^Uie. 2S. OKTOMU 107f - tTIVliLKA 42 - LITO XXXUI - CIHA 9 DM OtASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ 8Z0L CCUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE. Minil Je teden, kur prehitro. Mi v uredništvu živimo pravzaprav od četrtita do Č9trtka. Danes še pošiljamo prvi sveženj gradiva v tiskamo sa naslednji teden, kMjti Novi tednik ho v prodaji še v sredo. Bližajo se volilne konference ZK. Mnogo si homo imeli povedati, v ohras atreda. Te dni potekajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, pa vse po vnU na robu sklepčnosti, nekatere so morale svoja nasedanja prekiniti. Delegat- ski poročevalec stane, samo tiskanje več milijonov, kar znese v celem letu takšno vaUo, ki nas mora pripraviti do drugačnegm odnosa do naših samoupravnih pnvie in dolžnosti. Zamislimo se nad svojim početjem, odgovornostjo. Tako Je v vtmb občinah našega območja. Prihodnji teden bomo objavili programske smernice Radia Celje ta naslednje letm, temu bodo sledile smernice sa Novi tednik. Tudi vi, dragi bralci razmišljajte o predlogih, pričakujemo vaša mnenja. DRAGO MEDVED OBISKAL amii innilMAGRADEC - JEZNI In »iii^JENI OSTAJAJO NA GESTI ^LSKI SAMOPRISPEVEK b6 MitMONOV ZA $OLE V vsBh šolah bi radi prešH na anolEmenakl pouk Tudi v četrtem samopri- spevku v žalslci občini bodo delovni ljudje in občani največ denarja namenili osnovnemu šolstvu in usmerjenemu izobraževa- nju. Tudi zato, ker doseda- njeg:a programa iz objektiv- nih razlogov ni bilo mogoče v celoti uresničiti. Tako na- Esravajo v vseh šolah prei- na enoizmenski pouk, ter s:otoviti postopni prehod na celodnevno šolo. Nalog pa je še cela vrsta. Skladno z urbanističnim programom občine bo treba podružničnim šolam zagoto- viti prehod v popolno osnov- fio šolo. Pri večjih podruž- ničnih šolah želijo zgraditi telovadnice in glede na spre- minjanje števila prebivalstva oziroma šoloobveznih otrok v posameznih krajih spremi- [njati šolsko mrežo. Ob vsem tem seveda ne. gre prezreti nadaljnjega razvoja usmerje- nega izobrsiževanja. Na Solzeli bodo dogradili deset učilnic, šest kabinetov, telovadnico, večnamenski prostor, kuhinjo, garderobo in sanitarije. V Šempetru bo treba dograditi šest učilnic, štiri kabinete, zaklonišča, večnamenski prostor, garde- robo in sanitarije. V Grižah in na Vranskem bodo zgradi- li po štiri učilnice, štiri kabi- nete, večnamenska prostora, garderobe in sanitarije. Vranska šola bo bogatejša še za dve učilnici po dograditvi otroškega vrtca. V Libojah bodo zgradih telovadnico za šolo in TVD Partizan z vsemi ostalimi, pripadajočimi pro- stori, medtem ko bi naj bili v Gotovljah bogatejši za osem učilnic, šest kabinetov, telo- vadnico in kuhinjo, poleg te- ga pa bodo zgradili še večna- menski prostor, garderobe, sanitarije in nekaj drugih prostorov. Takšne objekte kot v Libojah bodo dobili tu- di v Vinski gori. V Centru za usmerjeno izobraževanje bo- do v naslednjih letih uredili telovadnico in kabinete, na- kupili novo opremo za učil- nice in uredili ogrevanje. Predvidena sredstva za vlaganja v osnovno šolstvo in usmerjeno izobraževanje znašajo 146 milijonov dinar- jev. Del bo prispevala občin- ska izobraževalna skupnost (79,300.000), ustrezne kredite pa bodo iskali tudi pri Izo- braževalni skupnosti Slove- nije. Iz sredstev samopri- spevka bo torej treba zagoto- viti 66,700.000 dinarjev. Sicer pa bodo delovni ljudje in ob- čani žalske občine odločah o svojem napredku tudi na ostalih področjih na referen- dumu 11. novembra. JANEZ VEDENIK PRESKRBA IN IZGUBE To sta osrednji temi da- našnje seje predsedstva OK SZDL v Celju. Na seji predsedstva bodo obrav- navali politično odgovor- nost delavcev v trgovini in drugih dejavnikov, od- govornih za preskrbo celjskega potrošnika. Na seji, ki bo ob 17. uri bodo tudi govorili o akcijah za odpravo slabosti v pre- skrbi. Na dnevnem redu bo tudi informacija o izgu- bah v nekaterih delovnih organizacijah celjske ob- čine. Zanimiv dnevni red kar izziva tehtno razpravo, tu- di zaradi tega, ker je bilo gradivo za sejo predsed- stva vnaprej posredovano in je bilo dovolj časa za pripravo. VLAK BIE 80 m mm Prednost lESOIIencem v Celju je bila skupna se- ja Medobčinskega koordi- nacijskega odbora sloven- skih občin, ki sodelujejo v organizaciji poznanega vla- ka bratstva in enotnosti, s katerim se vsaki dve leti izmenično srečujejo nekda- nji slovenski izseljenci in njihovi srbski gostitelji. Prvi vlak je iz Slovenije v Srbijo odpeljal leta 1961, zadnji pa lani. Zdaj so že v teku priprave na naslednji vlak, ki bo pripeljal 5. juni- ja 1980 iz Srbije v Slovenijo. Na zadnji seji, vodil jo je dosedanji predsednik celj- skega Medobčinskega sveta SZDL Janko Zevart, so ugo- dno ocenili lanski vlak, ki pomeni nov prispevek k na- daljnemu utrjevanju med ju- goslovanskimi narodi, zlasti pa še tistimi, ki so se spozna- li v vojni vihri. Prisotni pa so si bili enotni v tem, da je prav ta vlak pogojil celo vrsto spremljajočih manife- stacij, ki se odražajo na ra- zličnih ravneh, med različni- mi organizacijami in ob ra- zličnih priložnostih. Aktiv- nost je postala večja, to pa je brez dvoma velik uspeh pri utrjevanju bratstva in enot- nosti, torej dveh osnovnih Titovih besed. Sprejeli pa so sklep, da tudi v bodoče vlak ostane »vlak«, ki je in bo izk- ljučno namenjen nekdanjim izseljencem in njihovim go- stiteljem. Cez dve leti bo minilo na- tanko • dvajset let, odkar ta vlak izmenično vozi iz Slove- nije v Srbijo in obratno ter v njem sodelujejo predstavni- ki kar 61 občin! Ker pa leta 1981 vlak ne bo peljal, bo pri- ložnostiui slovesnost ob dvajsetletnici prihodnje leto, ko bodo k nam pripotovali naši srbski gostitelji. Za to priložnost pripravljajo več posebnosti, zlasti pa še po- sebne plakete, ki bi jih naj prejeli tisti, ki so pri organi- zaciji sedanjega vlaka največ naredili. Posebno zlato pla- keto bodo podehli tudi tova- rišu Titu. Ob prihodnjem vlaku pripravljajo tudi pose- ben simpozij na to tšmo ter prenos razstave iz srbskih mest ob lanskem vlaku v slo- venska mesta. Člani odbora pa tokrat niso podprli pred- loga za novo publikacijo o izseljeništvu, ker smatrajo, da reprezentativne publika- cije preveč stanejo in se zato tudi ne prodajajo. Škoda pa je, da ne obstoja drobna brošura o nastanku in ra- zvoju vlaka BIE, katere po- datki bi dobro služili širšim interesom. Tako pa so ti materiali razmetani po šte- vilnih publikacijah, časni- kih in revijah, skratka, zbranega ni ničesar. Ob nadaljnih organizaci- jah teh vlakov so se zavzeh za racionali2acyo^yerjrnora- jo imeti prednost izključno nekdanji izseljenci z najožji- mi sorodniki, njihovi gostite- lji, mladina in manjše dele- gacije občin, ki so pobrate- ne. Priprava na vlak mora bi- ti ena izmed osrednjih stal- nih nalog posameznih občin, ki sodelujejo pri tej dolgolet- ni manifestaciji, rojeni v naj- težjih vojnih dneh. Za nove- ga predsednika slovenskega koordinacijskega odbora je bil izbran predsedriik Me- dobčinskega sveta SZDL Maribor Gorazd Mazej, v ož- jem štabu pa so tudi Janko Ževart, Tone Rozman in Jo- že Veber. Jutri bo ž že prvi sestanek obeh koordinacij- skih odborov (slovenskega in srbskega) in sicer v Arandželovcu. Start za nov vlak (5.