List 27.
Gospodarske stvari.
Kako je sejati seme gozdnega drevja?
Če si hoče gospodar le zase odrediti čvrstih gozdnih sadik, naj odloči v ta namen na svojem vrtu ali blizu svoje hiše majhen prostor, kteri naj bo dolg 2**7 in ravno toliko širok (kar je 4 mj<1) ali pa največ 4 m/ dolg in 2 7 širok.
Zemlja na tem odločenem prostoru naj se do dobrega prekoplje in trava s koreninama izruje. Ves prostor naj se na to razdeli tako, da se narede topa počez, to je po širokosti, po tri čevlje vsaksebi; tako se naredita 2 lehici, ali pa, če je prostor 4 mj dolg, 4 lehice, do kterih je lahko priti od obeh strani, kar je tudi   potrebno  o pletvi, da se  lehice in  sadike ne
pohodijo.
Ko so lehice po 1 mj široke narejene, skopljejo naj se po lehicah in sicer po dolgem žlebički ali razori; žlebički naj bodo po palec globoki in ravno toliko, to je po palec, široki, vsaksebi pa naj bodo po štiri palce; v te žlebičke naj se seme drevesno vseje, in sicer bolj redko, če je seme veliko, bolj gosto pa, če je seme manjše. Tako posejano seme naj se z roko, pa rahlo pokrije z zemljo.
Sme se sicer seme posejati tudi po vsi lehici vprek, brez žlebičkov, ali ta setev je slabejša od setve z žlebički, ker se pri pletvi trave in plevela tudi nežne sadike s plevelom vred izrujejo iz zemlje, kar pa se ne zgodi tako lahko, če sadike v lepi vrsti rastejo iz žlebičkov.
Borovo in smrekovo seme ozeleni že v šestih tednih, in kakor hitro prilezejo sadike iz tal, že se razločajo od druzih zelišč po svojem listji. Mlade sadike treba pridno in večkrat opleti, tudi zalivati se jim mora, če je suša velika.
Zemlja, v ktero se poseje drevesno seme, pokrije naj se z brezovimi ali drugimi vejami tako, da se veje
ne tišče tal, da more pod njimi seme zeleneti; dobro je pokrivati zato, da ptički, semena iščoč, ne razko-pljejo zemlje.
Tako napravljeno ogradico na vrtu za gozdne sadike imenujemo drevesnico ali sadišče (Pflanz- oder Saatschule), in napravlja se le spomladi.
Ce sadike pregosto poženejo iz tal, treba jih je drugo leto prebrati, da postanejo bolj redke; tako hitreje in čvrsteje rastejo. Te izrovane sadike naj pa se posade v drugo zemljo, in sicer tako, da jih je po več skupaj; tretje leto bodo močne že za presad v gozd.
Še bolje pa je narediti sadišče kar v gozdu na kaki planjavi; in to zato, ker se sadike poprej privadijo zemlje, v kateri bodo presajene rasle, in pa zraka; tudi se veliko raje primejo, kedar se presajajo. Presajati pa se morajo vselej.
Na sadišču, ki meri 4 ™/a, zraste sadik toliko, , da se more ž njimi obsaditi planjava do cele orali (joha) velika.
Sadišče za hraste mora imeti bolj globoko in rahlo zemljo.
Hojevega semena in bukovega ne kaže sejati na sadišča, ker sadike hojeve in bukove ni mogoče s pridom presajati na planjave; to drevje se le zaredi pod starim drevjem.
Sadišča so silno potrebna pri večih gozdih in tudi pri malih, in še celo pri tacih, v kterih so že vse planjave dobro obsejane ali zasajene; kajti vsako leto pogine tu in tam kaka sadika, katero je treba nadomestiti z drugo. Saj še celo pri zelnikih se morajo zelne sadike nadomeščati z drugimi, ker se nikdar ne primejo vse o prvem posajene, ampak vselej nektere poginejo.
Če se hočejo sadike drugo ali tretjo spomlad presajati  v  gozd  s   sadišča,  ktero je  bilo na vrtu ali daleč od gozda, naj se sadike v večih  šopkih  izrujejo iz zemlje, da se jih bo več prsti  držalo, polože naj se
210
na to varno v kak košek, da solnce ne pride do ko-renik in jih ne posuši, in potem naj se posade na mesto, na kterem imajo rasti. Sade naj se bolj gosto, da bodo lepo ravna na kvišku rasle. Na redko posajene sadike rastejo le v veje in ostanejo nizke.
Dobro je tudi, da se drevje, ktero rado skupaj raste, pri presajanji nameša, postavimo, hoja in bukev, bor in smreka, bor in hrast, bukev in brst, smreka in macesen, bor in macesen. Dobro je tudi namešati drevje tako, da pride k drevju, ktero je počasne rasti, tako drevje, ki raste prav naglo. Drevje nagle rasti služi v to, da onemu dela senco in mu je v zatišje, potem pa se poseka, ko ono ne potrebuje več sence in zatišja. Na priliko, k smreki, posajeni v peščena tla, dobro je pridejati bor; in bor se, ko zraste kacih 6 ali več čevljev visok, poseka, smreka pa se pusti.
Listnato drevje, to je, bukev, brest, jesen, javor, hrast itd., mora že dobro odraslo biti, ko se presaja; ne škoduje, če se mu pri presajanji korenike in veje nekoliko prirežejo. če se listnata drevesca presadijo na planjavo, mora se jim dati kolec, k kteremu se privežejo, da drevesca veter ne omaja in da tako drevesce ne pogine.