marije Križman daruje Lucija Hrovatin 100.000 lir za gradnj0 novega Ljudskega doma na Opčinah/ V spomin na pok. Štefanijo Grgič daru]® Ivanka Dolenc 25.000 lir za KD Skal3 (Gropada) in 25.000 lir za pevski zbor Ta' bor z Opčin. Ob prazniku 8. marca in ob uspešno1® sodelovanju so žene iz Gropade prihran1' le 1.150.000 lir za KD Skala iz Gropade- Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. are po tel. 7796-611 Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja organizira v soboto, 24. t. m., izlet v Beneško Slovenijo. Ogledali si bomo Čedad, Špeter Slovenov in Podbonesec. Po kosilu nam bo za ples zaigral Beneški trio. Vpisovanje na tel. št. 228597. Sekcija KPI Repentabor obvešča vse udeležence izleta v Prago, da bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 organizacijski sestanek v Bubničevem domu. S seboj prinesite potni list, dve sliki ter plačilo. Za vse informacije tel. na št. 327429. SPDT prireja izlet ob priliki zimskega vzpona na Porezen. Odhod z avtomobili v nedeljo, 25. t. m., ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu in ob 6.15 s trga v Seslja-nu. Pot bo vodila po Soški dolini v Baško grapo do Petrovega brda, odkoder je 2 uri in pol hoje na vrh Porezna. Pojasnila daje vodja izleta Aleksij Civardi, tel. 415336. menjalnica_______________________20.3.1990^ TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BAN^f Ameriški dolar .... . 1246,700 1235.— Japonski jen 8,130 8-' 822': 104,4°° Nemška marka . 739,320 736.— Švicarski frank 827,500 Francoski frank ... . 218,650 216,500 Avstrijski šiling 105,098 Holandski florint . . 656,200 653,— Norveška krona 190,060 \of- 200.'^ Belgijski frank . 35,551 35.— Švedska krona 203,610 Funt šterling . 2018,- 1990,- Portugalski eskudo . 8,320 it^ \ A \ Irski šterling . 1965,600 1945,— Španska peseta 11,503 Danska krona . 192,900 190.— Avstralski dolar 944,500 Grška drahma 7,725 7,300 Jugoslov. dinar — j.-- Kanadski dolar . 1055,900 1010.— ECU 1505,600 Smrt prefinjene in elegantne Capucine Ženska in njena stvarnost breda pahor Capucine, igralka visoke in sloke postave, elegantne drže, skoraj- brezhibnega obraza, aristokratskega nosu in plahih oči, igralka, ki ji je film nataknil oznako in vlogo »sophisticated lady« si je poiskala smrt. Germaine Levebvre, tako ji je bilo namreč pravo ime, je bila stara 67 let in je zadnja teta živela v švicarskem mestu Lau-sanne, v osmem nadstropju poslopja, v katerem je pred časom stanoval tudi ameriški igralec Yul Brynner. Vrhunec kariere je doživela pred kakimi dvajsetimi leti, zadnje čase pa je živela dokaj mirno, pravzaprav samotarsko življenje. Družbo so ji delali edino njeni trije mački in rada se je posvečala branju. Samotarsko življenje pa ji je očitno postalo nadležno, da jo je naenkrat zamikala praznina, hi jo je lahko vsak dan občudovala s dvojih oken visoko nad ulico. Germaine Levebvre se je rodila v Toulonu, v Parizu pa je diplomirala na Umetnostni akademiji. Bila je manekenka velikih modnih ustvarjalcev, kot sta Balmain in Dior, istočasno so se njene slike pojavljale na uglednih revijah. Leta 1960 se je preselila v ZDA in debitirala v glasbeno-zgodo-vinskem filmu Song Without End, katerega režiserja sta bila Charles Vi-dor in George Cukor. Njena elegantna drža in gosposkost sta očarali tudi Henryja Hathawaya, ki jo je isto leto želel skupaj z Johnom Waynom v. Pustolovskem filmu North To Alaska. Postala je mednarodna zvezda, ponudbe so se vrstile, vsi pa so ji ponujali vedno isti tip vlog. Igrala je sicer tatico in sleparko, pustolovko in prostitutko, a vse te ženske so bile elegantne in gosposke. Nastopila je ob Davidu Nivenu in Peterju Sellersu v filmu La pantera rosa Blaka Edward-sa, spet s Sellersom v Ciao Pussycat Cliva Donnerja, s Susan Hayward v Makiewiczevem Masguerade, sodelovala je z Albertom Lattuado v filmu Fraulein Doktor in s Fellinijem v Sa-tyriconu. V 70. letih so režiserji nekoliko pozabili nanjo, morda ker se je dotlej preveč ponavljala. Leta 1987 je z Lam-bertom Bavo posnela film Le foto di Gioia, v katerem je nastopala tudi Se-rena Grandi. Tudi tedaj se ni uspela otresti klišeja, ki so ji ga nehote nataknili pred tolikimi leti. Njen zadnji nastop je bil v filmu Ouartier Negre po romanu Georgesa Simenona, ki ga je posnela in oddajala šele pred nekaj tedni švicarska televizija. Morda je sanjala dramatično vlogo, lik dobrodušne gospodinje ali preproste kmetice brez prefinjenega make-upa in v preprosti obleki, ki niti zdaleč ne bi spominjala na modele Diora in Bal-maina. Te je namreč oblekla najprej kot manekenka, v resnici pa jih ni nikoli uspela sleči. V politični areni, ki je ženskam še vedno sovražna, se v ospredje vseeno prebije vse več žensk. Zanimivo ali mogoče samo po sebi umevno pa je, da je njihova pot večinoma močno zaznamovana s tradicionalno žensko usodo. Njihovega uspeha to seveda ne zmanjšuje, vendar je vsekakor vredno poudarka dejstvo, da ženske tako močno veže in obenem spodbuja politična izbira, ki jo je pred njimi storil njihov oče ali mož. Primerov je med vidnejšimi predstavnicami svetovne politike veliko, pred kratkim pa se je v njihov krog uvrstila novoizvoljena predsednica Nikaragve Violeta Cha-morro, ki bo sploh prva predsednica neke latinskoameriške države. Violeta Barrios de Chamorro je stara 60 let in je založnica liberalno usmerjenega dnevnika La Prensa. »Dona« Violeta, kot radi pravijo uglajeni gospe, ki ji odločnosti in energije nikakor ne manjka, je časopis in politični boj prevzela od moža, Pedra Joa-guina Chamorra, ki so ga leta 1978 zahrbtno ubili pristaši takratnega diktatorja Somoze. Pred volitvami so jo njeni nasprotniki prikazovali kot politično orodje v rokah vlade ZDA, istočasno pa je New York Times o njej pisal kot o političnem analfabetu. Zato je njena zmaga na februarskih volitvah predstavljala veliko presenečenje. Violeta Chamorro je namreč kandidirala na listi opozicijske koalicije UNO (Union nacional opositora) in je proti vsem napovedim premagala vladajočo sandinistično stranko FSLN. Po zmagi opozicije je v glavnem mestu Managui prišlo do precejšnjih neredov in konfrontacij med sandinisti Daniela Ortege, ki je trenutno še na oblasti, in pristaši »done« Violete. Ortega in Chamorrova sta se sicer že dan po izidu volitev prijateljsko objela v dokaz, da bo predaja oblasti potekala mirno. Sicer je Nikaragva, kot veliko njenih sosed, država s precej žalostno in krvavo polpreteklo zgodovino. In v tem obdobju sta bila Violeta Chamorro in Daniel Ortega tudi uspešna za- veznika. Mogočna družina Chamorro, v katero je Violeta prišla po poroki s Pedrom Joaguinom, ki je pripadal liberalno usmerjenemu delu premožnih latifundistov, je namreč odločno nasprotovala družini Somoza, ki je v Nikaragvi vsemogočno vladala od leta 1936 dalje. Napadi na diktatorja Anastasia So-mozo, ki jih je vodil predvsem preko časopisa La Prensa, so Pedra J. Chamorra po številnih »opominih« stali življenje. Takrat se je med družino Chamorro in pripadniki mlade, v vseh smislih, Sandinistične fronte za narodno osvoboditev FSLN skovalo zavezništvo proti diktatorju. Poostrili so se tudi napadi časopisa La Prensa na račun Somozove vlade, ki se je avgusta 1978 skušala »braniti« pred besednimi obtožbami tako, da je z bombami na- padla redakcijo časopisa. Družina Chamorro se je tedaj odločila, da vsestransko podpre boje mladih sandinis-tov, ki so še avgusta zavzeli vladno palačo: tako se je končala era Somoze in se je pod okriljem sandinistov začelo svobodnejše obdobje. V prvem Sandinističnem narodnem odboru je bila tudi Violeta Chamorro, ki pa je kmalu izstopila. V naslednjih letih so se njene obtožbe na račun vladanja sandinistov poostrile. Med volilno kampanjo je stalno ponavljala, da je v nekaj več kot desetih letih sandi-nistični režim Nikaragvb popolnoma osiromašil. Iz tega izredno težkega položaja namerava nova predsednica, ko bo dejansko prevzela oblast, potegniti državo z odločno pomočjo ZDA. Vsekakor naloga »done« Violete (na sliki) ne bo lahka. il II BI današnji televizijski in radijski sporedi ti lili RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti - Un imbroglio imbrogliato ^■30 Jutranji dnevnik jO.40 Variete: Ci vediamo •1.55 Vreme in dnevnik '2.05 Variete: Piacere RAI 1 '3.30 Dnevnik 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Oc-chio al biglietto 4.20 Nan.: Časa, dolce časa! '5.00 Odprta šola '5.30 900 - It. literatura od leta 45 do danes '6.00 Mladinska oddaja: Big! '2.55 Iz parlamenta in vesti °.05 Aktualno: Italia ore 6 °-40 Kviz: Lascia o raddop- 19 z Pia? Almanah, vreme in 2Q dnevnik 2? ir Nogomet - evr. pokali 22 3 dnevnik 22 ac p"mske novosti ‘'5 Aktualno: Rim - oder za 23 3« Evr°Po ,J5 Dokumentarec: V neposrednem stiku z 24 nn umetnino 0' 6 Dnevnik in vreme o Rubrika: Mezzanotte e hintorni I 4T RAI 2 | 7.00 Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Izobr. oddaja: Rojstvo psihoanalize v Italiji 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L’amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due -Uragano, il vento dell'-attualita 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Aktualno: La notte della Repubblica (15. del) 23.00 Dnevnik nocoj 23.10 Film: Cane di paglia (dram., ZDA 1971, r. Sam Peckinpah, i. Dus-tin Hoffman, Susan George), vmes (0.10) Nočni dnevnik 1.15 Vreme in horoskop | ^ RAI 3 | 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, L uomo e il suo ambiente 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Lekcije astrofizike - Bodočnost astronomije 15.00 Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Videosport: hokej na ledu in avtomobilizem 17.00 Nanizanki: Valerie -Buon compleanno, 17.30 Vita da strega 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Scusate 1'inter-ruzione 20.10 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: Chi amera i miei bambini (dram., ZDA 1983, r. John Erman, i. Ann Margret, Frederic Forrest) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualnosti: Fluff 23.50 Nočni dnevnik | ifcr TV Ljubljana 1 | 9.05 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.20 TV drama Zrcalo (pon.), 10.15 nadaljevanka Zapeljivec (pon. 2. dela) 11.05 Video strani 15.05 Žarišče (pon.) 15.35 Nanizanka: Magnum 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Camel Trophy: Avantura v blatu (Jas-trebarsko 90), 17.15 dok. Po sledeh napredka 17.40 Škotski ansambel dud 18.05 Spored za otroke in mlade: ZBIS Mavrica pisana, 18.15 Čudežna čepica, 18.30 gledališka predstava Štirje fantje muzikantje 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Rašomon (dram., Jap. 1952, r. Aki-ra Kurosawa, i. Toshiro Mifune, Machiko Kyo) 21.30 Poezija keramike - Zsol-nay 21.55 Dnevnik in vreme 22.15 Videogodba 23.00 Nanizanka: Magnum S^gANALCS IN^^. RETE 4 ITALIA 1 ODEON vallata, 8.00 Una fami-3"a americana - Ladro di P°lli, 9.00 Love Boat -"na preziosa bambola di l0.3Q Pezza, 10.001 Jefferson Rvizi: Časa mia, 12.00 “is, 12.40 II pranzo e ser-'Pto, 13.30 Čari genitori, '4-15 II gioco delle cop-Pie Aktualni oddaji: Agen-^la matrimoniale, 15.30 '-•uu 7,?rco 6 °ffro '6.30 ^Pravniški pregled D.00Kanale5zavas Kvizi: Doppio slalom, '•30 Babilonia, 18.00 p.K. n '5.00 '6.0o ^0.25 v a mogiie e marito nete: Striscia la noti- 20 3s 2ia Nanizanki: Dallas, 21.30 Žs vu®:Forum ariete: Maurizio Co-'■05 vanzoShow ariete: Striscia la noti-'•15 p.a (P°n.) '■20 v3'inskenovosti -janizanki: Lou Grant - 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando domani, 11.30 Čosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - La moglie di Tony 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 (vodi A. Cecchi Paone) 19.00 Aktualno: C’eravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Il testimone 20.30 Film: Fuoco verde (pust., ZDA 1954, r. Andrew Marton, i. Stewart Gran-ger, Grace Kelly) 22.30 Film: Giovani leoni (dram., ZDA 1958, r. Ed-ward Dmytryk, i. Marlon Brando, Montgomerv Clift) 1.40 Nanizanka: Dragnet 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - La bel-va, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - L informatore, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 LTncredibile Hulk -Club della droga, 19.30 Genitori in blue jeans -Terapiadafurto 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Nanizanka: I ragazzi del-la 3aC 21.30 Aktualno: Pronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani -Tutti