-8. junij 1980) BIE je torej uspel, sporedne prire- ditve pa tako ali tako stalno potekajo. Korenine, splete- ne med vojno, se razra- ščajo ... TONE VRABL V ŠENTJURJU GRADIJO STADION v okviru zastavljenega srednjeročnega plana gradijo v Šentjurju atletski stadion z nogometnim igriščem. Objekt se bo povezoval s še ostalimi objekti, ki so v načr- tu za športno rekreacijski center ob Pesnici. V drugi fa- zi so pri TKS Šentjur predvi- deli še dve igrišči, in sicer za odbojko in tenis ter Olimpij- ski bazen. Predračunska vrednost ob- jekta, ki je v gradnji, znaša 2 milijona in 600 tisoč din. Ta vsota pa bi bila mnogo višja, če ne bi na samem začetku gradnje priskočili na pomoč obrtniki iz šentjurske občine, ki so s prostovoljnim delom opravili najtežja zemeljska dela, kar je bistveno pocenilo gradnjo. S prostovoljnim de- lom pa bodo pri nadaljnji gradnji pomagali tudi šent- jurski učenci in predstavniki delovnih organizacij iz šent- jurske občine. Gradbena dela izvaja Ingrad. MP V ŠMARJU O RAZVOJNIH MOŽNOSTIH v ponedeljek se bodo v ob- čini Šmarje pri Jelšah sestali delegati vseh treh zborov ob- činske skupščine. Na seji, ki se bo pričela ob 14.30 uri, bo- do Tcizpravljali o zelo po- membnih in aktualnih vpra- šanjih. Najprej bodo analizi- rali izvajanje srednjeročnega družbenega plana občine, na- to pa bodo spregovorili o ra- zvojnih možnostih občine za obdobje 1981-1985. Delegati bodo na seji med drugim pre- tresli še gospodarska gibanja občine v prvem polletju le- tos. DS SLOVENSKE KONJICE O STANOVANJIH Zaostaian/e pri družbeni gradnji Srednjeročni program stano- vanjske grraditve v občini Slo- venske Konjice bo v glavnem dosežen, čeprav zaostaja druž- bena gradnja stanovanj. Prav uradi tega so morali program v letošnjem letu popraviti za 45 stanovanjskih enot v družbeni rradnji. To je le ena od osnov- nih ugotovitev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice, ki je našla potrditev tudi na včera^nji seji izvršnega sveta. Med vzroki za zaostajanje druž- bene stanovanjske gradnje so na- *^ti predvsem poslednji: vrsta hmeljnih organizacij združenega dela je namenila večji del sred- stev za stanovanjsko graditev v •Osebni režiji«, kot je bilo dogo- vorjeno; banke sicer izdatneje 'kreditirajo individualno stano- vanjsko gradnjo; Ingrad kot no- silec gradnje za trg kasni z roki 'Vgradnje; velik porast cen na po- dročju stanovanjske graditve pa '^di pomembno vpliva na »tem- Po« stanovanjske graditve. '^a področju vzdrževanja sta- l^ovanjskega fonda v družbeni 'astnini obstoje veliki problemi, stanovanjska skupnost občine 'JPravlja s 181 objekti, v katerih 1097 stanovanj. Od teh je več polovica starejših od 60 let. V "Naslednjih letih bi morali v obno-" 1'° tega starega stanovanjskega 'onda vložiti okrog 10 milijonov '^"larjev, da samo preprečijo pro- Pad starih stanovanjskih objek- °^ Dodatne težave so »izvajal- ki jih stanovanjska skupnost ^'■aktično ne more najti v občini. "^d leti ustanovljeno Komunal- no podjetje je postopoma opu- ščalo dela na stanovanjskem po- dročju in se v glavnem ukvarja s komunalnimi storitvami, Ingrad in Kongrad pa vzdrževalnih del načelno ne sprejemata. Tako je bila stanovanjska samoupravna skupnost vezana več ali manj na »dobro voljo« nekaj zasebnikov. Sele v zadnjem času so dosegli sporazumno rešitev s konjiškim Kongradom, ki že opravlja neka- tera večja dela na stanovanjskih hišah. Vse bolj se kot nujna nakazuje rešitev v skupni strokovni službi stanovanjske in komunalne skupnosti, saj je prva v kadrov- skern smislu za področje stro- kovnih in tehničnih del prešibka. Komunalna in stanovanjska skupnost imata poleg komunal- nega urejanja stavbnih zemljišč še mnogo drugih stičnih točk in je tudi v bodoče potrebno tesno sodelovanje. Le-to pa bo moralo sloneti na mesedbojno urejenih čistih računih. Vsekakor zahteva urejanje stanovanjskega gospodarstva vsepovsod samoupravne in družbenoekonomske odnose na višji ravni, kot smo jih dosegli do sedaj, o čemer priča tudi družl>eni interes. Potrditev zanj pa najdemo v stališčih, sklepih in priporočilih slovenske skup-, ščine, pa tudi v predvidenih za- konskih spremembah in zakonu o stanovanjskem gospodarstvu. Prav zato je razumljiva in logič- na včerajšnja razprava na ko- njiškem izvršnem svetu o stano- vanjski problematiki. MITJA UMNIK O, KAKO SMO RADOVEDNI! j Pionirska knjižnica v Celju skriva na svojih policah] mnogo pravljičnih, pustolovskih, zabavnih, pa tudi učenja-j ških knjig. In Jernej Alif je le eden od mnogih radovedne-' žev, ki si z branjem širi znanja, ki skozi knjige spoznava tuje dežele, šege in ljudi, ki skozi knjige vsrkava čudesa narave. Več o Pionirski knjižnici berite na 8. strani. < Foto: D. STAMEJCiC. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 42 - 25. oktober 1 y OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZK PRETRESATI VZROKE Posledice gospodarjenja so prevečkrat na tapeti Rezultati gospodarskih gi- banj celjskih organizacij združenega dela v prvem polletju letos niso kdove ka- ko vzpodbudni. Zato je ena osnovnih nalog komunistov, da v temeljnih organizacijah združenega dela temeljito pretehtajo vzroke slabosti in zagotovijo polno angažira- nost vseh delavčev pri obvla- dovanju problemov. Tako so menili člaui občin- ske konference ZKS Celje na zasedanju, ki je bilo prete- klo sredo v Celju. Pretresali so namreč gospodarska gi- banja v občini ter s tem v zvezi kritično opozarjali na nekatera vprašanja, ki jih bo treba v teh mesecih še pose- bej skrbno pretehtati. Med drugim bodo morali v te- meljnih organizacijah spremljati uvozno-izvozna gibanja ter si vsakodnevno, konkretno prizadevati, da bi povečali izvoz blaga na tuja tržišča. Podatki namreč ka- žejo, da so organizacije zdru- ženega dela v celjski občini dosegle prvem polletju letos le 43,3 odstotke načrtovane- ga izvoza. Neugodna je re- gionalna struktura tako izvo- za, kot tudi uvoza, saj organi- zacije združenega dela izva- žajo v zahodne države 41%, v vzhodne dežele 53% in v de- žele v razvoju 5% blaga. Drugo področje, ki zahte- va pozornost komunistov v osngvnih organizacijah, je likvidnost. Že v lanskem, po- sebej pa še v letošnjem letu se je likvidnostna situacija v organizacijah združenega dela poslabšala. To