per una 23.00 Rubrika: FishEye 23.30 Dok.: Jonathan 0.15 Filmske novosti 0.20 Italijanske smešnice 0.25 Nanizanki: Star Trek, 1.25Kronos 12.30 13.00 15.15 18.15 18.30 18.45 19.00 19.30 20.15 20.30 22.30 0.30 Nan.: Ouattro in amore Otroški variete: Sugar Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Seniora Branko in zvezde Smešnice Aktualno: USA Today Filmske novosti Risanke in smešnice Branko in zvezde Film: Prigioniero della seconda strada (kom., ZDA 1975, r. Melvin Frank, i. Jack Lemmon, Anne Bancroft) Film: Salvate la tigre (dram., ZDA 1973, r. John Avildsen, i. Jack Lemmon, Patricia Smith) Šport: Excalibur 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Tornero a primave-ra (dram., ZDA 1970) TV Koper | 13.45 Rubrika o nogometu: Settimana Gol 14.45 Veliki boks (pon.) 15.45 Dokumentarec: Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar) 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Variete: Snow Board Show 23.10 Tednik o motokrosu: Supercross 0.10 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 PPZ v nogometu: Parti-zan-Dinamo Bukarešta 22.00 Svet poroča 23.00 Satelitski prenosi 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Le avventure di Gcrard (pust., VB 1970, r. J. Skolimowski) 22.15 Nogomet: za pokal pokalnih zmagovalcev PSV Eindhoven-Bayern Miinchen 24.00 Vesti in šport 0.30 Film: Keefer agente segreto (krim., ZDA 1978) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Boys & Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 13.00 TV film: il cappello ma-gico 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento '90 20.30 Rubrika z županom 22.30 Nanizanka: Matt Helm 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni (pon.); 8.40 Orkestralna glasba; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z revije Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (57. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko, temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Igrata Tomaž in Alenka Lorenz; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz oper hrvaških skladateljev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) '7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00. Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 'Pogovor z odvetnikom ih Ostali Trst, nato Nočna glasba. Odobrili so povišek takse na odpadke in drugih tarif Na Občini razprava o proračunu ki ne dopušča prevelikih utvar Srečanje Pokrajina - Občina Nova Gorica Več konkretnih zamisli za boljše sodelovanje V goriškerr. občinskem svetu se je včeraj nadaljevala maratonska razprava o letošnjem občinskem proračunu, ki ga morajo zaradi zapadlosti mandata občinskih svetovalcev odobriti najkasneje v teku današnjega dne, ko se bodo občinski svetovalci ponovno sestali ob 9.30. Poglejmo v glavnih obrisih, kaj predvideva občinska uprava glede dohodkov in stroškov v tem letu. Skupnih dohodkov in izdatkov naj bi imeli nekaj nad 152 milijard lir. V tej vsoti so seveda vštete nekatere zgolj finančne postavke. Tekočih stroškov predvidevajo nekaj nad 44 milijard lir, vendar če odštejemo dobre tri milijarde za izplačilo obrokov za posojila, se ta vsota zmanjša na 41 milijard. Od tega bo več kot polovica šla za občinsko osebje (približno 21 milijard lir), okrog 20 milijard pa bodo lahko uporabili za razne občinske storitve in vse druge stroške, ki sodijo v redno upravljanje Občine. Po ugotovitvah odbornika za finance Armanda Obita se torej tudi letos napovedujejo težki časi, zaradi dokaj skromne razpoložljivosti sredstev. Med viri dohodkov za kritje tekočih stroškov so navedeni prispevki države (25 milijard), Dežele (3 milijarde), razni občinski davki (skupno 8,6 milijarde) in drugi dohodki, predvsem dohodki od storitev, ki jih nudijo občanom (skupno 7,6 milijarde). Glede na lansko leto je treba pripomniti, da so se malenkostno povečale državne dotacije, zaradi česar so morali občutno povečati tarife za storitve občanom. Skupna vsota, ki naj bi jo letos namenili investicijam, znaša nekaj več kot 76 milijard lir. Uporabljamo pogojnik, ker nikakor ni rečeno, da bodo uresničili vse programe (navadno je obračun ob koncu leta neprimerno manjši od začetnih želja). Če naj vsekakor navedemo pomembnejše posege, ki so jih vnesli v letošnji finančni načrt, zasledimo kar 20 milijard za rešitev problema Koma. Polovico te vsote naj bi porabili za ureditev struge, polovico pa za novo čistilno napravo. Skoraj tri milijarde so predvideli za šole. Od tega bo še 1,2 milijarde šlo za slovenski šolski center, pol milijarde pa za obnovo osnovne šole v Štandre-žu. Nekaj več kot tri milijarde naj bi porabili za nakup in obnovo stanovanj v Ul. Croce in Del Santo, 2 milijardi za obnavljanje Verdijevega gledališča, 950 milijonov za ureditev pokopališč (od tega 380 za Podgoro in 270 za Pev-mo), 3 milijarde za sanacijo vodovoda, 4,3 milijarde za obnovo športne palače, 1,8 milijarde za obnovo nogometnega igrišča v kočniku, 1,5 milijarde za nov sedež Mestnih podjetij za storitve, nekaj čez 5 milijard za ureditev obrtniških con v Ul. III. Armata in pri Kazermetah in dobrih 7 milijard za vrsto posegov pri urejanju in vzdrževanju cest, pločnikov ter za realizacijo novih parkirišč. Omenili smo, da so se državne finančne dotacije zmanjšale, saj njihovo nominalno povečanje ne dosega niti stopnje inflacije. Zaradi tega bomo tudi letos občani morali seči nekoliko globlje v žep, da prispevamo h kritju stroškov za delovanje raznih storitev. V prejšnjih dneh smo že poročali o podražitvi vode (za okrog 21%), da bi krili visok deficit Mestnih podjetij pri upravljanju vodovoda. S proračunom pa prihaja še do drugih podražitev, tako kar zadeva takso za odnašanje in uničevanje odpadkov, kot tudi za vse druge storitve, ki jih nudi Občina. Taksa za odpadke bo letos dražja za 12 odstotkov. Za to službo naj bi Občina potrošila letos 2 milijardi 480 milijonov lir. Upoštevajoč podražitev bodo občani krili približno 90% stroška (2.235 milijonov), razliko pa bodo krili z drugimi sredstvi. Podražitev, ki so jo odobrili te dni, velja že od prvega januarja letos. Za stanovanja je novi znesek takse 1.130 lir za kvadratni meter, za poslovne prostore, javne lokale in druge dejavnosti pa veljajo drugačne tarife, ki so se prav tako podražile za približno 12%. Občinski svet je nadalje odobril nove tarife za več desetin storitev, ki jih nudi Občina. Podražile se bodo na primer pogrebna služba in koncesije za pokope, oskrbnine v otroških jaslih, občinskih otroških vrtcih in domovih za ostarele, tehnični pregledi, najemnine za občinske dvorane, športne objetke, tarife v klavnici, pri javni tehtnici, na odlagališču, najemnine za postavitev stojnic na pokriti tržnici in druge občinske storitve. Skupno naj bi v ta namen uprava potrošila 7 milijard 265 milijonov lir, s prispevki občanov pa bodo predvidoma krili 3 milijarde 745 milijonov lir, kar pomeni 52% vseh stroškov. Srečanje predstavnikov Pokrajine Gorica in Občine Nova Gorica, o katerem smo poročali včeraj, je obrodilo nekaj zanimivih in dokaj konkretnih sadov. Sklenili so, da bodo ustanovili dve mešani komisiji z upravitelji in funkcionarji obeh uprav, ki naj bi skrbeli za izvajanje zastavljenih programov. Dogovorili so se za sodelovanje pri valorizaciji Brd s skupnim turističnim prospektom in drugimi pobudami. K večjemu medsebojnemu spoznavanju naj bi prispevali z dvodnevnim festivalom slovenskih in italijanskih rock skupin, ki ga nameravajo prirediti poleti na goriškem gradu. V pokrajinskem muzeju na gradu v Gorici ter v gradu na Dobrovem bodo publicizi-rali kulturne in druge manifestacije na obeh straneh meje, kar bi omogočilo boljši pretok informacij v korist tako krajevnemu prebivalstvu kot turistom, ki obiskujejo te kraje. Ob tem že uspešno poteka izvajanje zamisli o skupnem vinogradu prijateljstva na meji v bližini Šempetra. Dogovorili so se tudi, da bodo na prihodnjem srečanju posvetili pozornost možnim oblikam sodelovanja pri reševanju ekoloških problemov in civilne zaščite na obmejnem območju. Nocoj v Verdiju glasbena komedija V Verdijevem gledališču bo nocoj ob 20.30 vsedržavna premiera glasbene komedije »Happy end« v postavit- vi skupine »A. Artisti Associati«. Igr0 sta napisala Marina Garroni in Gio-vanni Lombardo Radiče, na odru po nastopata goriški igralec Walter Mramor in Antonella Voce. Mramor je s skupino »A. Artisti Associati« žel že precej uspehov po Italiji, kjer je pritegnil zanimanje kritikov, rad pa bi se nekoliko uveljavil tudi doma, kjer so njegove dosedanje ponudbe bile deležne nekoliko mlačnega sprejema. Komedija »Happy end« pripoveduje o zapletenem odnosu med prijatelje-ma-sovražnikoma, ki sta vedno razdvojena med solidarnostjo in neizprosnim bojem za uveljavitev. Dogajanje je postavljeno v svet spektakla, kjer oba živita, ljubita, sanjata. koncerti Glasbeno združenje AGIMUS prireja danes ob 17.30 v avditoriju v Ul. Roma koncert štirih absolventov Goriške glasbene šole. Nastopili bodo kitarist Mauro Bregant, pianistki Maria Francesca Co-sulich in Laura Zorzenon ter flavtist Alberto Zin. razne prireditve Narodna in študijska knjižnica in Ljudska knjižnica Damir Feigel vabita v petek, 23. t. m., ob 17. uri v Feiglovo knjižnico v Križni ulici 3 na otroško urico Ringaraja Ljubke Šorlijeve. Otroci se bodo srečali s priljubljeno goriško pesnico, sodelovali bodo tudi člani Gledališke skupine Gorica. Števerjanski občinski svet odobnl letošnji proračun Po sobotnem gostovanju okteta Vrtnica iz Nove Gorice Recital poezije jutri v Štandrežu Občinski svet v Števerjanu je na ponedeljkovi seji razpravljal in tudi odobril letošnji finančni načrt. Predlog odbora je bil odobren z večino glasov ob vzdržanju treh predstavnikov Slovenske skupnosti. Prav tako in v enakem razmerju glasov je občinski svet odobril tudi poročilo k proračunu in triletni programski načrt za obdobje 1990 - 1992. Proračun za tekoče leto predvideva 3,1 milijarde dohodkov in prav toliko izdatkov. Za tekoče stroške bodo namenili 687 milijonov lir, pri čemer je najbolj zajeten predvideni strošek za osebje. Po številkah v finančnem načrtu sodeč, namerava Občina v tem in naslednjih letih izpeljati celo vrsto posegov. Za leto 1990 se predvidevajo, kakor izhaja iz programskega poročila, posegi na vodovodnem omrežju, ureditev nekaterih cest v občini, ojačitev javne razsvetljave in prilagoditev električne napeljave v šoli. Vodovod, greznice, metanizacija in spet urejanje cest so zapisani v načrtu posegov v obdobju 1991 - 1992. To seveda poleg številnih manjših, lahko rečemo, vsakodnevnih posegov na različnih področjih, od varstva okolja, do podpiranja kmetijske dejavnosti in raznih pobud. Občinski svet v Števerjanu je. na svoji ponedeljkovi seji odobril tudi vrsto drugih predlogov, ki so tako ali drugače vezani na proračun. Tako je bil osvojen predlog o višini odškodnine županu in upraviteljem, predlog višine sejnine itd. Stanislavu Klanjščku priznanje za dvajsetletno vodenje občine Stanislavu Klanjščku, ki je dvajset let bil na čelu občine v Števerjanu, bodo v kratkem podelili posebno priznanje za zasluge. Zadevni sklep je na svoji zadnji seji sprejel, z večino glasov, občinski svet. Za predlog je glasovalo deset svetovalcev, dva pa sta se vzdržala. Z večino je glasoval tudi eden od manjšinjske skupine Slovenske skupnosti. Stanislav Klanjšček je bil na čelu občine v obdobju 1965 — 1985, medtem ko je pot upravitelja začel nekaj let prej. Vodil je občino v obdobju zelo naglega razvoja, vendar tudi v obdobju hudih težav. Naj ob tem omenimo zlasti posledice potresa v letu 1976. V kraju so ta čas zabeležili pomemben napredek, zgrajeni so bili pomembni objekti (šola, županstvo, vodovod) itd. Predlog podelitve priznanja bivšemu županu Klanjščku so predstavniki manjšine seveda tolmačili po svoje, češ, da gre v tem času za demagoško potezo. Iz vrst večine pa je prišel odgovor, da si zasluži župan Klanjšček predvsem priznanje celotne števerjanske skupnosti. Bil pa je tudi dolgoletni predstavnik Slovenske skupnosti in bi mu morala predvsem ta stranka izkazati priznanje. Priznanje v obliki zlate medalje bodo Stanislavu Klanjščku, ki se ponedeljkove seje ni mogel udeležiti zaradi bolezni, izročili v kratkem. V štandrežu je kulturna dejavnost v zadnjih dneh dokaj živahna. V soboto so na povabilo mešanega pevskega zbora društva Oton Župančič imeli v osteh oktet Vrtnica iz Nove Gorice, i ga vodi Alenka Saksida. Nastop je privabil v Budalov dom ljubitelje petja, ki so z veseljem prisluhnili kakovostnemu izvajanju novogoriških ok-tetgvcev. Že jutri napovedujejo novo prireditev, recital v izvedbi pretežno mladih recitatorjev domačega društva. Gledališka skupina kulturnega društva Oton Župančič bo namreč predstavila recital z naslovom Najbolj smo srečni, ko nam sin mirno spi. Gre za splet verzov raznih pesnikov (Šalamun, Paljk, Gregorčič, Košuta, Guntner, Ho- ban), ki ga bodo uprizorili v obliki dialoga med starši in otroki. Vezna nit predstave je namreč problem konfliktov med generacijami oz. nerazumevanja med starši in otroki. V zanimivem spletu poezije tako klasičnih pesnikov kot nekaterih mladih avtorjev nakazujejo tudi rešitev generacijskih sporov. Recital bo uprizorilo enajst recitatorjev. Nastopajo Tamara Butkovič, Sara Hoban, Marjan Cingerli, Katja Gaeta, Maja Pelerin (otroci), Erika Bensa, Karmen Kocjančič, Erika Nardin, Tanja Gaeta, Maša Braini (starši) in Daniele Braini, ki pooseblja Usodo. Predstavo bo zaključila Elda Nanut. Pri uprizoritvi sodelujejo še Walter Javno posvetovanje PSI glede izvajanja zakona 33/88 V Kulturnem domu v teku priprave na Pajk’s show Priprave na tretji kabaretni večer Pajk s show so v Kulturnem domu že v polnem teku. V grobih obrisih je že vse nared, treba je le še izpiliti nekaj detajlov in podrobnosti. "Resen goriški družabni večer", kot ga nazivajo pobudniki, naj bi se odvijal z inovativnim pristopom, z novimi mladimi obrazi, ki stopajo v svet sedmih muz... Vloga Pajk's showa naj bi namreč bila tudi ta, da opogumi slehernega izmed nas, da se poda v neizprosni svet "vrhunskih kulturnih umetnikov". Obeta se torej zanimiv in zabaven večer z novostmi in resnimi (?) pristopi. Predvsem pa naj bi to bil sproščen družabni večer. Letošnji goriški kabaretni večer Pajk's show bo v soboto, 31. marca, s pričetkom točno ob... 20.57. Rezervacija mest je že v teku. Interesenti dobijo vsa potrebna pojasnila v uradu Kulturnega doma, Ul. Brass 20, tel. 33288. Prireditelj pri tem še opozarja, da je število mest omejeno in naj zato interesenti pohitijo. Vprašanje zdravstva v vseh svojih pogledih je v tem času v središču pozornosti goriškega javnega mnenja. Največ besed je bilo sicer doslej izrečenih okoli vprašanja gradnje goriške bolnišnice, ki bi po mnenju nekaterih morala stati v bližini sedanje, za druge pa bi kazalo poiskati novo lokacijsko rešitev. V ponedeljek je bilo v sejni dvorani Pokrajine Gorica srečanje, ki ga je vodstvo PSI posvetilo socialnemu skrbstvu predvsem z ozirom na deželni zakon št. 33/88, ki v bistvu postavlja na glavo dosedanji sistem oskrbe ostarelih in drugih rizičnih skupin in ponuja nove možnosti za boljšo kakovost življenja. Po uvodnem posegu pokrajinskega odbornika za skrbstvo Ermesa Dossa je najprej spregovoril Elio Palmieri, deželni direktor za socialno skrbstvo, ki je v bistvu razčlenil deželni zakon št.' 33 in se o njem pozitivno izrekel. Deželni svetovalec Luigi Blasig je problematiko ocenil iz političnega zornega kota in izrazil zaskrbljenost, da bi zakon propadel še preden bi ga začeli izvajati v celoti. Za to pa je krivil predvsem Krščansko demokracijo, ki da hoče upočasniti potek uresničevanja zakona. Podobne misli je izrekel tudi načelnik PSI v deželnem svetu Enrico Bulfone, ki je ob tem podčrtal, da mora biti zakon tudi prispevek za večjo humanizacijo socialnega skrbstva. Zaključne misli na goriškem srečanju pa je povzela deželna odbornica za socialno skrbstvo Paolina Lamberti Mattioli, ki je podčrtala prizadevanje socialistov, da bi prišlo čimprej do uresničitve zakona. Glede tega je omenila, da bojazni, da bi novi normativi v socialnem skrbstvu zrušili vse, kar je bilo dobrega storjenega doslej, ni. Občine, je še dejala Lambertijeva, ki so doslej dobro delovale, bodo tudi z novim zakonom deležne vse pozornosti in finančne pomoči. Končana dela za menzo Goriška trgovinska zbornica je v teh dneh dokončala dela za ureditev univerzitetne menze v kletnih prostorih bivšega semenišča v Ul. Alviano. Poseg so uresničili skoraj v rekordnem času, saj so zadevni sklep odobrili konec meseca januarja. Naročnik je Univerzitetna podporna ustanova, ki je tudi finansirala obnovo prostorov, izvedbo del pa prepiustila Trgovinski zbornici upoštevajoč agilnost, ki jo je ta ustanova izkazala že ob pravočasni izvedbi drugih del za ureditev sedeža za univerzitetne študije v Gorici. Univerzitetna podporna ustanova bo sedaj morala poskrbeti še za namestitev opreme, tako da bo menza lahko začela delovati že v kratkem. ■ Zadnja seja občinskega sveta v So- vodnjah v tej mandatni dobi bo drevi ob 20. uri. Nadaljevala se bo razprava o nekaterih točkah dnevnega reda ponedeljkove seje, v dnevni red pa so bila uvrščena tudi nekatera nova vprašanja. Nanut in Fabio Visintin (luči), Fabio Devetak (glasba), Silvia Visintin (kostumi in scenografija), za priredbo in režijo pa sta poskrbela Sara Hoban in Erik Bensa. Recital bodo kot rečeno uprizorili jutri ob 20.30 v Budalovem domu v Štandrežu. Na sliki (foto Roman Petejan): novogoriški oktet Vrtnica, ki je v soboto nastopil v Štandrežu. razna obvestila V deželnem svetu v Trstu bo danes dopoldne razprava o peticiji za zaprtje upepeljevalnika pri Sovodnjah. Razprave se bodo udeležili tudi nekateri krajani in predstavniki odbora proti upepeljevalrii-ku. Zbirno mesto med 9. in 9.30 pred Kulturnim domom v Sovodnjah. Sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah priredi danes, 21. t. m., ob 20.30 predavanje pod naslovom Kri - dragocena tekočina. Današnjo oddajo Na goriškem vab* Radia Trst A ob 14.30 bodo oblikova1*' pregled kulturnega dogajanja na Goriškem (Marko Cubej); poročilo o razsta^1 goriškega umetnika Roberta Faganela (Lučana Budal); zvočna zapisa o pevskeH1 večeru Sovodenjskih deklet in o prvein pevskem nastopu iz niza Primorske pojo v Števerjanu. V športni rubriki bo Vij1 Prinčič gostil Jožka Pahorja, predsednika lovskega društva Doberdob. kino Gorica VERDI 20.30 gledališka predstava »Hap" PY end<<' n!) CORSO Danes zaprto. Jutri: 17.00-22-br »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 1 letom. VITTORIA 17.30-22.00 »La scuola dei F aceri perduti«. Prep. ml. pod 18. let01 Tržič COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 22.00 »Conturbanti esperienze di Ujg ragazza in calore«. Prep. ml. P00 letom. ________pogrebi______^ Ob 9.30 Danijel Reščič iz bolnižnlCge Janeza od Boga na glavno pokopali , ob 11.30 Salvatore Russo iz Padove ^ kev pri Sv. Ivanu in na glavno, pok F lišče. t Sporočamo, da je preminil n dragi Danijel Reščič (star 75 let) Pogreb bo danes, 21. marca, z o dom v kapeli glavnega goriškega kopališča. Pogrebni sprevod D 9.30 iz bolnišnice Janeza od B09®' aijti Obenem se želimo, iskreno .23:nčjiiie-zdravniku dr. Cijanuin sestrični ni za izkazano pomoč. Žena Marija, hči Renata z J° in vnuk Fabio Gorica, 21. marca 1990 Drevi ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu Koncert orkestra Slovenske Harmonije Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu ob 20.30 že osmi abonmajski koncert letošnje sezone Glasbene matice. Nastopil bo Simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki bo pod vodstvom dirigenta Marka Letonje izvajal Mihel-čičeve, Lalove in Franckove skladbe. Od jutri v TK Galeriji Satirične Novakove risbe Risar, oblikovalec zajedljivih in melanholičnih podob, novinar - karikaturist in občutljivi kronist dogajanj v našem okolju Andrej Novak je zbral svoje poglede na Ljubljano v privlačni in v resnično lepi monografiji. Novakove interpretacije dogajanj v slovenski metropoli so izhajale v ljubljanskem Dnevniku - sprejemali smo jih kot duhovite in visoko profesionalne novinarske komentarje vsakdanjih dogajanj, njihova prava vrednost pa se je pred našimi očmi izgubljala. Med množico pretresljivih vesti, komentarjev, reportaž, oglasov in vsega tistega kar časopisi prinašajo, so njegove podobe sicer žarele kot drobni prebliski virtuozne risbe in iskrive duhovitosti, vendar nismo imeli časa, da bi se jim zbrano posvetili. Delile so nehvaležno usodo vseh časopisov na tem svetu. V knjigi imajo drugačno funkcijo. Izkazalo se je, da so risane podobe, ki nam kažejo Ljubljano iz najbolj zanimivih zornih kotov, umetnine tiste vrste, ki zahtevajo tudi resen razmislek. Na prvi pogled nam je vse jasno -Andrej Novak je s tekočo risbo zabeležil duhovito misel, z grenkim in malce melanholičnim humorjem je ovekovečil trenutek, ki vnovič usodno posega v bistvo nekdanje baročne lepotice - Ljubljane. Na svoj način je komentiral podiranje drobnih identifikacijskih detajlov po mestu, večno rit- Svojevrstna in sugestivna lutkovna predstava v Rossettiju Z Branduardijem in marionetami v pravljičnem svetu V presledku par dni smo v obeh osrednjih tržaških gledaliških hišah (SSG in Teatra slabile) videli kar dve pravljici. To se sliši dokaj čudno, a dejstvo je pač tako, čeprav so izhodišča drugačna. Ker smo o postavitvi v Kulturnem domu že pisali, bomo za nedeljsko premiero »Zasanjeno potovanje« Furia Bordona v Rossettiju rek- dek. Tak je bil tudi v nedeljo na premieri in to iz več razlogov. Prvi je bil v sami uprizoritvi, ki je tekla pod režijsko zamislijo Francesca Macedonia. Besedilo Furia Bordona »Zasanjeno potovanje« je ob mojstrskem gibanju marionet, veščem doziranju luči in bogati scenografiji sugestivno in prepričljivo »pravljično«, srečnem ljubezenskem koncu, zaročit-vi in nemara poroki, kot se zgodi v vseh »pravih« pravljicah. V tem enostavnem loku se vrstijo lepi prizori in epizode, ki jih natančno izdelane lutke, zvoki in glasovi bližajo gledalcem ter zverižijo v pravljični let. Podobe, alegorije, meglice in barve vnašajo svojevrstno sugestivnost, tako da je uprizoritev sočna, bogata in duhovita, mogoče malce premalo koncentrirana, a vendarle tehnično brezhibno izpeljana. Drugi razlog za nedeljski obisk Ros-settija pa je bil kratek koncert znanega kantavtorja in glasbenika Angela Branduardija, kateremu je uspelo približati starejša razpoloženja in zvočno etnologijo sodobnemu svetu, po- pestriti akorde z eksotičnimi elementi, pravljičnostjo, zasanjanostjo, vzhodnjaškim melosom, polnim arabes-knega naboja, ki pa ni nikoli samemu sebi namen. Tudi sama izvedba (petje) je intenzivna, saj kaže, da Brandu-ardi močno podoživlja vse tisto, kar izreče in opremi z zvokom kitare, tako da »povleče vase« še poslušalce, jih napolni z močnim izpovednim sporočilom. Skratka, lep gledališko-pevski večer, ki so ga oblikovali pravi obrtniški mojstri. Znali so ustvariti poetično utvaro, ki' se ne iztroši v trenutku, ko pade zastor, ampak spremlja za hip gledalca tudi na ulici. MARIJ ČUK je komunalnih krtov po ulicah, protislovne navade brumnih meščanov, gradnjo "po meri človeka", kulturni utrip v tričetrtinskem taktu, nore ideje najbolj pametnih meščanov, izginjanje zelenja, plastično naravo itd. Z nekaj drznimi črtami, ki nam pričarajo eno od neštetih ljubljanskih vedut in enega od tipičnih Ljubljančanov je oblikoval tudi večplastno sporočilo. Kot likovni organizem je njegova risba splet čistih linij, ki se spletajo v arabesko in prekrivajo belo površino papirja kot učinkovit vzotec. Kot nosilka duhovite domislice učinkuje risba kot "impresionistični", skorajda hipni odmev na neko provokativno dogajanje ali dogodek. Umetnik je na jedrnat in razviden način naslikal odsev dogodka, kot se je izoblikoval v njegovem srcu. To pa spet pomeni, da se za "impresionistično" beležko skriva izrazito ekspresivna vsebina. Domislica, ki nas nasmeje, je šele prva tenčica. Ko jo odstremo, zaslutimo še druge plasti - umetnikovo ljubezen do rodnega mesta, poznavanje njegove zgodovine, prekucuški odnos do "večnih' vrednot, spomin na mladost, melanholično obarvano retrospektivo človeških usod in čisto na dnu dvoje prepletenih sestavin - prvinski občutek za risbo in posluh za tisto lepoto, ki se skriva v drobnih stvareh. Tudi tako se je Andrej Novak uvrstil med pomembne tvorce slovenske satirično obarvane risbe. Eden njegovih predhodnikov, ilustrator Bogdan Grom, je uveljavil živahno "enopotez-no" risbo, polno dobrodušnega humorja. Nekoliko starejša kolega Albin Rogelj in Borut Pečar pa sta tudi s pretanjeno risbo ustvarila vsak svoj specifični svet - Rogelj je s fantastičnim preigravanjem risarskih fug ustvaril galerijo človeških nravi in reakcij na Življenje v kompliciranem