slabšanje se je kazalo v rasti medseboj- nih zadolžitev, v zmanjševa- nju sredstev na žiro računu in v izposojanju sredstev re- zerv ter najemanju kreditov za izplačilo osebnih dohod- kov. Likvidnostna situacija je bila posebej zaostrena v juliju in avgustu, marsikje pa se z nelikvidnostjo otepa- jo tudi sedaj. Predvsem v ti- stih tozdih je tako, ki poslu- jejo z izgubo, na meji ali pa z nizko stopnjo rentabilnosti. Seveda bi lahko med zabe- ležbami celjskega gospodar- stva omenili še marsikaj - ta- ko izgube, ki so jih v polletju »prigospodarili« v celjskih organizacijah združenega dela kar za 82,9 milijonov, kot zaposlovanje, ki narašča preko opredeljenih okvirjev. Toda narobe je, da znova ugotavljamo posledice go- spodarskega ravnanja orga- nizacij združenega dela. Na seji občinske konference ZKS so komunisti celo me- nili, da prevečkrat ugotavlja- mo posledice gospodarjenja in vse premalokrat tehtamo vzroke zanje. Zato je prav, da se v osnovnih organiza- cijah komunisti organizira- jo tako, da bi pobrskali po vzrokih slabosti. Pa ne sa- mo tistih objektivnih, kot pravimo. Konkretno in ja- sno bi veljalo oceniti lastna ravnanja in izpostaviti od- govornost komunistov za stanje, kakršno je v določe- ni delovni sredini. Gotovo pa so volilne konference os- novnih organizacij ZK pravšnja priložnost za tako naravnano razpravo! DAMJANA STAMEJCiC OCENA PROBLEMSKE KONFERENCE PRELOŽENA Na drugi seji sveta za socialno politiko pri ob- činski konferenci sociali- stične zveze v Celju, ki je bila v preteklem tednu, je bila udeležba borna. Ker niso bili v večini prisotni predstavniki tistih skup- nosti in organizacij, ki so bili spomladi zadolženi za izvajanje stališč problem- ske konference, je bila njena ocena preložena na eno prihodnjih sej, stali- šča pa bodo morala biti podana pismeno. Člani sveta za socialno politiko so razpravljali še o razvojnih možnostih in smernicah razvoja za ob- dobje 1981 do 1985 in si- cer skupnosti otroškega varstva, skupnosti social- nega skrbstva, skupnosti za zaposlovanje, skupno- sti socialnega varstva in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova- nja. Z. S. CELJSKE KS TKEJO MRE20 Pospešiti deio vseli teles v KS v celjskih krajevnih skup- nostih so v zadnjih mesecih močno razvejali osnovo sa- moupravnega in političnega odločanja, saj so ustanovili mnoga nova telesa kot na primer svete, sekcije, odbo- re. S tem pa so komajda po- globili vsebino dela vseh teh organizmov, saj v polnem smislu še niso začeli delova- ti. To pa pomeni, da je po- trebno z ustavno preobrazbo krajevnih skupnosti in s po- glabljanjem samoupravnega in družbenopolitičnega živ- ljenja v krajevnih skupno- stih celjske občine še nada- ljevati. Že marca letos je celjska občinska skupščina obširno obravnavala analizo o samo- upravnem in družbenoeko- nomskem položaju krajev- nih skupnosti. Tedaj so dele- gati sicer soglašali, da je bil v krajevnih skupnostih celj- ske občine storjen bistven napredek pri poglabljanju samoupravnih in delegat- skih odnosov, da se je izbolj- šala materialna osnova v kra- jevnih skupnostih, da so mnoge krajevne skupnosti dobile ustrezne prostore za delegatsko, samoupravno in družbenopolitično delo, da so rešile mnoga pereča ko- munalna vprašanja in še bi lahko naštevali. Toda kljub temu je vprašanj, s katerimi se spopadajo v celjskih kra- jevnih skupnostih veliko. Da bi pospešili njihovo reševa- nje in da bi še poglobili pro- cese ustavne preobrazbe krajevnih skupnosti, so dele- gati občinske skupščine sprejeli dvanajst sklepov, ki zadevajo tako krajevne skupnosti same kot tudi družbenopolitične organiza- cije, skupščino občine, inte- resne skupnosti in organiza- cije združenega dela. Vsi na- šteti subjekti morajo z vse- stransko aktivnostjo zago- tavljati poglabljanje samo- upravnega in družbenoeko- nomskega položaja krajev- nih skupnosti. Nekaj več kot šest mese- cev po sprejetju teh sklepov v celjski občinski skupščini so na predsedstvu občinske konference SZDL pregleda- li, v kolikšni meri so bili sklepi občinske skupščine že realizirani. S pripombo se- veda, da večina sklepov sega v spremembo odnosov in so zato dolgoročnega znaC Ugotovili so, da je bilo tu zadnjih mesecih opaziti j cejšnje spremembe v kra nih skupnostih, da pa j^ več problemov, ki jim je ba prav v tem času name vso pozornost. Osrednja i ra gotovo veljati planiraj saj v krajevnih skupno« na tem področju še moi zaostajajo. Z namenom, bi pospešili procese usta- preobrazbe krajevnih sk nosti bodo zato člani vods družbenopolitičnih org; zacij, občinske skupščin« izvršnega sveta tudi letos delovali v razgovorih, ki do tekli v vseh celjskih V jevnih skupnostih. Razgo re organizirata občim konferenca SZDL in Izvr svet, na njih pa bodo osve li vprašanja samoupravne politične organiziranosti krajevnih skupnostih ocenili uspešnost delova; družbenopolitičnih orga zacij. Spregovorili bodo ti o vrsti ostalih vprašanj, 1 je informiranost krajanov delovanju hišnih svet problematiki interesne združevanja občanov in di gem. Skratka, razgovori krajevnih skupnostih, ki bodo zaključili 17. decei bra, bodo pomenili enegal stvenih elementov v celi nem okviru prizadevanj uresničevanje stališč celj občinske skupščine po moupravni in družbenoel nomski preobrazbi kraj nih skupnosti. DAMJANA STAMEJCl DELEGATI ZA POVIŠANO STOPNJO Torkova seja skupščiij kulturne skupnosti je bila robu sklepčnosti. Delegi so sprejeli smernice bodoi ga razvoja kulture v celjs občini, razpravljali so o o novi celjskega gradu in g sovali za povečano stopi prispevka od osebnega d hodka za kulturo, oziroma namenska sredstva za obr vo gradu. Pri zadnji toi dnevnega reda že niso mo| končati dela, ker je bi skupščina že nesklepčt Več o zasedanju v prihodi številki. SINDIKAT V TOPRU ŠE ZA POMOČ NIMAJO Sindikat se bori za boljše poslovanje Pred osnovnimi organizacijli- mi Zveze sindikatov stoji v tem času vrsta pomembnih in odgo- vornih nalog. Verjetno kaže med njihovo množico še posebej iz- dvojiti tiste, ki so vezane na re- zultate gospodarjenja, saj je po- trebno do zaključka poslovnega leta storiti še marsikaj, da bi se zadeve izboljšale. Zatorej bi lah- ko sklepali, da predsedniki os- novnih organizacij še zdaleč ni- majd lahkega dela. Najmanj se- veda v tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki se otepajo z gospodarskimi teža- vami. Med take delovne organi- zacije bi lahko uvrstili tudi celj- ski Toper, tovarno, ki zaradi svo- jih izdelkov slovi sirom po domo- vini ih marsikje v tujini, pa je kljub temu trenutno v hudih go- spodarskih škripcih. O katerih vprašanjih so v tej delovni orga- nizaciji v zadnjem času razprav- ljali v osnovnih organizacijah sindikata, kateri sp najbolj pereči