svetu, Pečar pa se je posvetil hudomušnemu portretiranju slovenskih veličin. Vsak po svoje so gradili medij, ki so mu temelje postavili že Vesnani in strupeni Nikolaj Pirnat med obema vojnama. Vsi skupaj pa so dosegli, da je postala satirična risba (namenoma ji ne pravimo karikatura) enakovredna slikarstvu, grafiki in nasploh monu-mentalnejšim likovnim panogam. Na tanki meji med žurnalizmom in izpovedno likovno umetnostjo so ustvarili galerijo podob, brez katere si zgodovine novejše slovenske umetnosti ne znamo več predstavljati. IVAN SEDEJ Pomen kiča v vsakdanjem življenju Prizor iz predstave Zasanjeno potovanje da gre pač za nadaljevanje uve-Rgvljanja Podreccovih marionet in z nlimi povezanega ohranjevanja tovr-obrti, ki jo je mojster iz Benečije Rignil na vrhunsko raven. Vse kaže, cia se napor Teatra slabile obrestuje, s?i je srečanje s Podreccovo umetnos-jj0 oziroma postavitvami, v katerih *raljujejo marionete, vsekakor dogo- nad vsem tem pa se je dvigala še izvrstna glasba Angela Branduardija, ki je bila dogodek v dogodku. V prelivanju srednjeveško-folklornih-modernih zvokov je tekla pripoved o kraljevem sinu Fiordinandu, ki se zaljubi v lepo uročeno kraljičino in prestaja mnoge preizkušnje, da jo lahko reši začaranosti. Potem se seveda ujameta v Mirabilia je naslov zanimive in "občudovanja vredne" razstave, ki je samo še danes (v sredo) na ogled na sedežu kulturno-umetniškega krožka Magnet na Opčinah (Proseška ulica 11, 1. nadstropje, od 20. do 22. ure). Mirabilia oziroma - kot bi se lahko glasil podnaslov - "občudovanje vsakdanjih predmetov" je neobičajna razstava, ki ponuja na ogled čisto običajne predmete, kakršne hranimo verjetno na vsakem domu. Mirabilia je namreč majhna, laična (in prav zato ironična) inačica z oltarji nabitih cerkva, pa čeprav razstava nima z vero nobenega opravka, in predstavlja neke vrste prenasičen in s predmeti natlačen VVelttheater, v katerem se lahko vsak obiskovalec brez nadaljnjega znajde in prepozna. Mirabilia je namreč razstava o kiču in o pomenu kiča v življenju vsakega posameznika. V trisobno stanovanje so člani in prijatelji Magneta razstavili spominke, okrasne predmete in drugo podobno drobnarijo (iz plastike, keramike, železa, pliša itd.), ki je pravzaprav nepogrešljiva v vsakdanjem življenju. Skoraj na vsakem domu najdemo vsaj en primerek kiča, ki nam je bil podarjen, ali smo si ga kupili med po--tovanjem, ali smo ga podedovali. Čisto racionalno in hladno se vsakemu izmed nas zdijo ti predmeti (punčke, kipci, ure, pildki ipd.) skoraj ogabni in primerni samo še za koš. Kljub temu pa se jim zaradi njihovega čustvenega naboja le redko odpovemo, le redko imamo pogum, da jih odvržemo. Kvečjemu jih spravimo na podstrešje ali v klet. Mirabilia je torej (ironična) razstava o našem odnosu do kiča, ki ga je postavitev še izraziteje podčrtala. Oblikovalci razstave so predmete odeli namreč v tančico skrivnosti. Postavili so jih na majhne oltarje, poudarili njihovo ničevost oziroma dragocenost z lučmi, zvoki in diapozitivi... Kot pravijo njeni ustvarjalci (gre namreč za skupinsko delo, pri katerem so sodelovali tudi mnogi neslikarji in neumet-niki): »Ko odpadejo estetike, ostane igra...« Kunderova »Nesmrtnost« . V teh dneh je pri italijanski za-*°žbi Adelphi izšel nov roman Mi-'Jha Kundere »Nesmrtnost« (366 strani, 26 tisoč lir). Kundero odlikuje zmožnost, da jasen in prosojen način pove tvari, ki jih posameznik s težavo 9oyori samemu sebi. In v tem za-®®jem romanu je to svojo sposob-, °st prignal do skrajnih mej: od K^Jbaj zaznavnega giba roke, iz lik re se >>rot,i“ nepozaben ženski do »velikih osebnosti«, kot sta sJ)ethe in Hemingway, ki ju opi-sJe * njuno zadrego pred dej-0,n. da sta »nesmrtna«. Skratka, tem Prefinjeno glasbeno tkanje in nravi, kar je glavna »Zq ll»t>st romana, ki človeka *eni 'n v katerem se presene-dar * Vrstii° v nezadržnem, ven-d0 natančno preštudiranem ritmu kon °^ke' ko se v tekstu prav na kam*1 PpJavi ena izmed najmar-?laejših svetovnih osebnosti... rej “““ja Kunderova knjiga je to-v J Ponovna vrnitev k romanu, ki tfBrianašnjem času izgublja svojo “trionalno obliko. liMiMda Iz Trsta bo danes odpotoval svojevrsten umetniški karavan, s katerim bo skupina mladih umetnikov iz vse Evrope, ki se je priključila tržaški mladi ustvarjalki Valentini Verani, ponesel v Evropo geslo novega umetniškega toka, ki so mu nadeli italijansko ime "Essenzialismo". Gre za poskus - kot piše v "manifestu" skupine - da bi v času, ko potrošniška ihta in homolo-girana kultura pretita, da izvotlita tudi najpris-tnejšo človeško ustvarjalnost, povrnili umetnosti neki nov humanizem. Mladi umetniki - "manifest" je zaenkrat "podpisalo" pet ustvarjalcev iz Italije, Anglije in Francije - seveda ne odklanjajo dosežkov moderne dobe (niti v umetnosti) in se ne zavzemajo za anahronističen povratek v preteklost - pač pa poudarjajo potrebo po integraciji tehnologije in čustev, po spravi med človekom in naravo (ki naj ne bo samo laboratorij za človekove znanstvene raziskave) in po mednarodni spravi (kot je razvidno, se naziv torej ne nanaša na znakovni ali likovni redukcionizem). Tržačanka Valentina Verani (ki širšemu občinstvu ni zelo znana, a ki je razstavljala v številnih evropskih državah), Genovežan Alessandro Ferrari, Londončan Denis Dracup, Parižan Skali in italijanski koreograf Emidio Asguino, ki dela v Hamburgu s psevdonimom Jutta Mestesses, bodo odpotovali danes iz Trsta (ob 12. uri s Trga Unita najprej v Berlin, kjer bodo razstavljali v vzhodnem delu mesta v galeriji na znamenitem Reprodukcija iz kataloga Essenzialismo Alexanderplatzu, nato pa v Hamburg in v Rim. Kot prvo etapo so izbrali Berlin, prav zato ker je v zadnjih mesecih postal simbol nove evropske politične situacije. Zanimanje za vrsto let prezrtega in pozabljenega pisatelja Vladimira Bartola se v Sloveniji nikakor ni poleglo, temveč prav nasprotno. Po uspelem simpoziju, posvečenem vrednotenju njegove literarne zapuščine (priredil ga je Sklad Vladimira Bartola 15. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani), je skupina književnih ustvarjalcev sklenila, da bo začela z zbiranjem gradiva za sestavo monografije o Bartolu. Poleg referatov s simpozija naj bi v njej bile zbrane tudi ocene drugih literarnih kritikov. Uresničevanje tega literarnega projekta je trenutno še v začetni fazi, njegovi pobudniki pa računajo na finančno pomoč pristojnih ustanov. Vodja projekta je mladi književnik Igor Bratož. Kot nam je povedal Bratož, želijo pobudniki pritegniti k sodelovanju tudi nekatere literarne kritike iz zamejstva. V Sloveniji je največ zanimanja za Bartola v krogu mlajših književnih ustvarjalcev. Najbolj dejavna je skupina, ki deluje v Skladu Vladimira Bartola. Ta je nastal konec 1988. leta, vodi pa ga upravni odbor, kateremu predseduje Brane Mozetič. Ustanoviteljici Sklada sta revija Literatura (tj. revija, ki izhaja sicer le eno leto, ima pa vse večji odmev v književnih krogih) in knjižna zbirka Aleph. Obe delujeta v okviru RK ZSMS, vendar omenjena ustanova je le pokroviteljica Sklada. Obe obenem vodijo mnogi, ki so na simpoziju o Bartolu aktivno sodelovali (npr. Tomo Virk, Marko Juvan, Lado Kralj itd.) Glavna dejavnost Sklada je predstavljanje sodobne slovenske literture v drugih jezikovnih in kulturnih okoljih, in sicer s pomočjo prevajanj, publiciranj in predavanj. Hkrati je namen Sklada tudi predstavitev literature iz drugih okolij v Sloveniji. Zgled pretoka literature v druga okolja so ravno prevodi'Bartolovega Alamuta, IVAN VOGRIČ V evropskih nogometnih pokalih Danes povratne četrtfinalne tekme Tri zmage in en neodločen izid. Tak je bil izkupiček italijanskih ekip v prvih četrtfinalnih srečanjih evropskih nogometnih pokalov. Na prvi pogled bi torej morale na današnja povratna srečanja čakati z dokajšnjim optimizmom, kar pa drži le delno. Vsekakor imata najlepše možnosti Sampdoria v pokalu pokalnih zmagovalcev (branila bo dva gola prednosti pred Grasshoppersom in edini dvom, ki tare Boškova, se nanaša na nastop Cereza) ter Juventus v pokalu UEFA (njegov nasprotnik Hamburger je v dokajšnji krizi, a Zoffovo moštvo je prav tako zmagalo z 2:0). Vsekakor ima Zoff nekaj težav s postavo, saj ne more računati na Fortunata, Napolija, Alessia in Tricello, vendar so.zadnje vesti o nasprotniku dokaj spodbudne, saj se po za- Scavolini - PESARO — Danes bo na vrsti prva finalna tekma Koračevega pokala, v kateri se bo Scavolini iz Pesara pomeril s špansko Badalono. Ekipi sta se že srečali, in sicer v osmini finala. Tedaj so v prvi tekmi v Barceloni zmagali domačini s 16 točkami prednosti (na tistem srečanju se je poškodoval Cook, ki je zatem moral počivati cel mesec dni), v povratni tekmi pa so Italijani s 13 točkami razlike odpravili Špance. Ekipi sta si torej enakovredni in zato je pričakovati izenačeno srečanje, v katerem res ni favorita. V polfinalu je Scavolini odpravil moskovski CSKA, katerega pa ni bilo prepoznati. Tudi Badalona se ni posebno namučila s sarajevsko Bosno: v prvi tekmi v Sarajevu je igrala neodločeno, v pe- dnjih dveh porazih v domačem prvenstvu bori pred izpadom. Dokaj drugače bo za Milan (pokal prvakov). Sacchijevo moštvo si spodrsljaja ne more privoščiti. Glede na poloma proti Juventusu in Interju bi znal v primeru novega neuspeha zaiti v globoko krizo, iz katare bi se težko izvlekel. Mahneš pa je že v prvi tekmi dokazal veliko homogenost in tudi prodornost (Milan se ima zahvaliti vratarju Galliju, da je rešil neodločen izid brez gola). Težko bo tudi za Fiorentino, ki je doma proti Auxeruu zmagala le z 1:0, poleg tega ji zadnje polemike gotovo niso prinesle potrebnega miru. Jugoslavija ima samo še enega zastopnika, Partizana, ki je v gosteh proti Dinamu sicer izgubil z 2:1, a glede na zadnje Badalona vratni pa je doma visoko zmagala z 94:72. Danes za pokal Ronchetti PARMA — Pred današnjim povratnim finalnim srečanjem košarkarskega pokala Ronchetti ima Primizie iz Parme kar 25 točk prednosti, ki si jih je nabral v prvi tekmi doma proti Jedinstvu iz Tuzle (79:54). Prednost bi morala Italijankam zagotavljati mirno pot v Tuzlo, vendar previdnosti ne manjka. Tuzlanke imajo namreč v svojih vrstah izvrstno Nakiče-vo, Mujanovičeva pa je najboljši pivot na svetu. V prvi tekmi so dekleta iz Pesara obe dobro zaustavile. Vprašanje je, če jim bo to uspelo tudi danes. nastope so njegovi igralci povsem izven forme. Poleg tega zaradi kazni Beograjčani ne bodo nastopili na domačem igrišču. DANAŠNJI SPORED POKAL PRVAKOV: Milan - Malines (0:0), Dnjepr - Benfica (0:1), PSV Eindho-ven - Bayern (1:0), Marseille - Sredets (1:0). POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV: Partizan - Dinamo (1:2), Grasshop-pers - Sampdoria (0:2), Admira - Ander-lecht (0:2). V tem pokalu so povratno tekmo Monaco - Valladolid odigrali že včeraj. Zmagal je Monaco s 3:1 po streljanju 11-metrovk (tako regularni del kot podaljški so se končali brez gola) in se uvrstil v polfinale, saj se je prva tekma končala pri izidu 0:0. POKAL UEFA: Antwerpen - Kbln (0:2), Juventus - Hamburger (2:0), Werder - Liege (4:1), Auxerre - Fiorentina (0:1). Madžarska boljša od ZDA BUDIMPEŠTA — V prijateljski nogometni tekmi je Madžarska z 2:0 (1:0) premagala ZDA. Zadetka sta dosegla Petres v 39' in Limperger v 72'. Becker izločen KEY BISCAVNE (ZDA) — V tretjem kolu teniškega turnirja v Key Biscaynu je največje presenečenje pripravil Francoz Fleurian, ki je s 7:6, 6:1 premagal Zahodnega Nemca Beckerja. V naslednje kolo se je zlahka prebil Čehoslovak Lendl (6:0, 6:2 proti Argentincu Filippini-ju). Izpadel pa je Jugoslovan Ivaniševič, ki je s s 4:6, 6:3, 6:4 klonil proti Bergerju (ZDA). Med ženskami je novo zmago dosegla Jugoslovanka Seleševa, ki je s 6:3, 6:4 izločila Fairbankovo (ZDA). Italija je izgubila še zadnjo zastopnico, Reggijevo, ki je s 6:1, 3:6, 6:2 izgubila proti Bolgarki Maleevi. Pot se je končala tudi za mladi up svetovnega tenisa, Američanko Cap-riatijevo, ki je s 6:2, 6:4 izgubila proti Francozinji Herremanovi. Danes prvi finale Koračevega pokala V današnjih finalih mladinskih iger v odbojki Nase šote množično zastopane Tekmovanja v moški in ženski odbojki v okviru mladinskih iger se iztekajo, saj bodo danes finalne tekme, ki bodo odločale o uvrstitvah od 1. do 4. mesta. Slovenske šole bodo na tem finalu kar množično zastopane, saj imamo pri ženskah tri finaliste, v moški konkurenci pa bodo za prvo mesto igrali dijaki Kosovela. Prejšnji teden so bile na vrsti polfinalne tekme. Ekip v ženski kategoriji je bilo šest, ki so jih razdelili v dve polfinalni skupini. V skupini A so nastopali Cankar, Kosovel in Rolli. V prvem srečanju dijakinje šole Cankar zaradi nerazumljive treme niso mogle nuditi svojim nasprotnicam pravega odpora in so tekmo tudi izgubile. Veliko bolj izenačeno je bilo srečanje med Cankarjem in Kosovelom. Openske dijakinje so osvojile prvi niz, ko pa se jim je poškodovala Daniela Ciocchi, jih je to tako spravilo s tira, da niso zmogle reagirati. Dijakinje Cankarja pa so v primerjavi s prvo tekmo zaigrale neprimerno bolje in so tudi povsem zasluženo zmagale. V tretji tekmi pa niso openske dijakinje nudile šoli Rolli praktično nobenega odpora in so tako bile izključene iz finalnih bojev. V skupini B so igrale predstavnice šol Erjavec, Ciril-Metod in Dante. Erjavec, ki velja za glavnega kandidata za osvojitev pokrajinskega naslova, je brez težav premagal Dante, proti kateremu je nato tesno izgubil Ciril Metod. V tretji tekmi je prišlo do presenečenja, saj so svetoi-vanske dijakinje z 2:1 premagale rojan-ske vrstnice. Vsaka ekipa je tako osvojila po eno tekmo, zaradi boljše set razlike pa se je v veliki finale uvrstila šola Erjavec, v mali pa Ciril Metod. V moški konkurenci so bile v polfinalu štiri ekipe. V prvi tekmi so dijaki Kosovela povsem nadigrali šolo Bergamas in se bodo tako v velikem finalu pomerili s šolo Čampi Elisi, ki je v drugi polfinalni tekmi premagala šolo De Tommasini. POLFINALNI IZIDI Dekleta - skupina A: Rolli - Cankar 2:0, Cankar - Kosovel 2:1, Rolli - Kosovel 2:0; LESTVICA: Rolli 4, Cankar 2, Kosovel 0. CANKAR: Neubauer, Fischer, Flego, Pitacco, Vidah, Tersar, Debora in Erika Oleni, Ilič, Mikulus. KOSOVEL: Perini, Ciocchi, Bole, Prelec, Stopar, Mahnič, Živec, Ferluga, Ra-detti, Toros, Carli. Dekleta - skupina B: Erjavec - Dante 2:0, Dante - Ciril-Metod 2:1, Ciril-Metod - Erjavec 2:1; LESTVICA: Erjavec, Ciril-Metod, Dante 2. ERJAVEC: Vitez, Vodopivec, Ivana ih Katja Milič, Debeljuh, Jogan, Gregori, Ažman, Bezenšek, Kuret, Dolhar. CIRIL-METOD: Čok, Legovič, Zubalič, Petra in Marija Krapeš, Giugovac, Faj-man, Mezgec, Bellazzi. Fantje: Kosovel - Bergamas 2:0, Čampi Elisi - De Tommasini 2:1. KOSOVEL: Glavina, Purič, Kralj, Grgič, Marc, Milič, Spetič, Čuk, Andolšek. Finalne tekme bodo danes v telovadnici šole Suvich z naslednjim urnikom: ob 9. uri uri finale za 3. mesto moški Bergamas - De Tommasini; ob 10. uri finale za 1. mesto moški Kosovel - Čampi Elisi; ob 11. uri finale za 3. mesto ženske Cankar - Ciril-Metod; ob 12. uri finale za 1. mesto ženske Erjavec - Rolli; ob 13. uri nagrajevanje. (INKA) Mladinske igre v namiznem tenisu Velik uspeh krasovk Na medobčinski fazi mladinskih iger v namiznem tenisu so se najmlajše krasov-ke zelo dobro odrezale. Od štirih ekip, kolikor jih je poslal Kras, so se vse kvalificirale na pokrajinsko tekmovanje. V konkurenci devetih prijavljenih ekip so se naše uvrstile takole: 1. Kras 1 (Vanja Milič, Erika Radovič), 2. Kras 2 (Nataša Milič, Nina Milič), 3. Kras 3 (Nataša Grom, Jana Obad), 4. Kras 4 (Ketty Furlan, Ivana Štubelj, Petra Segina). (J. J.) Moška rokometna C liga Kras Trimac prijetno presenetil KRAS TRIMAC - CIVIDIN 27:24 (11:11) KRAS: Klinc, Rossi, Milič 9, Raseni, Pertot 2, Vremec 2, Kozlovič 7, Oberdan, Fonda, Sardoč 7. Krašovci letos igrajo z res zelo spremenljivo srečo: po kratki seriji skrajno slabih nastopov so spet ugodno presenetili in premagali močno ekipo Čividina, kar je doslej uspelo le še Nardiju iz Vit-toria Veneta. Začetek tekme je sicer slabo kazal, saj so gostje po 8 minutah že vodili s 3:0. Takrat pa se je razigral Sardoč in povedel Kras v vodstvo (5:4). To je opogumilo ostale, ki so v obrambi zaigrali kot že dolgo ne. V napadu je odločilno vlogo odigral Milič. Stanje je ostalo neodločeno vse do sredine drugega polčasa, ko so si naši priigrali večjo prednost (18:14 v 40. minuti). Cividin je seveda reagiral in izenačil (23:23). Krasovf rokometaši pa niso popustili, čeprav so se zadnje tri minute znašli z igralcem manj, saj je sodnik izključil najprej Miliča, nato pa še Sardoča. Cividin ni znal izkoristiti številčne premoči in krasovci so le minuto pred koncem z goloma Pertota in Vremca zasluženo zmagali. (Pjotr) IZIDI 14. KOLA: Fides - Cellini 22:21, KRAS - Cividin 27:24, Libertas - Jolly 24:28, Padana - Nardi 23:25, Paese - Q. d'Altino 18:19, Pastajolly - S. Dona 33:16. LESTVICA Pastajolly TV 12 Cividin TS 11 Ouarto d’Alt. 10 Nardi Vitt.V. 10 San Dona 7 KRAS TRIMAC 7 Padana Mons. 5 Jolly Čamp. 4 Fides S.Vito 4 Libertas TS 2 Paese 3 Cellini PD 3 PRIHODNJE KO 2 0 368:241 26 1 2 332:270 23 1 3 286:273 21 0 4 300:279 20 2 5 317:319 16 1 6 312:305 15 2 7 326:314 12 1 9 279:336 9 0 10 341:366 8 2 10 282:338 6 0 11 243:300 6 0 11 247:330 6 -O : Cellini - Li- bertas, Nardi - KRAS, Cividin - Fides, Jolly - Paese, Padana - S. Doni, Q. dlAltino - Pastajolly. Ženska rokometna C liga Krasova dekleta že spet praznih rok SANTA TRINITA - KRAS 20:19 KRAS: Calzi, Jagodic 4, Ferluga 4, Ukmar 1, Natural 6, Bizjak 4, Colja. V Schiu blizu Vicenze so krasovke v soboto utrpele nov poraz proti zadnjeu-vrščeni ekipi iz druge skupine. Tudi tokrat naše na klopi niso imele ene same rezerve in so morale nekaj časa, ko se je poškodovala Jagodiceva, igrati v nepopolni postavi. Kot kaže že sam rezultat, je bilo srečanje do zadnjega trenutka izredno borbeno in izenačeno. Naše so se v začetku nekoliko stežka zbrale, tako so nasprotnice v prvih minutah povedle. Že ob koncu 1. polčasa pa so jim bila našpa dekleta tik za petami. Z boljšo igro so v 2. polčasu rezultat izenačile, a žal v vodstvo niso prišle. Hudo jih je tudi oškodoval sodnik: neutemeljeno jim je razveljavil vsaj 5 zadetkov. Do konca prvenstva čakajo krasovke še tri tekme, in sicer: 25.3. ob 9.30 Cellini - Kras; 31.3. v Zgoniku ob 19.30 Kras -Pastajolly; 7.4. v Zgoniku ob 19.30 Kras -Santa Trinita. (Tanja) Velik uspeh naših na košarkarskem kadetskem turnirju Alpe-Jadran Po hudem boju Kontovel Techna v nadaljnje tekmovanje KONTOVEL TECHNA - DON BOSCO 105:107 (54:52) KONTOVEL: Ban, Emili 4, Kralj 17 (5:5), Budin 23 (6:10), Gulič 26 (2:3), Danieli 4 (2:2), Rebula 14 (4:5), Krevatin 2 (2:2), Gregori 14 (1:3). PM: Kontovel 21:27. OB: 34. 3 TOČKE: Budin 1, Gregori 1. PON: Gulič v 34. min., Rebula v 37., Budin v 39. V tržaškem derbiju v sklopu turnija Alpe-Jadran so se Kontovelovi kadeti pomerili s homogeno ekipo Don Bosca. Začeli so prepričani v svoje sposobnosti in v 5. minuti vodili že 14:4. Prvi polčas je pretekel v popolni enakovrednosti ekip, le v zadnjih minutah polčasa so se Tržačani z delnim izidom 14:7 približali na sami 2 točki. V drugem polčasu sta se obe ekipi izmenjavali v vodstvu, ki pa ni presegalo šestih točk. Kontovelci so bili nekoliko zmedeni od meta nasprotnikov, saj so zadevali kot za stavo. V zelo razburljivem finishu so zaradi nepotrebnih napak Kontovelci klonili z dvema točkama razlike, kar seveda ni bilo vzpodbudno, če pomislimo na dejstvo, da so igrali na domačih tleh. POVRATNO SREČANJE DON BOSCO - KONTOVEL TECHNA 71:75 (33:47) KONTOVEL: Ban, Emili, Kralj 14, Budin 16 (3:3), Gulič 24 (5:6), Danieli, Rebula 19 (3:4), Krevatin, Gregori 2. PM: Kontovel 11:13. ON: Kontovel 18. PON: Gulič v 34. min. in Danieli v 35. min. 3 TOČKE: Kralj 2, Gulič 1, Budin 1. Po nespodbudnem izidu prve tekme so Mednovi varovanci zaigrali zelo motivirano in koncentrirano, ter dosegli zaželeno uvrstitev za nadaljevanje turnirja. Izid tekme ni bil nikoli v dvomu, saj so bili odlični v vseh elementih igre. V 9. min. so že vodili 26:9 ter razliko obdržali do konca polčasa. Do 27. min. je kazalo, da Kontovelci ne bodo imeli težav, ampak prišlo je do black-outa v igri in nasprotniki so to spretno izkoristili za se znatno približati, kajti v pičlih petih minutah so domačini dali delni izid 14:0. Odtlej smo bili priča zelo odprti igri in razburljivim akcijam. Dve minuti pred koncem so Kontovelci imeli še pet točk prednosti (67:72). Nasprotniki so se jim približali na samo točko razlike, nekaj sekund pred koncem je razigrani Budin zadel koš in prosti met ter s tem priboril ekipi zasluženo uvrstitev za nadaljevanje turnirja. (Egmont) eno boljši od ostalih pa je bil Marco Crisma, ki je tudi dosegel 39 točk in pri tem uspešno zadel kar pet trojk, (jan) LESTVICA: S. Benedetto in Virtus PD 32, Conegliano 30, Oderzo 20, Tecnoluce in Autosandra 16, Jadran 14, Soteco 14, Ardita in Virtus Videm 10, Ricreatori 6. DRŽAVNI KADETI KONTOVEL - STEFANEL 77:74 (39:43) KONTOVEL: Ban, Emili, Kralj 12 (1:4), Budin 16 (1:1), Gulič 8 (0:2), Danieli, Rebula 18 (4:5), Krevatin, Gregori 23. 3 TOČKE: Budin 1, Kralj 3, Gregori 3. V prvem kolu finalnega dela so Kontovelci slavili pomembno zmago proti zelo kvotiranemu moštvu Stefanela. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, kljub temu pa je bil Stefanel v rahli prednosti, predvsem zaradi fizične premoči po košema. V začetku je zgledalo, da se je končno Kontovel otresel treme pred ekipo, ki velja samo zaradi prestiža, a vseeno ni dosegel zaželjene prednosti, ki bi omogočila zmago. Ko pa je zgledalo, da bodo morali Medenovi varovanci počakati na kritičen konec za odločitev tekme, so tri minute pred koncem z delnim izidom 9:0 postavili izid na varno in mirno končali tekmo. (Jan Budin) BOR - DON BOSCO 84:100 (40:50) BOR: Simonič 20 (5:6), Debeljuh 24 (8:12), Porporati 0, Gallopin 0, Filipčič 7 (1:2), Škabar 4 (0:1), Tomšič 14 (2:2), Petti-rosso 9 (1:7J. TRI TOČKE: Tomšič 2, Simonič 1. Borovi kadeti so v prvi tekmi finalne skupine zasluženo izgubili proti Don Boscu. Omeniti je treba, da so tokrat nastopili le s sedmimi standardnimi igralci in da sta klop dopolnjevala dva naraščajnika. Naši predstavniki so slabo začeli ter zašli v težave proti agresivnemu in odločnemu pressingu gostov. Napadali so brezglavo in tako zapravili večjo število žog. V obrambi niso bili najbolj pazljivi in koncentrirani. Dopuščali so nasprotniku prodiranje prav do koša. Da bi bila mera polna pa je tudi Debeljuh imel v napadu slab dan. Na splošno slaba predstava naših. V takih kriznih obdobjih pa je edino zdravilo resno in trdo delo na treningih. (Andrej Pavlica) LESTVICA: S. Benedetto 14, Fosam 10, Stefanel in Kontovel 8, Bor in Don Bosco 6, Lednonord 4, Servolana 0. DEŽELNI KADETI da so v finalu popustili na vsej črti. To priča dejstvo, da so v zadnjih petih minutah dobili delni izid 31:8. Pohvalo si zaslužita Turk za odličen met na 3 točke in Briščik, ki se je, čeprav poškodovan, boril čez celo tekmo z veliko vnemo. (J. E. G.) LESTVICA: Saba 20, Latte carso A in Inter 1904 14, Breg 12, Kontovel A 10, Inter Muggia 6, Kontovel B 4, Latte carso B 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA C KONTOVEL HELVETIUS - POLET FURLANI 72:93 (34:58) KONTOVEL HELVETIUS: Nabergoj 13, Pertot A. 6, Kneipp 17 (6:7), Pertot L, Cunja 2, Bogateč, Emili L. 17 (5:9), Emili A. 15 (3:4), Cingerla 2 (0:1). POLET _ FURLANI: Malalan 26 (1:3), Jančar 2, Žerjav 6 (2:2), Škerlavaj 10 (2:2), Fabčič 20 (6:12), Daneu 14, Pisani 11, Ferluga 4 (0:2). TRI TOČKE: Pertot A. 2, Nabergoj, Kneipp, Malalan in Pisani 1. PROSTI METI: Kontovel 14:21; Polet 11:21. OSEBNE NAPAKE: Kontovel 18; Poleg 17. PON: Pertot A. v 36'. Kontovelsko-openski košarkarski derbi se je tokrat zaključil z zasluženo zmago Poletovcev. Ti so namreč naleteli v sobo- to na srečen dan, saj so skozi vso tekmo izredno točno metali iz vseh položajev. Odločno so povedli na sredini prvega polčasa in so visoko vodstvo obdržali do konca. Kontovelci niso igrali slabo, vendar so bili precej netočni v zaključevanju akcij, tako da jim ni uspelo nadoknaditi zaostanka. Med posamezniki naj omenimo Nabergoja in Kneippa med do- mačini ter Malala in Fabčiča med gosti. (Andrej) BARCOLANA - SOKOL 56:62 (39:35) SOKOL: Pertot 9, Terčon 16, Caharija 6, Sedmak 4, Ušaj 21, Gruden 2, Rosatti 4. Nabrežine! so v nedeljo stopili na igrišče precej nezbrani in so nasprotnike podcenjevali. To dokazuje dejstvo, da so zaffstajali za večji del srečanja. Ko so pa v polovici drugega polčasa začeli agresivno braniti in zadevati v napadu, so morali nasprotniki kloniti. Tokrat sta dobro zaigrala predvem Terčon in Ušaj. (Niko) NARAŠČAJNIKI LATTE CARSO A - POLET 103:85 (53:42) POLET: Pro 9, Devetak 9 (1:1), Gerli 8 (2:5), De Vescovi, Clarich 8, Švara 4, Vavpetič 