problemi delavcev in kako jih re- šujejo - vse to so vprašanja, ki smo jih zastavili Zvonki Valen- čič, predsednici konference sin- dikata v Topru. Na zadnji konferenci sindikata v Topru so vzeli pod drobnogled osebne dohodke. Predvsem do- hodke tistih delavcev (oziroma delavk, ker so le te v večini), ki so razvrščeni v najnižji, to je tretji vrednostni razred. Ugotovili so namreč, da je v tem razredu kar tretjina vseh delavcev, neposre- dnih proizvajalcev in da znaša njihov povprečni mesečni doho- dek 3.556,30 dinarjev. In to le v mesecih, ki štejejo 23 delovnih dni! V tako imenovanih sušnih mesecih, ko je delovnih dni manj, pa se osebni dohodek teh delavcem, zniža celo pod repu- bliško povprečje. No, na pobudo osnovnih organizacij so na kon- ferenci sindikata predlagali, da bi delavcem ki so razvrščeni v tretji vrednostni razred, zvišali osebne dohodke za nekaj točk. Razprava ob tem predlogu je bila burna, saj so nekateri poudarjali, da je Toper izkazal ob polletju za šest milijonov dinarjev izgube in da to seveda usodno vpliva na gibanje osebnih dohodkov. Toda večina delavcev je bila vendarle za predlog o povišanju osebnih dohodkov in tako bodo prihodnji mesec dobili delavci tretjega vre- dnostnega razreda nekoliko višje plače kot doslej. »Vse naše sindikalne organiza- cije delujejo letos v zelo slabih pogojih,« je povedala Zvonka 'Valenčič. »Kajti sindikat nima niti toliko denarja, da bi izplačali enkratno denarno pomoč delav- cem, ki prejemajo nizke osebne dohodke, pa so že več mesecev bolni. Tudi odpravnin ne more- mo izplačati delavcem, ki odha- jajo v pokoj, nikakršnih sredstev Zvonka Valenčič nimamo za rekreacijo ali za dru- ge tovrstne namene. Razumljivo je, da vsega tega ne moremo ime- ti, dokler ne bomo izboljšali po- slovanja, toda kljub temu je nam, ki delamo v sindikatu zelo težko. Kajti občutek imamo, da vse pre- malo naredimo za delavca.« Zvonka Valenčič je povedala, da jih čaka do konca leta še veli- ko nalog, Pogovoriti se bodo mo- rali o osnutku plana, še naprej bodo na tapeti rezultati gospo- darjenja, temeljito bi se morali pogovoriti o problemih otroške- ga varstva. ' DAMJANA STAMEJCiC TONE STEFANCIOSA OBRAZI Ob otvoritvi nove šol- ske stavbe v Rogatcu, ki je bila prejšnji teden so organizatorji svečanosti napravili zelo lepo in ple- menito gesto, saj je trak pri vstopu v novo šolo prerezal nestor prosvet- nih delavcev v šmarski občini 86 letni upokojeni šolski upravitelj Tone Stefanciosa. Moje prvo srečanje s Tonetom je bilo pozimi leta 1937. na učiteljskem zborovanju v Rogaški Slatini. Tone je bil takrat šolski upravitelj vDonač- ki gori jaz pa učiteljski ze- lenec v sosednjih Žeta- lah. Istega leta na pomlad sem se prvič oglasil kot učitelj in sosed na šili, ka- tero je upravljal in v kate- ri je stanoval s vojo druži- no. Sprejel me je po stari slovanski navadi - na pladnju je bil krožnik s kruhom in soljo, zraven pa ključi hišnih vrat kar je pomenilo: vrata so ti vedno odprta in če bo hruha za nas, ga bo tudi zate. Tone je bil pravi ljudski učitelj in prosvetitelj, ki se je vsestransko razdajal na prosvetnem, kultur- nem in gospodarskem področju. Desetletja je v šolski drevesnici vzgajal mlade sadjarje - vsak učenec je ob zaključku šolanja dobil drevesce, ki ga je doma posadil. V nje- govem čebelnjaku so se mladi rodovi seznanjali z osnovami čebelarstva. Tonetov rojstni dom je bil v Stojnem selu, prej So mu rekli Florijan pri Ro- gatcu. Še danes mi je pred očmi povečana foto- grafija, na kateri stoji prva mati, za njo pa devet stasitih sinov, med kateri- mi je Tone prvi, bil je pr- vorojenec. Mladeniča naj- lepših let je zatekla I. sve- tovna vojna, ki jo je pre- življal na ruski in soški fronti in kjer je okusil vso pezo časa. Ob razsulu Av- stro-Ogrske ga najdemo med koroškimi borci. Po izredno uspešnih me- dvojnih letih je okupator zavednega SLovenca in rezervnega majorja Tone- ta med prvimi izselil. Po štirih letih se je vrnil iz Ljubljane na svoje staro delovno mesto in z izre- dno požrtvovalnostjo po- magal pri obnov-i razruše- ne domovine, izgradnji nove ljudske oblasti in socialističnega šolstva. Tovariši, ki ste, šolske- mu veteranu, ki je vse svoje življenje posvetil delu z mladino in izobra- ževanjem odraslih zaupa- li častno nalogo, da je pre- rezal trak na novi pro- svetni ustanovi vedite, da ste ravnali pošteno in ple- menito. E. RECNIK POGOVOR S SEKRETARJEM OO ZK DRAMLJE POZNATI SVOJE RAZMERI Dogodki nas ne smejo prehitevati Jakob Trbovc opravlja funk- cijo sekretarja Osnovne or- ganizacije Zveze komuni- stov v krajevni skupnosti Dramlje šele dober mesec dni, ker je prejšnji sekretar odšel v JLA. Kakšna je aktivnost čla- nov ZK? Prav je, da na tem mestu kritično spregovorim o na- šem delu, čeprav ne smem in ne morem reči, da je naša osnovna organizacija neak- tivna. Toda kljub temu, da se dokaj redno sestajamo in obravnavamo vsaj večino aktualnih in življenjskih tem, se srečujemo s težava- mi. Mednje gre šteti pred- vsem cesto odsotnost štu- dentov in dijakov, ki jim tudi sicer ne moremo nalagati kdo ve kakšnih zadolžitev, ker so pač večinoma zdoma. Zato pa ostane za ostale čla- ne, ki so po večini obreme- njeni še z drugimi družbeno- političnimi funkcijami v kra- jevni skupnosti, toliko več dela in zadolžitev. Torej gre prav tu iskati izvor naše ti koliko manjše aktivnosti. Kako in na kak način f zmišljate o aktivnosti korni nistov v prihodnjem cd dobju? Veliko in dobro bomo lat ko delali, če se bomo red" sestajali in tekoče obravi* vali aktualne zadeve. Pre< vsem moramo dobro pozn« razmere v svoje domače' okolju in doseči enotnost p| razreševanju porajajo problemov. Ne smemo se ^ pirati v svoje okvire in tudi povezovanjem in s stalnii^' stiki z OK ZK v Sentjufl' moramo in bomo v stalni- stikih. Delo komunista mof prerasti na vsa podroij družbenega življenja. In 1^ ne bomo dovolili, da bi dogodki prehitevali, O^T uspehi pri delu prav goto* ne bodo izostali. ■ MATEJA POdM §t. 42 - 25. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 ŽALSKE DISLOCIRANE ENOTE PRAVICA NE PRIDE SAMA ^5f dislociranih enotah 484 delavcev v žalski občini je 51 dislo- (.