16, Vidali 13, Vatta 18 (1:5). TRI TOČKE: Pro, Vatta in Vidali 1. Poletovi naraščajniki so končali sicer ne preveč uspešno prvenstvo z dobro igro proti močnemu nasprotniku, ki je četrti na lestvici. Končno so naši dokazali, da z organizirano in skupinsko igro lahko mariskaj dosežejo in da se lahko tudi enakovredno borijo proti ekipam, ki so bolje uvrščene od naše. Za dobro igro je treba tokrat pohvaliti prav vse poletovce. (jan) DEČKI BREG - STEFANEL 63:102 (35:62) BREG: Kocjančič (0:2), Cah 3 (1:2), Koren 19 (1:2J, Pintarelli 2, .Gobbo 16 (2:7), Canziani, Žerjal 23 (1:4). Proti Stefanelu so brežani sicer visok0 izgubili, igrali pa so dobro. Ce izvzame" mo prvo četrtino, v kateri so naši kot ponavadi igrali brez vsakršne zagrizenosti, so v naslednjih tridesetih minutah bili v bistvu enakovredni mnogo močnejšemu nasprotniku. Rezultat drugega, tretjega in četrtega dela je bil namreč 63:47 v korist gostov. Pohvalo si tokrat zaslužijo vsi. (D. Čok) BARCOLANA - BREG 70:126 (33:59) BREG: Kocjančič 2, Cah 33 (1:1), Koren 15 (1:2), Pintarelli 5 (1:2), Mingot 9 (1:4)' Bembič 6, Gregorič 8 (0:1), Gobbo 20 (2:4), Žerjal 28 (2:3). Barcolano so naši fantje brez težav visoko zmagali, poleg tega pa so tudi igrali odlično. Razlika med ekipami je bila taka, da so se lahko vsi brežani tokrat vpisali med strelce. Najboljši v vrstah Brega je bil Egon Cah. (D. Čok) BREG - SGT 82:81 (35:40) BREG: Kocjančič, Cah 8, Koren 8, Pintarelli 4, Mingot 20 (0:4), Gregorič 4, Gobbo 8 (0:2), Canziani 4, Žerjal 26 (2:4)- Brežani so po razburljivi tekmi zasluženo premagali ekipo SGT, s katero so v prvem delu prvenstva visoko izgubili; Zmago so si naši priborili predvsem P° zaslugi dobre obrambe v zadnji četrtinij ko so prehiteli nasprotnika, potem ko zaostajali skozi vso tekmo. NajboljSi vrstah naših je bil tokrat Žerjal. (D. Co PROPAGANDA MINIBASKET DRŽAVNI MLADINCI VIRTUS PD - JADRAN FARGO 116:104 (59:54) JADRAN FARGO: Crisma 39 (4:4), Pertot 8, Battini 24 (6:7), Sterni 16, Stanisa TRI TOČKE: Crisma 5, Stanisa 1. Po ponedeljkovi tekmi predzadnjega kola državnih mladincev v Padovi so številni prisotni gledalci naše zdesetkano moštvo (večina igralcev je moralo na šolski izlet) pozdravili z burnim aplavzom. Tako lepe tekme v tem prvenstvu baje še niso videli. Resnici na ljubo, ekipi se nista preveč izkazali v obrambi. Jadranovci sicer niso mogli igrati močne obrambe, saj so bili le v petih. Po drugi strani pa sta moštvi zelo duhovito igrali v napadu, kjer so bili igralci obeh ekip tudi zelo točni. Od jadranovcev je treba pohvaliti prav vse za res požrtvovalno in lepo igro, vse- SABA - KONTOVEL TECHNA A 127:61 (55:31) KONTOVEL TECHNA A: Turk 15 (1:4), Gruden 4, Kapun 1 (1:2), Coloni 7 (1:1), Briščik 15 (1:3), Ravbar 6 (2:4), Bizjak, Godnič 13 (1:2). PM: 7:16. ON: 14. 3 TOČKE: Turk 4. Nadaljuje se serija črnih tekem Konto-vela A, ki je v tej tekmi dosegel svoj novi minimum košev. Proti najmočnejši ekipi prvenstva s'o plavi izgubili kar s 66 točkami in niti odsotnost igralcev in slabo fizično stanje ne more biti v opravičilo takemu porazu. Prvi polčas je pretekel po predvidevanjih, saj so Kontovelci na koncu polčasa zaostajali za samih 24 točk, hvala odličnemu doprinosu Turka. Drugi polčas jebil pravi monolog domačih, ki so v 20. minutah dosegli kar 72 točk. Nasprotniki so bili najboljši v vseh elementih igre in poleg tega so še zadevali kot za stavo. Imeli smo občutek, da so Kontovelci igrali na izmenični tok in RADIO OUATTRO - SOKOL 50:53 (24:28) SOKOL: Pahor, Širca, Vidoni, Masten, Umek, Franko, Kocjan, Tavčar, Ferlan, Peric, Franko 14, Peric 6, Tavčar 20, Umek 6, Širca 6, Pahor 1. Nabrežinska ekipa je z dobrim začetkom dosegla nekaj točk prednosti, ki so jih počasi nasprotniki nadoknadili ih postavili zmago sokolovcev v dvom. Vse do konca je bila tekma napeta, kar se poredkoma dogaja v tem prvenstvu. (N. G.) SOKOL - SGT 53:45 (31:28) SOKOL: Pahor, Širca, Vidoni, Umek, Franko, Kocjan, Tavčar, Ferlan, Peric, Kosma, Šica 6, Umek 6, Franko 12, Tavčar 19, Ferlan 2, Peric 8. Slabša ekipa SGT je ostala vedno v igri zaradi slabe obrambe sokolovcev. Zibernovi varovanci pa so obdržali prednost do konca in tako odnesli zmago v zadnjem kolu prvenstva. (N. G.) TURNIR ZINI & ROSENVVASSER g. POLET - DARDI POLET: Senica 12, Petaros 5, Krt, 2, E. Lakovič 10, Sosič 4, Budal 2, Gena di 8, I. Lakovič 12, Malalan. jnj Poletovi minikošarkarji so proti 5011 0, ekipi Dardija osvojili dragoceno Po prvi četrtini (11:22) nihče od 1}ašl jjg-upal na uspeh. Zmago pa so si naši P rali z odlično igro predvsem v o (17:6) in zadnji četrtini (kar 22:2). Z.a uspeh je treba pohvaliti vse Efcletov nikošarkarje. (jan) TURNIR OBERSNEL „.52 POLET - RICREATORI A * jjč, POLET: Milič, Brundula 2, Kocja % Malalan, Lakovič 4, Taučer 2, F° Šturman, Hrovatin. , . ioJO, Poletovci so bili v vseh četrtin 'tnjK 2:18, 0:12, 6:12) znatno slabši naspi ^ inso obenem tudi nedisciplinirano tako da je bil poraz neizbežen, (janj naše enajsterice v mladinskih prvenstvih - naše enajsterice v mladinskih prvenstvih Obe točki so osvojili se naraščajniki Brega in Primorja ter najmlajši Zarje in Juventine - Breg under 18 in cicibani Brega so igrali neodločeno NA TRŽAŠKEM UNDER 18 SKUPINA I EDILE ADRIATICA - BREG 0:0 BREG: Turco, Schiavon, Ota, Bandi, 2-Upin, Sancin, Prašel (Visintin), Kozina, Tamaro, Švara, Majovski. Brežani so v soboto zasluženo izenačili z ekipo, s katero v zadnjih letih niso nikoli izbojevali pozitivnega rezultata. Brežani bi lahko v prvem polčasu vodili celo z dvema goloma razlike, a so bili Netočni pri zaključevanju akcij. V drugem polčasu pa so domačini začeli množično napadati, zadeli so vratnico, ustvarili so precej zmedene akcije tako da so Brežani uspešno uspeli odbiti vse napade. Petnajst minut pred koncem je sodnik poslal predčasno v slačilnico Zupina, a domačini niso vseeno uspeli konkretizirati te prednosti. V zadnjih minutah 'gre je postala tekma zelo živčna, tako da je imel sicer povprečni sodnik polne roke dela; pred koncem je izključil tudi domačega igralca. Tokrat moramo pohvaliti celotno ekipo, predvsem pa Turna, Švaro in Bandija. (E. B.) OSTALI IZIDI Giarizzole - Costalunga 1:2, S. Nazario ' Olimpia 1:0, Domio - Fortitudo 2:2, Muggesana - Azzurra 6:0, Campanelle -CGS 3:1, S. Sergio - Opicina 1:0. LESTVICA S. Sergio 33 točk, CGDS in Muggesa-ha 31, Edile Adriatica 29, Costalunga 26, E. Nazario 24, Giarizzole 22, Fortitudo 20, Olimpia in Domio 18, Opicina in Campanelle 12, BREG 10, Azzurra 8.. „ SKUPINA H PRIMORJE - MOSSA odi. OSTALI IZIDI Fogliano - S. Marco 0:2, S. Luigi - S. Canzian 2:0, Staranzano - Montebello 2:0, Chiarbola - Villesse 7:1. LESTVICA S. Luigi 31 točk, Staranzano 28, S. Canzian 27, Chiarbola 24, S. Marco 22, Fogliano in Montebello 18, Turriaco 17, Villesse 14, Mossa 11, PRIMORJE 6, Maria-no 5. Primorje in Mossa sta odigrala dve tekmi manj. naraščajniki Rnr, SKUPINA A - OLIMPIA 2:0 , STRELCA ZA BREG: Rocchetti in luga. BREG: Giglifanb, Azzano, Strain ( d. p. Kalc), Laurica, Reja, Švab, Mau: 15' d. p. Sancin), Ricchetti, Bandi (v 2 P- Mondo), Ferluga, Buzzi, Rapotec. ^.Prijetna predstava proti skromni O j'' ie dovolila Bregovim naraščajnil J" So se povzpeli na čelo lestvice. ( so prejšnjega dne odigrali dve tel domačini povsem zadovoljili, v za kn je za zadetek poskrbel običajni ] 'jnslln tako da ni imel Breg do kc ehkih problemov. V drugem polčasu Brežani niso popustili. Podvojili so s Ferlugo, ki je preusmeril Buzzijev predložek v mrežo z močnim strelom z glavo. Med Brežani bi radi tokrat pohvalili Laurico, ki je zelo dobro vodil vezno igro. (Luka) OSTALI IZIDI Triestina - Chiarbola odi., Muggesana - Campanelle 1:0, CGS - Fortitudo 2:2. LESTVICA Triestina in BREG 14 točk, CGS 12, Muggesana 10, Costalunga 8, Fortitudo 7, Olimpia 6, Chiarbola 5, Campanelle 2. Triestina in Chiarbola sta odigrali tekmo manj. SKUPINA B PRIMORJE - AZZURRA 3:1 (0:0) STRELCA: Škabar 2, Gruden. PRIMORJE: Franza, Battigelli, Sardoč, Savi, Puntar, Košuta, Gruden, Škabar, Vremec, Štolfa, Križman (Pahor). Po lepi in borbeni tekmi so rdeče-ru-meni zasluženo zmagali. V prvem polčasu je bila igra izenačena. Obe ekipi sta imeli precej priložnosti, toda Franza je v tem delu uspešno posnemal Zengo. V nadaljevanju je prišla na dan izredna fizična kondicija Prosečanov. Gostje so sicer povedli, Škabar pa je že v naslednji akciji izenačil. Nato si je spet Škabar izboril in realiziral 11-metrovko, Gruden pa je tik pred koncem z lepo potezo premagal nasprotnikovega vratarja. Poleg Franze sta bila odlična tudi Puntar in Štolfa. (Dimitrij) OSTALI IZIDI Don Bosco - Montebello 5:0,'Opicina -Zaule 2:2, Portuale - Domio 4:1. LESTVICA Portuale 16 točk, Don Bosco 12, S. An-drea 11, Opicina 10, PRIMORJE 9, Zaule in Azzurra 7, Montebello 5, Domio 3. NAJMLAJŠI SKUPINA A TRIESTINA - PRIMORJE 7:1 OSTALI IZIDI Domio - S. Giovanni 0:3, S. Luigi -CGS 1:2, Zaule - Olimpia 1:1. LESTVICA Triestina 17 točk, S. Giovanni 14, CGS 13, Olimpia 11, S. Luigi 8, Domio in Zaule 6, PRIMORJE 3, Opicina 2. SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEK - PORTUALE 3:0 (2:0) STRELCI: Jurinčič, Cinti, Catellano. ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat (Bella-fontana), Biondi, Kralj, Pussini, Tence, Umek, Castellano, Cinti, Jurinčič, Posega, Danijel Grgič, Osič. Zarjani so se krepko oddolžili za poraz, ki so ga doživeli s Portualejem v začetnem delu prvenstva. Tokrat so bili domačini boljši nasprotnik in zmaga je povsem zaslužena. Prvi polčas je potekal ob premoči zarjanov, ki so s hitrimi napadi večkrat presenetili nasprotnikovo obrambo in dvakrat je moral vratar Por- tualeja pobrati žogo iz lastne mreže. Drugi polčas ni bil tako zanimiv kot prvi. Zarjanom je uspelo vseeno priti do zadetka in ustvariti še nekaj lepih priložnosti, ki bi lahko še povečali že itak izdatno zmago. OSTALI IZIDI Don Bosco - Roianese 3:0, Campanelle - Ponziana 0:1, Servola - Fortitudo 0:3. LESTVICA Ponziana 13 točk, S. Andrea, Don Bosco in ZARJA 11, Campanelle in Fortitudo 10, Portuale 9, Roianese 5, Servola 0. ZAČETNIKI SKUPINA A ALTURA - ZARJA 3:2 OSTALI IZIDI Esperia - Domio 2:0, Soncini A - S. Vito 6:0, Fani B - Fulgor 0:3, S. Andrea -Ponziana B 2:0, Muggesana - Campanelle 0:3, Portuale - S. Luigi n. o. LESTVICA Soncini A 40 točk, S. Andrea 36, Fulgor 30, Portuale 27, S. Luigi 26, Domio 23, Ponziana B 22, Fani B 17, ZARJA 16, Campanelle 13, Esperia 11, Altura 9, S. Vito 6, Muggesana 2. SKUPINA B SONCINI B - PRIMORJE 2:0 OSTALI IZIDI Don Bosco - Zaule B 1:0, Montebello Fani A 0:2, Supercaffe - S. Giovanni 0:2, S. Sergio - Ponziana A 1:3, CGS - Opicina 0:2. LESTVICA Ponziana A 33 točk, S. Giovanni 31, Soncini B 29, Fortitudo in Fani A 28, Opicina 24, Supercaffe, CGS in S. Sergio 18, Chiarbola 15, PRIMORJE 14, Montebello 8, Zaule B in Don Bosco 6. CICIBANI SKUPINA A ZAULE RABUIESE - BREG 1:1 (1:0) STRELEC ZA BREG: Martini. BREG: Mauri, Zedda, Ota, Martini, Sancin, Čurman, Šik. Neodločen izid brez dvoma ni pravičen rezultat sobotne tekme. Brežani so skozi celo tekmo ogrožali nasprotnikova vrata in zgrešili številne ugodne priložnosti; zadeli so tudi prečko. Domačini niso nikoli streljali proti Bregovim vratom saj so dosegli zadetek iz nesrečnega avtogola. Ko je manjkalo le pet minut do konca tekme pa so Brežani vendarle izenačili, kar pa je seveda za Brežane premalo, če upoštevamo igro, ki sta jo obe ekipi prikazali na igrišču. (E. B.) OSTALI IZIDI Domio - Costalunga 0:3, Fortitudo B -S. Sergio 0:2, Azzurra - Altura 2:9, Soncini B - Muggesana 2:2. LESTVICA Costalunga 25 točk, Soncini B 23, S. Sergio in Altura 17, Domio 14, Fortitudo B in Muggesana 11, BREG 6, Zaule Ra-buiese 4, Azzurra 1. SKUPINA C MONTEBELLO - PRIMORJE 2:7 (2:4) STRELCI ZA PRIMORJE: Carli 3, Per-tot 2, Šemec 1. PRIMORJE: Bergagna (Picciulin), Bu-kavec, Ostrouška, Carli, Šemec, Pertot (Milič), Šušteršič (Škerlj). Še ena gladka zmaga Prosečanov na poti do 1. mesta C skupine cicibanov. Rdečerumeni so po enakovrednem 1. polčasu in delu drugega v zadnjih 15 minutah dosegli kar tri zaporedne zadetke in zasluženo zmagali. Začetek tekme je bil takoj naklonjen Primorju, ki je povedlo z avtogolom in zadetkom Pertota. Kmalu pa so Tržačani zmanjšali razliko in igrali solidno do konca polčasa. Tudi začetek druge polovice tekme je bil izenačen, saj so tudi domačini imeli nekaj odličnih priložnosti. Kot smo že omenili, pa so si gostje s