{ranih enot, v katerih je za- posleno 484 delavcev. Mar- sikje je samoupravna orga- j,iziranost dokaj vprašljiva. Večina dislociranih enot je manjših, kjer ne izpolnjuje- jo pogojev za organiziranje f OZD. Mnogo enot je takš- nih, kjer bi bila potrebna tioljša samoupravna orga- niziranost, sicer pa je v ob- čini tudi primer, ko bi lah- ko delavci ali pa pristojni organi izven TOZD dali po- budo za razpravo o organi- ziranju TOZD. Zapisati velja, da je bilo pred leti v žalski občini enajst enot, ki so danes že organizirane kot TOZD. Na občinskem svetu Zveze sin- dikatov Slovenije v Žalcu pravijo, da vprašanje samo- upravne organiziranosti ob- stoječih enot ni najbolj pere- če, medtem ko je več proble- mov pri ožjem urejanju druž- benoekonomskih odnosov. Mislimo na nagrajevanje po delu, obveščanje, delegatska razmerja, svobodno menjavo dela, planiranje in drugo. Na območju žalske občine deluje deset pošt, ki sodijo v okvir TOZD PTT Celje. V vseh teh poštah je zaposleno 57 delavcev. V Žalcu menijo, da so tu že dani pogoji za organiziranje TOZD in tako menijo tudi poštarji sami. Zanimiv je tudi primer Le- snine, ki ima po vsej Jugo- slaviji 55 poslovalnic in eno izmed njih tudi v Levcu. Vse skupaj tvorijo eno temeljno organizacijo in dejstvo je, da bodo v delovni organizaciji slej ko prej morali proučiti možnosti smotrnejše samo- upravne organiziranosti. TOZD Elektro Celje pa je razdeljen na delovne enote, ki niso organizirane po ob- močjih, temveč po dejavno- stih. V okviru elektrogospo- darstva sicer že nekaj časa potekajo razgovori o novi sa- moupravni organiziranosti, kjer bodo morali upoštevati določila družbenega dogovo- ra o merilih za organiziranje TOZD in delovnih organiza- cij elektrogospodarstva Slo- venije. Ena izmed variant predvideva, da bi območje vseh treh nadzorstev z Mo- zirjem tvorilo eno temeljno organizacijo. V Ingradu TOZD IGM Medlog, Kamnolom Liboje dela 25 delavcev. Ti o novi samoupravni organiziranosti še niso razmišljali, obstoja pa možnost, da bi prišlo do ustanovitve temeljne organi- zacije v okviru vseh treh In- gradovih kamnolomov. Zakon o združenem delu dosledno poudarja temeljne organizacije kot osnovne sa- moupravne organizacije, vendar pa obstoja možnost, da je temeljna organizacija delovna enota, razdeljena na manjše enote. Tako v praksi oblikujejo obrate, oddelke, izmene, enote, gradbišča v proizvodnji, prodajalne... Oblikovanje in organizacijo delov znotraj temeljnih orga- nizacij pa zakon v celoti pre- pušča samoupravni ureditvi. V teh manjših organizacij- skih enotah vendarle obstoja možnost za to, da se uprav- ljanje približa delavcem. Kljub temu pa ugotavljajo, da delavci v dislociranih enotah niti ne uresničujejo pravic, ki bi jih v skladu z zakonom o združenem delu lahko neposredno uresniče- vali v takšni enoti. Na območju žalske občine se na primer za zbor združe- nega dela povezujejo te eno- te v devet konferenc delega- cij. Zanimivo pa je, da slabo delujejo še zlasti tiste konfe- rence delegacij, v katere se povezujejo dislocirane eno- te. JANEZ VEDENIK SEMINAR KOT DOGOVOR V ponedeljek in torek je bil v Preboldu dvodnevni seminar za člane vodstev Medobčin- skih svetov ZKS in ZSS za celjsko in koroško regijo. Vsebina seminarja je bila za vse vabljene zelo pomembna, saj se je navezovala na aktivnost družbenopolitičnih organizacij v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. S tem v zvezi so udeleženci seminarja govorili o pripravah planskih dokumentov, ocenili so gospodarska gibanja, o uresničevanju načela delitve po delu in drugih aktualnih vprašanjih. Obširno pa so spregovorili tudi o aktualnih nalogah Zveze sindikatov. Tako o procesu demokratizacije odnosov, o krepitvi kolektivnega dela, o nalogah Zveze sindikatov pri oblikovanju politike in samoupravnih odnosov v zdravstvu, udeleženci seminarja so spregovorili tudi o akcijskem programu pri uresničevanju samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, opozorili pa so tudi na priprave bližnjih občnih zborov sindikata. Seminar je v bistvu oblikoval oceno dosedanje aktivnosti organizacij Zveze komunistov in Zveze sindikatov pri uresničevanju dogovorjenih nalog, obenem pa je pomenil tudi usmeritev za delo v prihodnje. DS V VINSKEM VRHU SO PRAZNOVALI V nedeljo so krajani Vinskega vrha v občini Šmarje pri Jelšah prazno- vali. Krajevni praznik so povezali z otvoritvijo za- nje zelo pomembnih ko- munalnih objektov. Naj- prej ceste, ki pelje od od- cepa glavne ceste proti Vinskemu vrhu in ki so jo asfaltirali v izmeri 1400 metrov, pa tudi vodovoda v samem kraju. Poudariti velja, da so se pri izgrad- nji novega cestišča delov- no in materialno izkazali delavci obrata Tekstilne tovarne Prebold, ki - so krajanom izdatno nudili pomoč. Proslavo ob krajevnem prazniku so na Vinskem vrhu povezali tudi s pode- litvijo priznanj D S PREVOZI DELAVCEV V ŠENTJURSKI OBČINI UTRUJENI IN JEZNI OSTAJAJO NA CESTI Izletnik ne bo mogel sam rešiti zahtevne naloge Dogodek, ki ga na tem me- stu želimo opisati in osvetli- ti, kolikor se bo pač dalo, se nanaša na prejšnji neparni četrtek v šentjurski občini. Naneslo je, verjetno ne po naključju in ne prvič, da so miličniki opravljali kontrolo na avtobusih, ki so, kot vsa- ko jutro, vozili delavce in ob- čane na delo. Seveda se je takoj izkazalo, da so bili av- tobusi prepolni, saj po zako- nu v njih ne sme biti več pot- nikov kot je sedežev. Naj še povemo, da na tem področju vozijo avtobuse Izletnikovi šoferji. Kakšne so bile posle- dice (pravilne) kontrole mi- ličnikov, si verjetno ni težko predstavljati. Ob konicah (ob 5,30 in 14. uri) in povrhu še ob nevoznih dneh, je gne- ča na avtobusih zares velika in nihče ne bi rad zamudil na delo. V opisanem primeru pa se je to seveda nujno zgodilo, saj je precej potnikov moralo počakati na naslednji avto- bus. Problem izostanka ve- čih delavcev so sprožile tudi delovne organizacije, nego- dovali so potniki in tudi šo- ferji in sprevodniki, ki se s tem problemom dnevno sre- čujejo. S težavami so sezna- nili tudi Izletnik. Pri Občin- skem sindikalnem svetu v Šentjurju pa je po tem do- godku stekel še razgovor s šoferji in sprevodniki iz tega območja, ki so jasno izrazili željo po večjem številu avto- busov oziroma za dodatne avtobuse zlasti v omenjenih konicah. Zavrnili so ponud- bo Izletnika, da bi na te pro- ge uvedli primestne avtobu- se. Na progah kot so: Lesič- no, Planina in Loka pri 2u- smu, menijo šoferji, primest- ni avtobusi ne bi dokončno rešili problema, razen tega pa se jim zdijo za vožnjo po dokaj težkem in strmem te- renu neprimerni. Šoferji si te dodatne odgovornosti noče- jo nalagati, saj je vožnja (zla- sti pozimi) po makadamskih klancih tudi z manj obreme- njenim avtobusom lahko ne- varna. Kaj torej storiti, da bo volk sit, koza pa cela? Ali druga- če: da bo prav in zadoščeno vsem in vsakomur. Pri Izletniku menijo (s pro- blemom so seveda seznanje- ni že od prej), da bodo pro- blem najhitreje rešili s skup- nim dogovarjanjem. Rešitev pa vidijo tudi v tem, da bi na relaciji Sentjur-Planina in v nekatere druge smeri na Kozjanskem uvedli vozila, ki bi vozila izključno za delov- ne organizacije v Šentjurju, ki bi seveda morale poravna- ti dnevne norme za avtobu- se. Pogoje prevoza, so nam povedali pri Izletniku, bodo izboljšali z internimi ukrepi, kar pa ne bo šlo čez noč. V kolikor pa bi se šentjursko gospodarstvo odločilo in na- jelo avtobuse, bi jih pri Izlet- niku zagotovili. Verjetno se bo na to temo še kdo oglasil in dodal svoje mnenje, vendar bi v razmi- slek in morda marsikomu v pomoč, veljalo zapisati še to- le. Podobne težave se bodo verjetno vse bolj pogosto po- rajale prav v jesensko zim- skem obdobju, ko šoferji v prenatrpane avtobuse ne bo- do mogli sprejeti vseh potni- kov, za katere med vožnjo tudi odgovarjajo, kar ni lah- ka naloga. Rešitev iz marsi- katere podobne zagate bi bil tudi drseči delovni čas, MATEJA PODJED SVET IN Ml ^ PIŠE IVAN SENIČAR 41 JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA BLIŽE Avstrija (83.849 kv. km in okoli 7,520.000 prebivalcev) je naša zanimi- va soseda. V zgodovini nas je marsi- kaj družilo in razločevalo. Tudi da- nes je tako. Toda tisto, kar nas druži, naj bi bilo pomembnejše. Saj nas je »geografija zarisala drugo zraven druge, zgodovina pa je zapustila bo- gato izkustvo in izročilo o potrebi do- brega sosedstva«. Tako je rekel naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Jo- sip Vrhovec, ko je te dni uradno obi- skal Dunaj. Tovariša Vrhovca so v Avstriji pri- srčno in prijateljsko sprejeli. Imel je tehtne pogovore o svetovnih in evropskih vprašanjih, predvsem pa o stikih med obema deželama. Ta izme- njava mnenj, s tem pa tudi priprav- ljenost na sodelovanje, je bila izčrp- na in optimistična. To pa pomeni, da sta si Jugoslavija in Avstrija za sto- pinjo bliže, kot sta bili pred leti. Če takrat naši odnosi niso bili dobri in čeprav tudi še zdaj ni vse, kar bi jim zagotavljalo nadaljnjo rast, uresniče- no in izpolnjeno, pa je preprek za to na naši strani kar najmanj. Zaradi tega je tem bolj razveseljivo, da se je Vrhovčev obisk uspešno zaključil in da se bosta ob otvoritvi del na kara- vanškem predoru srečala naš predse- dnik zveznega izvršnega sveta Vese- lin Djuranovič in avstrijski kancler Bruno Kreisky. Vrhovec je bil gost avstrijskega zu- nanjega ministra Willibalda Pahra, sprejela pa sta ga tudi predsednik republike Rudolf Kirchschlager in kancler Kreisky. V središču pogovo- rov so bila med drugim stališča do narodnostnih manjšin. Avstrija je namreč domovinatudi koroškim Slo- vencem in gradiščanskim Hrvatom. Do njih pa ima A vstrija kot demokra- tična družba in po državni pogodbi zelo določene obveznosti. Jugoslo- vanski gost je izrazil naše izrazito za- nimanje za reševanje teh vprašanj. Avstrijska stran pa je zagotovila bolj kot kdajkoli doslej svojo pripravlje- nost, da se pri tem stori vse, kar je potrebno. To pa je dobro za obe stra- ni. Možnosti za sodelovanje med obe- ma stranema so tudi na drugih po- dročjih. Obseg blagovne menjave je dosegel 417 milijonov dolarjev. Upati pa je, da je tudi v avstrijskem intere- su, da bo pri tem naš deficit manjši kot je zdaj. KITAJSKA RAST Za konec tega stoletja, in hkrati tisočletja, bodo za svet izrednega po- mena spremembe, ki so se začele na Kitajskem leta 1976. Pa naj gre za kitajska notranja iskanja, ko se po- skuša skoraj 900 milijonski narod modernizirati - ali za aktivno vlogo v mednarodni skupnosti, v kateri Ki- tajske dolgo ni bilo prav čutiti: delo- ma zaradi značilnosti njenega notra- njega razvoja, še bolj pa zaradi izoli- ranosti, v katero jo je leta potiskal zahod. Zdaj kar težko verjamemo, da ogromne Kitajske desetletja niso priznali in da je bil potreben dolgo- trajen politični boj, da sojo sprejeli v OZN. Prav je, da je tistih časov že zdavnaj konec. Kitajska se je po kadrovskih in po- litičnih spremembah od leta 1976 da- lje notranje razbistrila - vsaj za opa- zovalca. Priznala je svojo relativno zaostalost, saj ima zdaj le okoli 400 dolarjev narodnega dohodka na pre- bivalca, s tem pa tudi ogromno voljo in pripravljenost, da se modernizira v glavnih smereh družbenega razvo- ja. Za tak namen potrebuje spremem- be v notranji ureditvi, ki pomenijo v teh prvih fazah razvijanje demokra- tizacije in s tem najbrž mobilizacije vseh razpoložljivih sil. Kitajska ima letno od 15 do 20 milijonov novih dr- žavljanov in bo imela ob koncu sto- letja, ki je pa blizu, krepko čez eno milijardo ljudi. Pospešen razvoj torej ni samo modra politika, ampak živ- ljenjska nujnost te milijarde ljudi. Kitajsko modernizacijo, posebno še tisto v gospodarstvu in v obrambi, si je kaj težko predstavljati brez sodob- ne tehnologije. To bo Kitajska brez dvoma razvijala tudi sama, najeko- nomičnejša pot pa je njen uvoz od tam, kjer je in kjer jo Kitajci lahko dobijo. Zaradi tega se je Kitajska »odprla v svet«, kot pravimo. To od- piranje se je začelo temeljito z nor- malizacijo odnosov z Japonsko, po- tem z ZDA in se v zahodni smeri na- daljuje s sedanjim obiskom Hua Guo- fenga v Zahodni Evropi. Kitajski vo- ditelj, ki ga vidimo na posnetkih in na TV nasmejanega in vljudnega, ima brez dvoma zelo jasne račune s svojimi obiski. Vendar Kitajska ni le tržišče za zahodno tehnologijo in bla- go, ampak mnogo in odločujoče več. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 42 - 25. oktober 19? GOSPODARSKI TRENUTEK CELJSKE »KLIME« NOVE NALOŽBE SO NUJNE! Razgovor z direktorjem Aiojzom Zupancem. »Celjska KLIMA je ena izmed osmih članic - delov- nih organizacij SOZD IMPs sedežem v Ljubljani. Prav- kar praznujemo prvo oblet- nico združitve, ki so jo po- gojevali globji poslovni, pa tudi samoupravni razlogi. Danes je v Klimi, v njenih dveh tozdih in delovni skupnosti skupnih služb za- poslenih okrog 720 delav- cev. Prištejemo pa lahko še kakšnih 100 učencev v go- spodarstvu in še 80 štipen- distov, saj v Klimi izobraže- vanju posvečamo veliko skrb.« To je bil bliskovit od- govor direktorja Klime, dipl. ing. Alojza Zupanca na naše uvodno vprašanje o osnov- nih podatkih iz »osebne iz- kaznice« Tudi z odgovorom na vpra- šanje o sedanjem gospodar- skem trenutku Klime ni od- lašal: »Poslovni rezultati so izredno dobri. Lansko leto smo dosegli 350 milijonov dinarjev realizacije, letos računamo s 450, za prihod- nje leto pa načrtujemo pre- ko 500 milijonov dinarjev realizacije.« • To so podatki, ki povedo veliko. Še več pa, če upošte- vamo, da so v Klimi na seda- nji lokaciji že zelo utesnjeni, da imajo dokaj iztrošeno strojno opremo in delovne naprave in da se vse bolj usmerjajo v izvoz, čeprav so še pred leti delali v glavnem za potrebe domačega trga. Kakšne so izvozne ambicije Klime, je bilo naše naslednje vprašanje. »Lani smo z izvozom pro- drli v Sovjetsko zvezo, na- črtujemo pa izvoz svojih iz- delkov, pa tudi dela in zna- nja v dežele v razvoju,« je na kratko odgovoril direktor Zupane in nadaljeval pogo- vor o naložbeni usmeritvi, saj se nove naložbe ob stal- nem povečevanju proizvod- nje postavljajo kot nujne: »Na prvo mesto lahko po- stavimo naložbo, ki je že v teku. Gre za proizvodnjo klimatizacijskih kanalov. Z izgradnjo bomo pričeli že prihodnji mesec, dokončati pa jo mislimo da maja pri- hodnjega leta. Poleg tega pripravljamo še naložbo v proizvodnji industrijskih klimatskih naprav, čeprav bomo predhodno morali po- spešeno rešiti vprašanje no- ve lokacije.