tremi zadetki Carlija zagotovili uspeh, (š.m.) CHIARBOLA - BOR 2:3 (1:3) STRELCA ZA BOR: Lorenzi (2) in Ci-acchi. BOR: Gregori, Mermolja, Tence, Cara-pucci, Ciacchi, Lorenzi, Rismondo, lozza, Carbonini. Že po desetih sekundah j'e Bor z Lo-renzijem povedel, potem ko je preigral celotno nasprotnikovo obrambo. Chiarbola je sicer izenačila v 3. minuti, toda Bor ni popustil in se ogorčeno boril za vsako žogo. Ciacchi, Rismondo in Lorenzi so imeli večkrat priložnost za zadetek, a nasprotnikov vratar in vratnica sta žogo odbila. V 15. min. je dosegel Ciacchi svoj prvi gol po hitrem skupnem protinapadu in v 18. min. je Lorenzi po lepi osebni akciji z lepim strelom zaokrožil rezultat na 3:1. V drugem polčasu so Verdenikovi varovanci borbeno branili rezultat. Chiarbola je znižala rezultat na končni 3:2 z 11-metrovko. Za požrtvovalnost in prikazano igro moramo spet pohvaliti vso ekipo. (Krapeš) OSTALI IZIDI S. Vito - CGS 3:5, Fortitudo A - Ponziana 3:2, Esperia - Supercaffe 6:0. LESTVICA PRIMORJE 25 točk, Fortitudo A 24, Esperia 17, Ponziana in BOR 14, Montebello in CGS 12, Chiarbola 8, Supercaffe 2, S. Vito 0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A S. GIOVANNI - ZARJA ADRIAIMPEK A 0:5 OSTALI IZIDI Costalunga - Soncini 0:12, Roianese -Campanelle 3:2, Opicina - Fortitudo 0:4. LESTVICA Soncini 24 točk, Ponziana A 22, Fortitudo 16, Opicina in Roianese 15, ZARJA ADRIAIMPEK A 12, Campanelle 10, S. Andrea 6, S. Giovanni 2, Costalunga 0. SKUPINA B IZIDI Fani - S. Luigi 0:8, Ponziana B - S. Andrea 1:1, Gretta - Don Bosco 8:5, Fulgor -Junior 7:0, Altura - Esperia 3:4. Zarja Ad-riaimpex B je počivala. LESTVICA S. Luigi 28 točk, S. Andrea 22, Esperia 21, Fulgor 19, ZARJA ADRIAIMPEK B 15, Ponziana B 13, Gretta 10, Fani 5, Don Bosco 4, Altura 1. NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - NATISONE 1:1 STRELCI: Marko Devetak JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Peteani, Zanier, Persoglia, Marušič, Bais (Pisk), Kobal, Devetak, Gergolet, Marvin (Flore-nin). Proti enajsterici iz Natisoneja so naraščajniki Juventine remizirali na domačem igrišču. Tekma ni bila zanimiva, saj ekipi nista zaigrali tako, kot bi lahko. Prvi so prišli v vodstvo gostje s protinapadom. Pozneje je Juventina izenačila z Devetakom, ki je znal izkoristiti predložek s krila. V drugem polčasu so naši zaigrali bolje, a so vseeno imeli težave pri zaključevanju akcij, tako sta si ekipi razdelili točki. (M. M.) NAJ MLAJŠI JUVENTINA CARNICA ASS. - CORMONESE 3:1 (3:0) STRELCI: D. Gergolet, Ferfoglia, Sci-mone. JUVENTINA: Pavio, Todde, Scimone, Devetak, Florenin, Zanier, Lorusso, P. Gergolet, Ferfoglia, D. Gergolet, Trampuš, Paoletti, Ambrosi, M. Gergolet, Mažgon. Tudi tokrat si je združena ekipa zagotovila zmago v začetnih minutah. Po dobrem začetku pa Juventina ni znala več priti do zadetka. Tekma je postala zato tudi nekoliko dolgočasna. Drugi polčas se je pričel v znamenju nasprotnikov, ki so po nekaj minutah dosegli gol. Ta. zadetek pa je v nasprotniku vzbudil upanje in zato je tudi začel z napadanjem. To pa je nekoliko favoriziralo Juventino, ki je v nekaterih priložnostih s protinapadi za las zgrešila zadetek. (P. Gergolet) ZAČETNIKI MONFALCONE - MLADOST 2:0 (0:0) MLADOST: Peric, Jelen, I. Gergolet, Soban, A. Gergolet, Farra, Gallo, Isoni, Pahor, Gorjan, Lorenzut, Jarc, Ferletič. Potem ko je Mladost v preteklem kolu prejela kar šest golov, je tokrat igrala boljše. Nasprotniki so v prvem polčasu stalno napadali, a niso dosegli gola. V drugem polčasu je Mladost reagirala in se tudi približala nasprotnikovim vratom, a gola ni dosegla. Zaradi napak naših nogometašev v napadu je tako Mon-falcone izrabil priložnosti in dvakrat dosegel gol v protinapadu. (A. Gergolet) naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Tržaškem SL,?GA SAGOR - PREVENIRE 2:3 L1.5-?. 12:15, 15:11, 13:15, 10:15) j^LOga SAGOR: Bevilacgua, Jercog, pA,Pan’ David in Marko Kralj, Maver, Riolino, Zgubin. j6 S]zacinjem kolu prvega dela prvenstva "ost h3 Sa3or zamudila enkratno prilož-^larrri k' ohranila stik z vodilno IjivgPJJ0- Prevenire sploh ni nepremag-kaiCoeR'Pa' tehnično so naši igralci vse-vedav v tem srečanju pa so odpo- sPrejp v odločilnem elementu, to je v iz Sp3I?u- Zelo dobro so servirali in prav no v skoku sta zlasti mlada Rioli- tofk _ "avid Kralj osvojila celo vrsto s'abim0 lC*ni so bili tudi v igri ob mreži s osvoiiJ sPrfiem°m pa se srečanj ne more četrt'«' Pri stanju 2:1 v setih so slogaši v heto o Vo.dili vse do zadnjih udarcev, tire sia y lie-breku popustili in Prevene-Ptdi ,le lahko veselil nenadejane pa fiOftSužene zmage- (Inka) "La MARMOTTA 1:3 in D. Gasparo, Gombač, Pavlica, OriK i^hstva'^31!' Bora so sklenili prvi del pr-s Porazom in s tem izenačili pr-P*»v toliVi^br?fun ,s .štirimi zmagami in Vo ,v tnliil-11 s štirimi zmagami in , "a P°razi. V nedeljo dopoldan a° hakUK1*011^ 1' mai pokazali prav goto-dejstv,. a,> 0 igro v zadnjih nastopih. Ob Ptočtio Lpa 80 morali spet na igrišče z P0kazauPlen'enieno postavo, niso nikoli ka $p'dobro odbojko, ki bi nasprotni-t?eiho .v zadrego, če seveda izvza-Pilo jp /egi niz, ki so ga zlahka osvojili. ,'hilr Prev®č napak, da bi gostitelji pre-'■ tho$kj3?.9?v.ito pot vodilne šesterke v -Al^U^ g. KOLA: Hotel Milano g°r in F>yiCA: La Marmotta 14, Sloga Sa-C>LF 6 Hemre 10' Le volpi, Bor, Altura Tj V Uipi, AJUl, t ' H°tel Milano 4, Volley 0. Na Goriškem US:? , “CIV1A - NAS r^AŠ P^VKtMA: s" M- in I. Cot silegrin, Milocco, Tomšič, Č Soča Na Goriškem flS:7SH®EMA - NAŠ PRAPOR Bat hic. Urs S, Por deri_7 a ......____________ Pilo zJa\,V sovodenjski ^telovadnici 5ai je bila°?j?^ine n'ti najmanjše težav njihova priprava mnogo bolj OBE Jegr tPOl ;ani J'6, Loghissa, De So gladko premagali Naš Ursič, Braini, Mikluz, Bevki poSofa„etS'č, Leghissa, Devetak. ?e-rbyjaP°Vvratni tekmi tega3 slovenski od nasprotnikove in niso nikoli popustili ritem. Ta tekma je skratka bila le priprava na odločilen dvoboj z ekipo Caldini, ki zdaj deli prvo mesto prav s sovodenj-sko ekipo. (Pellegrin) 1. ZENSKA DIVIZIJA BOR FRIULEKPORT - CLUB ALTURA 3:1 (15:4, 15:6, 7:15, 15:9) BOR FRIULEKPORT: Superina, Gregori, Pernarčič, Purič, Brazzani, Visentin, Mezgec. Proti ekipi, ki je imela na začetni lestvici dve točki več, so borovke nastopile zelo zbrano in s trdnim namenom, da premagajo nasprotnice. Iz delnih izidov je tudi vidno, da ni bila končna zmaga plavih nikoli v dvomu. Le v tretjem setu je prišlo do nekaterih zapletov, ki so bili nedvomno posledica prenaglega popuščanja koncentracije, tako da so uspele preprečiti borovkam kratko zmago s 3:0. Ta zmaga je toliko bolj pomembna in pohvale vredna, če povemo, da so plave nastopile v bistvu v šestih, saj niso mogle pričakovati običajnega doprinosa Mezgečeve, saj je le-ta prišla na tekmo po večtedenski bolezenski odsotnosti. (Igor) BREG - ROCOL 0:3 (14:15, 12:15, 3:15) BREG: Zeriali, Seganti, Gobbo, Bandi, Kosmač, Ota. Z zaključkom začetnega dela prvenstva se stanje Brežank ni sploh spremenilo in postaja vedno bolj zaskrbljujoče. Tudi to tekmo so si zapravile z lastnimi napakami in to posebno zaradi slabega sprejema. Zaradi hib pri tem elementu tudi napad ni bil učinkovit. Če k temu prištejemo še slab dan nekaterih ključnih igralk, lahko podamo popolno sliko tekme, ki se je odločila šele v tretjem setu, saj sta bila prva dva zelo izenačena in bi se lahko tudi končalo v prid domačink, ki sedaj ostajajo popolnoma osamele na dnu lestvice. (Ota) OSTALI IZID: OMA - CUS 3:0. LESTVICA: Oma 16, CUS 14, Virtus 12, Killyoy, Altura, Bor in Rozzol, Sloga 4, Breg 0. res slabih nasprotnic. Ta nastop morajo borovke čim hitreje zbrisati iz spomina, saj jih bo to lahko še drago stalo v naslednjih nastopih. Za zgled morajo namreč imeti lastne najboljše tekme, v katerih so pokazale, da bi z nekoliko športne sreče več lahko zasedale drugačen položaj na lestvici, ki jih sedaj potrjuje kot najslabšo šesterko prvenstva. (Igor) LESTVICA: CUS TS 10, DLF, Prevenire 8, Julia 6, Le Volpi 4, Sokol 2, Bor Friulexport 0. UNDER 16 - MOŠKI VBU - VAL TEKNO PROGRES 0:3 (13:15, 7:15, 7:15) TEKNO PROGRES: Paoletti, Devetak, Kovic, Florenin, Mužič, Gravner, Maraž, Korečič, Brisco. Tudi na gostovanju v Vidmu mladi predstavniki ekipe Tekno Progresa potrjujejo svojo moč. Srečanje je bilo dokaj enosmerno v korist gostov z izjemo prvega niza, ko sta si bili šesterki precej en-kovredni. Temu je botrovala predvsem majhna telovadnica in dobra igra v polju Videmčanov, ki so morali v nadaljevanju srečanja le priznati premoč gostov. (Brisco) ACLI RONKE - SLOGA 3:0 (15:4, 15:2, 15:11) SLOGA: Andolsek, Ban, Karola, Čuk, Glavina, Grgič, Kralj, Marc, Maver, Mi-jot, Purič, Radetti. Nasprotnik slogašev v tem kolu se še vendo bori za osvojitev prvega mesta in s tem deželnega naslova, zato si seveda ne sme privoščiti nobenega, niti delnega spodrsljaja. Tudi proti Slogi je ekipa iz Ronk zaigrala zbrano in motivirano, tako da ji naši fantje nikakor niso mogli priti do živega. Bolje so se slogaši odrezali v tretjem, dalj časa tudi vodili, na koncu niza pa je le prišla na dan premoč domačinov. (Inka) OSTALI IZIDI: Vivil - II Pozzo 1:3, Prata - Maniago 3:0, Como - Cividale 0:3. LESTVICA: Ronchi 28, Val Tekno Progres, Prata 26, ASFJR Čedad 24, Vol-ley Bali Videm 18, Pallavolo TS 16, Maniago JO, Sloga, Vivil, II Pozzo 6, Čorno 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA PREVENIRE - BOR FRIULEKPORT 3:0 115*5 15*5 15*41 BOR FRIULEaPORT: Marija in Petra Krapež, Giugovaz, Pernarčič, Flego, Pi-tacco, Tence, Bezenšek, Peroša, Vidali. Mlada Borova ekipa je tokrat gladko klonila proti povprečnemu Prevenireju. Tokrat so se plave precej potrudile, da ne bi bile slabše od nekoliko starejših, a UNDER 16 ŽENSKE - PLAV OFF SLOGA SAGOR - RICREATORI COMUNALI B 3:0 (15:5, 15:7, 15:13) SLOGA SAGOR: Bizjak, Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi. Potem ko je Sloga Sagor premočno osvojila prvo mesto v svoji skupini so se v soboto zanjo začela tekmovanja v play offu, zmagovalec katerega bo tudi letošnji pokrajinski prvak. V prvi tekmi so se slogašice pomerile z ekipo Ricreatori Comunali B, ki je v svoji skupini zasedla 2. mesto. Slogašice tokrat niso zaigrale najbolje, vendar je bila kakovostna razlika med ekipama odločno v korist Sloge Sagor. Naše igralke so brez težav osvojile prva dva seta, v tretjem pa so dovolile, da je nasprotnik povedel z 7:2 in celo 12:9. Takrat pa so slogašice uredile svoje vrste, začele igrati kot znajo in zmaga ni bila več v dvomu. Povratno srečanje med ekipama bo na sporedu v petek popoldne. (Inka) UNDER 14 ŽENSKE SKUPINA A BOR FRIULEKPORT A - RICREATORI COMUNALI 2:0 (15:1, 15:3) BOR FRIULEKPORT A: Ažman, Gregori, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič. V borih dvajsetih minutah igre so Borove pionirke vknjižile novi par točk tokrat proti ekipi Ricreatori Comunali. Tudi ta tekma je bila pravi monolog plavih, ki so le v drugem nizu nekoliko popustile, tako da se je nasprotnik lahko dokopal do treh točk. Sicer pa so borovke zopet pokazale, da nimajo v«.tem in tudi v kakšnem prvenstvu više prave konkurence in da se tako z velikimi koraki bližajo finalnemu delu prvenstva. (Igor) SLOGA SKLAD MITJA ČUK - ALTURA 0:2 (9:15, 11:15) SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Carli, Corsucci, Čuk, Dapretto, Ferluga, Mahnič, Perini, Radetti, Stigliani, Stopar, To-ros, Živec. V svoji predzadnji tekmi so slogašice klonile ekipi Alture, ki jih je premagala tudi v prvem delu prvenstva. V primerjavi z zadnjimi nastopi, v katerih s prikazano igro res ni zadovoljila, je Sloga Sklad Mitja Čuk tokrat zaigrala neprimerno bolje, čeprav so nastopile v okrnjeni postavi, so slogašice prikazale borbeno igro in se dalj časa tudi enakovredno kosale z nasprotnicami, ki pa so bile za našo ekipo le premočan nasportnik. LESTVICA: Bor A 20, Altura 16, Sloga 14, OMA 10, Ricreatori Comunali 8, Kon-tovel 4, L'Arcobaleno 0. SKUPINA B SOKOL - RICREATORI MELARA 0:2 (15:17, 11:15) SOKOL: Golemac, Legiša, Švara, Antonič, Kante, Radetič, Peric, Kralj, Vižintin, Šemec. Sokolovke so v tej tekmi napravile korak nazaj v primerjavi z zadnjimiprven-stvenimi tekmami, kajti le občasno so zaigrale, kot znajo. Pešal je predvsem sprejem, posledica tega so bile netočne podaje, torej slabo izpeljane napadalne akcije. Sokolovke so v prvem setu že vodile s 14:10, nato pa so nasprotnice s pomočjo napak domačih igralk, najprej izenačile, nato osvojile niz. Drugi set je bil podoben prvemu. Nabrežinke so nadaljevale z napakami v sprejemu, servisi niso bili točni, tako da so Tržačanke lahko zmagale tekmo. (VIP) LESTVICA: OMA A 16, CUS 14, Bor B 8, DLF 6, Melara 4, Sokol 2. Na Goriškem UNDER 13 ŽENSKE US SAGRADO - ŠZ SOČA 1:2 (11:15, 15:3, 10:15) SOČA SOBEMA: M. in V. Černič, Pellegrin, Cotič, K. in V. Devetak, Florenin. Sočanke so z odličnim rezultatom zaključile prvenstvo under 13. Z dobro igro so premagale ekipo Sagrado, ki je bila do danes naporažena in prva na lestvici. V Zagraju so se naša dekleta dobro izkazala v prvi fazi igre in zmagala prvi set. Negotovost v sprejemu, ki je bil še posebej viden zaradi dobrega servisa nasprotnic je stala sočankam drugi set. Toda naše odbojkarice so zagrizeno stopile na igrišče in si odločno zagotovile zadnji niz in končni rezultat. Sočanke so pokazale v tem turnirju velik napredek, za katerega moramo posebno pohvaliti trenerja Dušana Carlija, ki je potrpežljivo izoblikoval odbojkarske prvine naših deklet. (Pellegrin) obvestila ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira izlet v Sappado 25. t. m. ob priliki zamejskega prvenstva. Posebno vabljeni so tekmovalci. Vpisovanje v telovadnici v Dolini danes, 21. t. m., od 20.30 do 21.30. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira 25. t. m. izlet v Sappado na zamejsko prvenstvo. Vpisovanje na sedežu danes, 21. t. m, SPDT poziva vse svoje člane smučarje, ki se mislijo udeležiti zamejskega smučarskega prvenstva (25. marca na Cimi Sappada), naj se javijo načelniku smučarskega odseka Pavlu Fachinu za vpis (tel. 742488). Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70 - din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račim za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.OOO lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sreda, 21. marca 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar M Na plenarnem zasedanju kitajskega parlamenta Premier Li Peng zagotavlja trdnost države v komunizmu PEKING — Veter reform in radikalnih družbenopolitičnih sprememb, ki je zavel nad vso vzhodno Evropo, se je pomiril ob svojem prihodu na Kitajsko. Tako bi lahko sklepali po govoru, ki ga je imel kitajski premier Li Peng na letnem plenarnem zasedanju parlamenta. Pred 2.900 poslanci je Li Peng ugotovil, da sicer komunistični svet doživlja globoke politične in ideološke krize in spremembe, vendar pa to ne bo zamajalo Kitajske, ki namerava, »trdna kot granit«, nadaljevati na poti socializma in proti vsakemu vmešavanju tujih sil. Li Peng je v svojem ekspozeju pritrdil, da bo Kitajska tudi vnaprej sledila dogajanjem v svetu, predvsem v komunističnih deželah, in upa, da bo s temi deželami ohranila prijateljske vezi, predvsem s Sovjetsko zvezo. Kar zadeva oceno lanskoletnega delovanja vlade, je kitajski premier ugotovil, da je kitajsko ljudstvo slavilo tri pomembne zmage: utišalo je protirevolucionarni upor lanskega junija, doseglo gospodarsko stabilizacijo ter utrdilo položaj na ideološkem in političnem nivoju. Korekten nastop proti »sovražnikom naroda« na Trgu Tienanmen, je obrazložil Li Peng, je predstavljal zmago nad saboterji in nasprotnimi silami, katerim je treba preprečiti vsakršno pobudo, da ne bi prišlo do novih neredov. Biti je treba izredno previdni nad vsakim poskusom destabilizacije, saj so mednarodne sovražne sile stalno pripravljene, da bi uničile komunizem na Kitajskem. Kar zadeva gospodarsko stabilizacijo, je Li Peng obljubil, da se bo bruto dohodek v letošnjem letu povišal kar za 5 odstotkov, kar bo azijski državi zagotavljalo trdnejšo ekonomsko bodočnost. V veliki parlamentarni dvorani v Pekinku pa je sameval sedež, ki je bil namenjen Deng Xiao-pingu. Kot znano je Deng prav pred dnevi najavil svoj odstop kot predsednik vojaške komisije, edine javne funkcije, ki jo je še imel. Na zasedanju niso bili povedani vzroki Deng Kiaopingove odsotnosti. Petinosemdesetletni bivši voditelj Kitajske naj bi imel težave zaradi rakaste tvorbe, čeravno nekateri opazovalci ugotavljajo, da je okoli teh zdravstvenih problemov več govoric kot stvarnih resnic. Plenarnega zasedanja pa se ni udeležil niti bivši premier in generalni tajnik komunistične partije Zhao Ziyang. Kot znano, na lanskem zasedanju, pred krvavimi junijskimi dogodki, je prišlo prav med Ziyangom in Li Pengom do hudega trenja, ki se je zaključilo z ostranitvijo predstavnika kitajskega refor-mizma. Soprani in tenorji, pozor prosim! Ne, ne gre za zbor elegantnih plamencev, temveč le za njihovo selitev v poletno rezidenco v hamburškem živalskem vrtu (Telefoto AP) Namibija je od danes neodvisna država pot do svobode pa je bila zelo težka VVINDHOEK — V namibijskem glavnem mestu Windhoeku in po vsej Namibiji bodo danes sneli oranžno-belo-modro južnoafriško trobojnico, tako da bo na njenem mestu ob zvokih himne N'Kosi Sikele i Afrika (Bog blagoslovi Afriko) zaplapolala modro-rdeče-zelena zastava nove neodvisne države. Končalo se je torej 72-letno gospodstvo Južnoafriške republike nad to zadnjo afriško kolonijo. Pot v neodvisnost je bila dolga in krvava. Ko so si evropske velesile na berlinskem kongresu leta 1884 razdelili še nezasedena afriška ozemlja, je Namibijo dobilo nemško cesarstvo. Nekaj desetletij prej so se v tej odmaknjeni in negostoljubni deželi naselili luteranski misijonarji. Avtohtono prebivalstvo so sestavljali pripadniki plemen San in Nama ter razna bantu plemena (Ovsambo, Herero in Kavan-go), ki so v Namibijo prispela pred kakimi 300 leti. Prav plemena Bantu so se najbolj žilavo upirala nemški kolonizaciji. Množični upori so bili predvsem leta 1904 in 1907. Davek, ki ga je plačalo pleme Herero, je bil strahoten. Na ukaz generala von Trothe so od 80 tisoč pripadnikov plemena Herero pobili kar 65 tisoč mož, žensk in otrok. V središču Windhoeka je še vedno spomenik temu generalu, ki je Namibijce desetletja spominjal na njihovo tragično usodo. Ob izbruhu prve svetovne vojne so deželo zasedle južnoafriške čete. Južna Afrika je bila tedaj članica Com-monswealtha in prav njej je leta 1920 Društvo narodov poverilo nalogo upravljanja nad bivšo nemško kolonijo. Leta 1946 je Organizacija združenih narodov skušala zamenjati dotedanji mandat z novim statusom bivše kolonije, a Pretoria se je uprla temu sklepu, češ da OZN ni naslednica Društva narodov. Južnoafriška republika je kaj kmalu v Namibijo »izvozila« svoj apartheid, tako da je lahko z rasno diskriminacijo lažje izkoriščala neizmerno namibijsko rudno bogastvo. Med drugim je Pretoria s tem skušala preprečiti, da bi se večinsko črnsko prebivalstvo uprlo vladajoči beli manjšini, potomcem nemških priseljencev in Burom. Gospodarsko-izkoriščevalna »idila« je trajala do leta 1966, ko so ustanovili SWAPO (Organizacija jugo-zahodne Afrike), ki je ob podpori drugih afriških držav začela oboroženi boj za neodvisnost Namibije. Leta 1971 je mednarodno razsodišče proglasilo za nezakonito južnoafriško prisotnost v Namibiji. Pretoria pa se ni zmenila za razsodbo, v novih pogojih je skušala vnašati razdor med posamezna plemena po prastarem načelu »deli in vladaj«. Leta 1976 je ob podpori »kolabo-racionističnih« strank organizirala ustavodajno konferenco, ki pa je klavrno propadla, kljub temu da so imenovali začasno vlado. Pretoria je še nekajkrat brez uspeha ponovila manever. Prebivalstvo je namreč dosledno bojkotiralo vse »svobodne volitve«. Leta 1978 je varnostni svet OZN odobril resolucijo 435, ki je predvidevala prekinitev sovražnosti, svobodne volitve pod nadzorstvom OZN in ustanovitev večnacionalnih mirovnih sil. Prav ta resolucija je služila kot izhodišče za sporazum, ki so ga podpisali v New Yorku 22. decembra 1988 in ki je predvideval umik kubanskih vojakov iz Angole in neodvisnost Namibije. Pretoria je začela svoj umik aprila lani, kljub občasnim spopadom z gverilci SVVAPO so ta umik po zaslugi modrih čelad izpeljali do konca. Na novembrskih svobodnih volitvah je SWAPQ zmagala, a ne tako, kot je upala. V novem parlamentu ima namreč 41 poslancev, medtem ko jih ima »kolaboracionistična« opozicija 31. Novi namibijski predsednik Sam Nu-joma ne bo imel torej lahkega dela. Morda pa bo prav po zaslugi teh težav Namibija brez hujših zapletov prebrodila začetne zaplete. V deželi je še vedno 78 tisoč belcev, ki bi lahko državi pomagali, če bodo zaupali novim voditeljem. V parlamentarni komisiji konec razprave o Ustici RIM — Parlamentarna komisija za pokole in terorizem je zaključila razpravo o tragediji pri Ustici, ki jo je začela že 14. februarja, potem ko so prišli na dan novi vznemirljivi podatki o nesreči. Z zaključki komisije so se to pot strinjali tudi komunisti, ki so naknadno zahtevali, naj komisija izroči sodstvu zapisnik o zasliševanju generala letalstva San-tuccija. Santucci je namreč govoril o skrivnostnem potovanju v ZDA generala Rane, ki je bil leta 1980 odgovoren za vojaški letalski promet. Sorodniki Rane so odločno zanikali, da bi general kdaj sploh odpotoval v VVashington, na naslednjih zasliševanjih pa je prišlo do kričečih protislovij. Prav to dejstvo je prisililo komunista Macisa, da zahteva podrobnejšo obravnavo zapisnika. Delo v parlamentarni komisiji pa ni potekalo brez težav; kot rečeno, se zlasti komunisti in občasno tudi misovec niso strinjali s preiskavami, ki so še vedno v teku. Macis je prepričan, da bi morala parlamentarna komisija iskati tudi politične odgovornosti za tragedijo pri Ustici, saj še vedno nihče ne ve, ali ima vojaško letalstvo popolno nadzorstvo nad vsemi komunikacijskimi sredstvi, s katerimi razpolaga. Katastrofalne poplave v Alabami Medtem ko Evropo pod 50. vzporednikom pesti suša, so v Alabami katastrofalne poplave, tako da je samo v mestecu Elbi 2.000 brezdomcev (Telefoto AP) Izkrivljeni povzetki iz korespondence Jovanke Broz BEOGRAD — Jovanka Broz je v obsežnem pismu direktorju ter glavnemu in odgovornemu uredniku Politike dr. Živoradu Minoviču protestirala, ker so brez njenega dovoljenja objavljali njeno korespondenco in na tem temelju v časopisih te hiše »pisali novinarske članke z mastnimi naslovi, ki jih potem propagirate na televiziji in s katerimi dvigujete naklado vaših časopisov«. »Iz teh besedil,« piše med drugim Jovanka Broz, »ste izpustili vse tisto,, kar ni v duhu in ne govori za sedanjo srbsko politiko, vsa imena lokalnih politikov - Ljubičiča, Daljeviča, Pekiča, Banoviča in drugih. Navajate le imena Hrvatov, Slovencev in Albancev, moje navedbe postavljate v drug kontekst in jim spreminjate pomen.« »Razumem,« je nadaljevala Jovanka Broz, »da jaz sama nikoli ne bi pritegnila tolikšne pozornosti tiska in da je vse to del neke širše, daljnosežne in dolgotrajne kampanje proti mojemu soprogu. Čudi pa me, da se je Politi' ka, časopis s takšnim ugledom in tradicijo, spustila tako nizko, da bre* okusa in meril objavlja prav vse, A®1 ji pride pod roke. V upanju, da boste razumeli ta pN' test tako, kot sem vam ga predstav1 in da si boste prizadevali obrzda1^ .h li to moje pismo, vas prisrčno _P° zdravljam,« je Jovanka brž konCa svoje pismo direktorju Politike- poplavo neodgovornih in nečlovef rlnnknv no vaših časonisih ter objdv ES bi morala omejiti promet tovornjakov ST. ANTON (AVSTRIJA) — Ukre? avstrijske vlade, ki je na domačih če tah prepovedala nočno vožnjo težki vozil, bi morali razširiti v vse drža' Evropske skupnosti. Evropski ministe za prevoze Karel Van Miert, ki se J sestal z avstrijskim kolego Streich® jem, je prepričan, da bi bil ta Preci*u! lahko uresničljiv. Prepoved, ki v ^.e striji velja od 1. decembra lani in ^ izzvala nemalo hude krvi med doth čimi in tujimi avtoprevozniki, pa irnz številne pozitivne plati predvsem ozirom na probleme okolja. -u Prvega oktobra letos bo v Avstr začel veljati nov omejevalni zakon zvezi s katalizatorji na težkih to v njakih. Van Miert je osvojil tudi predlog, vendar je Streicherja opoz° tudi pred pretirano strogostjo z avt°Pj revozniki iz tujih držav,- kjer ti zalTan ne veljajo. Prav na ta račun je v Miert poudaril potrebo po čimptpl _ zgladitvi sporov med avstrijsko °b tjo ter nemškimi in italijanskimi toprevozniki, ki so jih povzročile P omenjene omejitve. ga Ministra sta na srečanju 9°v, • gi tudi o predoru pod Brennerjem, . 0 bil nared lahko že leta 2.000, jC. Italija pravočasno začela z deli. b , her je namreč izjavil, da ne zaVPacnHe-več Bavarski, ki obljublja svoje lovanje.