« Ta nova lokacija naj bi bila na sedanjem prostoru Libeli- nega tozda IFA; torej gre za preselitev in odkup zemlji- šča! Vzporedno s tema dve- ma naložbama si v celjski Klimi prizadevajo za nujna večja vlaganja v opremljanje sedanje proizvodnje, sicer ne bodo mogli napredovati s takšnim zamahom, kot so do sedaj. Največ zaslug pripisujejo v Klimi prizadevanjem pri iskanju notranjih rezerv, drugače ne bi mogla proiz- vodnja rasti s takšno dinami- ko. Predvsem kaže omeniti stalno tedensko spremljanje uresničevanja stabilizacij- skega programa s strani sa- moupravnih organov Klime. Tako so prejšnji teden spre- jeli cel sveženj ukrepov za uspešnejše gospodarjenje, prav kmalu, že ta teden, pa bodo znani vsi podatki po periodičnem obračunu po- slovanja za 9-mesečno ob- dobje letošnjega leta. V raz- pravi so tudi osnove plana razvoja delovne organizacije v naslednjem srednjeroč- nem obdobju do leta 1985, pripravljajo pa tudi plan za leto 1980, ki ga mislijo spre- jeti konec novembra. MITJA UMNIK MGZ CELJE ENAKOMEREN RAZVOJ Iz razprave izvršnega odbora v torek je zasedal izvršni odbor Medobčinske gospo- darske zbornice Celje, ki je med ostalimi pomembnimi zadevami razpravljal tudi o usmeritvi gospodarstva v občinah Laško, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Zbornična komisija za manj razvita območja je le- tos poleti izvedla posvete v teh občinah, tako s predstav- niki občinskih skupščin, kot z nekaterimi delovnimi orga- nizacijami - med njimi z Elektro Celje, Cestnim po- djetjem. Podjetjem za PTT promet in Podjetjem za ure- janje voda NIVO iz Celja. Iz njenega jedrnatega poročila povzemamo nekatere usme- ritve razvoja v teh občinah. LAŠKO: Na območju obči- ne bi za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti vsaj v prvi fazi morali usposobiti in modernizirati regionalno in lokalno cestno omrežje, izboljšati preskrbo z vodo in elektriko, PTT storitve ter splošno preskrbo prebival- stva. V drugi fazi je težišče na razvoju kmetijstva kot najpomembnejše gospodar- ske panoge, za nosilca je opredeljena Kmetijska za- druga Laško. Nujen je po- spešen razvoj drobnega go- spodarstva, graditev manj- ših dislociranih obratov in razvoj zdraviliškega, kmeč- kega, tranzitnega in lovnega turizma. ŠENTJUR: Na področju razvoja šentjurske industrije kaže omeniti naslednje načr- te: izgradnjo industrijskega tira in obrata na Ponikvi, re- konstrukcijo lakirnice in do- graditev skladišča v Alposu, preusmeritev na proizvod- njo delov za traktorje v poz- du Tajfun, izgradnjo proiz- vodnih prostorov kovinske dejavnosti v tozdu Transport - KK Klavnica, preusmeri- tev na izdelavo izdelkov iz plastičnih mas in poliester skih smol v Toprovem tozdu Damsko perilo, povečanje obrata AERO v Dobrini in rekonstrukcijo furnirnice v Bohorju, v trgovini pa do- končanje blagovnice in mo- tela v Šentjurju ter izgradnjo trgovin na Prevorju in ob Pesnici. V kmetijstvu pa ka- že omeniti začetek meliora- cije od Lokarij do hitre ceste. ŠMARJE: V tej občini so obsežni načrti na področju kmetijstva. Omenimo naj le program za izgradnjo farme govejih pitancev in farme pi- ščancev ali kokoši nesnic, čeprav bo ta načrt mogoče uresničiti po predhodni me- lioraciji Imenskega in Pri- stovškega polja. Zaradi ob- novljenih 400 ha vinogradov načrtuje KK izgradnjo vin- ske kleti, Vital iz Mestinja misli modernizirati in razši- riti predelavo sokov, Petrol pripravlja v Bistrici izgrad- njo motela in črpalke. Gore- nje gradi obrat za plastične izdelke, Bohor bo gradil no- vo halo, v kateri bo našlo za- poslitev kakšnih 100 delav- cev. Steklarna Boris Kidrič začenja z novim obratom ki- slinske polirnice v Kozjem. To je torej okvir nekaterih gospodarskih usmeritev na obm.očju občin Laško, Šent- jur in Šmarje. MITJA UMNIK ENERGETSKE ZAGATE Torkova prva seja komisije za energetiko pri celjskem izvrš- nem svetu je predvsem opozorila na mnoge razsežnosti proble- mov energetske oskrbe občine Celje, še posebej problemov s področja plinifikacije in toplifikacije. Tako se člani komisije nikakor niso mogli ogreti za predlo- ženi predlog samoupravnega sporazuma o financiranju ter izgradnji toplovodnih naprav, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbene usmerjene stano- vanjske gradnje. Večina je menila, da gre za dodatno združevanje sredstev, ki je samoupravno, pravno in finančno zaenkrat še vprašljivo. Bila so tudi mnenja o povečanju komunalnega prispevka za urejanje zemljišč, iz katerega naj bi se financirale nove toplo- vodne naprave. Toda brez pomislekov tudi pri tem predlogu ni šlo. Vsekakor pa je res, da pri dolgoročni ureditvi energetske oskrbe v celjski občini kasnimo in, da še vedno niso izdelani niti idejni načrti, na osnovi katerih bi lahko pristopili k uresni- čevanju temeljnih plinifikacijskih problemov, kot so: razširi- tev plinovodnega omrežja in obnovitev obstoječega zastare- lega ter zgraditev sistema za proizvodnjo substitutov za ze- meljski plin. Uspešno poteka sicer v povezavi z zvezno direk- cijo za materialne rezerve izgradnja rezervoarjev za tekoči naftni plin, pri čemer je federacija udeležena z 80 odstotki. V »zraku pa trenutno visi« plačilo več kot 420 milijonov starih dinarjev stroškov za »neodvzem« zemeljskega plina - stroške obračunava Petrol - saj smo sedaj v Celju usposobljeni za prevzem komaj 8 milijonov m^ plina od 20 milijonov m^ dogo- vorjenega oziroma zakupljenega zemeljskega plina. MITJA UMNIK POGOVOR Z DELEGATKO ZAPRTI KROG Marija Gaberšek o izkušnjah Med devetimi delegati, ki so jih v krajevni skupnosti Center v Celju izvolili v po- sebno delegacijo za skup- nost socialnega skrbstva, je tudi Marija Gaberšek. Zapo- slena je na Skupščini občine Celje kot gozdarski inšpek- tor, sicer pa v delegaciji opravlja odgovorno funkcijo vodje. »Že v prejšnjem mandat- nem obdobju sem bila izvo- ljena v splošno delegacijo in sem bila nekako zadolžena za socialno skrbstvo. Toda delo je bilo res preobširno, zato je sedaj neprimerno laž- je delati v posebnih delegaci- jah. Če nič drugega, je po- dročje dela ožje, gradiva je manj in več je možnosti za poglobljeno delo,« pripove- duje Marija Gaberšek. To pa seveda ne pomeni, da se delegati ne srečujejo pri svojem delu z mnogimi težavami. Predvsem se ote- pajo z vprašanjem razumlji- vosti oziroma nerazumljivo- sti gradiv. Mnogokrat se za- lotijo, da jim je predlog; ki jim ga strokovne službe poš- ljejo v razpravo, nerazumljiv in težko primerljiv s prakso. »Zdi se mi, da je pri našem delu najtežje vprašanje, ka-, ko stališča socialne politike primerjati s prakso. Kajti de- legati v skupščinah odloča- mo o politiki razvoja tega ali onega področja družbenih dejavnosti. V praksi pa so to čisto konkretna vprašanja, ustanove. In povezati to dvo- je na področju krajevne skupnosti ali delovne orga- nizacije je za delegate res težko.« Krajevna skupnost ima pe- reče probleme na področju socialnega skrbstva, pa dele- gati zanje komajda vedo. Kajti z njimi se ukvarja so- cialna komisija, pa organiza- cija SZDL in morda še kdo. Le delegati ne. Toda zdi se, da je v krajevni skupnosti Center vendarle drugače. »V naši krajevni skupnosti se srečujemo z mnogimi so- cialnoskrbstvenimi proble- mi,« pravi Marija Gaberšek. »Smo med starimi krajevni- mi skupnostmi - po starosti prebivalecev namreč. Mladi se namreč selijo v mlajše, hi- tro razvijajoče se krajevne skupnosti, v naši pa ostajajo pretežno starejši občani. Morda le podatek, da smo našteli preko sto osemdeset- letnikov na našem območju. S tem hočem povedati, da vprašanja socialnega skrbstva in socialne varnosti sploh niso le ozka vprašanja, ampak se z njimi spopadajo prav vsa telesa in organizaci- je v naši krajevni skupno- sti.« Kljub temu, da poznajo probleme, pa imajo delegati še vedno občutek, da so za- prti pri svojem delu v krog, ki ga sami ne morejo razširi- ti. »Verjetno bomo morali ponovno pretehtati izkuš- nje,« pravi Marija Gaberšek, »ter se dogovoriti, kako bi v bodoče lahko še povezali na- še delo z interesi ljudi, ki ži- vijo v naši krajevni skupno- sti.« DAMJANA STAMEJCiC RAZSTA V A IN DNEVI EMO 1979 Prejšnji teden so v funkcionalno preurejenih prostorih celjskega Doma JLA potekali sedaj že tradicionalni poslovni DNEVI EMO J»79. Po prvih ocenah so bili zelo uspešni. Prav tako so ob tej priložnosti odprli razstavo proizvodov skoraj vseh tozdov EMO CELJE. Razstava je bila zadnji dan odprta tudi za javnost. Na fotografiji je del proizvodov enega od petih ključnih proizvodnih programov - toplotne tehnike in khmatizacije. MITJA UMNIK »OKROGLA MIZA« O OBVEŠČANJU Celjski INDOK center in delavska univerza sta v torek uspešno izvedla »okroglo mizo« o proble- mih obveščanja v dele- gatskem sistemu, katere- ga so se poleg slušateljev pravkar minulega prvega seminarja za organizator- je obveščanja v združe- nem delu, udeležili tudi predavatelji in nekateri predstavniki političnega in skupščinskega sistema iz celjske občine. »Okro- gla miza« je vsekakor uspela, škoda le, da je zmanjkalo časa za pretres konkretnih informacij- skih razmer. Sicer pa bo na progra- mu že v novembru drugi seminar, v katerem bo poudarek na praktičnosti in konkretnosti. UM 42 - 25. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 rEDEN POŽARNE VARNOSTI lOSVEŠdANJE POMENI USPEH Krst« gasilske lestve in kemičnega vozila v nedeljo se je v celjski Ijčini začel vsakoletni te- .gfl požarne varnosti, ki za- Lnia številne akcije, njegov r^vni namen pa je aktivi- sti dimveč občanov o tem, Fgl{0 pomembno je delova- ^g. na tem področju. Rezul- [jti zadnjih let so razvese- ^jvi, seveda pa ne kaže na iptn ostati ter se s tem zado- ^(jljiti. Še nadalje je treba ^repit' vezi med posamez- nimi gasilskimi društvi (prostovoljnimi, tovarni- jKimi, poklicnimi), animi- jjti mladino, izboljševati premo, zviševati znanje posameznikov, kajti le tako [(on^o lahko uspešni in var- ni. To je prispevek k druž- lieni samozaščiti in nadalje- vanje akcije »Nič nas ne jae presenetiti«. V tem tednu bo več kon- rolnih pregledov po posa- meznih delovnih organizaci- ah in službah, kako imajo joskrbljeno za gasilsko ipremo, kako znajo ljudje z ijo rokovati in podobno. Po- lebno pozornost bodo po- ivetili mladini v osnovnih in irednjih šolah, zlasti_tistih v nestih, kajti na podeželju je a to dejavnost veliko zani- Inanje. Prav bi bilo, da bi se to akcijo vključili tudi večji liišni sveti, pripravili prilož- nostna predavanja ter prak- tične vaje tudi s čiščenjem nepotrebne navlake podstre- šij in kleti. STANE OCVIRK, predse- dnik skupščine SIS požarne- ga varstva: »V dveh letih, kar obstoja skupščina, smo veli- ko naredili. Predvsem se stvari na tem pomembnem področju ne rešujejo več iz dneva v dan, ampak po na- prej izdelanih in dobro pri- pravljenih programih. Sad takšnega dela je tudi nova visoka" gasilska lestev (kako dolgo smo jo čakali!) pa so- dobno kemično vozilo S 2000, da ne govorimo o dru- gih pridobitvah. Največ jei vredno to, da se na to dejav- nost danes gleda drugače kot nekoč«. IVAN PASERO; področni poveljnik v gasilski organi- zaciji: »Zavod za požarno varnost kot poklicna usta- nova na tem področju ima od SIS za požarno varnost to veliko korist, da je končno rešeno vprašanje financira- nja ter tehnične baze. Še ve- dno pa je veliko odprtih vprašanj, kot zdravstveno stanje poklicnih gasilcev, njihov delovni čas, ki ne ustreza in zato tudi ni ka- drov, potrebne so organiza- cijske utrditve, vključevanje mladme, nadaljevanje naba- ve sodobne opreme, kar je povezano z izobraževanjem kadrov. Zavedati se mora- mo, da danes z visoko sodob- nimi tehničnimi vozili ne more dobro in učinkovito ravnati vsak, ki si to domiš- lja. Poseben problem še ve- dno predstavlja sistem vez in alarmnih naprav za hitro, učinkovito obveščanje obča- nov. To bodo v bodoče prio- ritetne naloge.« STANE OCVIRK: »Tik pred koncem je izdelava ob- činskega programa požarne- ga varstva. Razveseljivo je, da so prostovoljna gasilska društva v marsikaterem kra- ju postala takorekoč nosilec obrambnih priprav ter nosi- lec tako pomembnega po- dročja, kot je civilna za- ščita.« IVAN PASERO: »Teden požarne varnosti je ena naj- stalnejših oblik občanove družbene samozaščite. Ta te- den ni toliko namenjen gasil- cem, kot občanom, da uvidi- jo pomembnost tega področ- ja. Doseči moramo še večjo osveščenost pri občanih, utr- diti organizacijske oblike ter izboljšati povezavo in seveda pritegniti mladino.« Koncem tedna (petek) bo- do Celjani lahko prisostvo- vali krstu ter prevzemu vi- soke gasilske lestve ter ke- mičnega vozila, v soboto pa bo pred halo Golovec zbor in pregled vseh gasilskih enot združen z praktično vajo na bližnjem proizvo- dnem objektu. Tudi v tem tednu velja: akcije ne bo ko- nec v nedeljo, ko se bo for- malno letošnji teden zaklju- čil, ampak je to izobraževa- nje potrebno stalno in te- koče« TONE VRABL DIAPOZITIVI IN TULIPANI Turistično olepševalno druš- tvo Šentjur je 18. oktobra v dvo- rani gasilskega doma prikazalo lepe barvne diapozitive kraja in okolice. Dvorana je bila polna obiskovalcev. V uvodu je predse- dnik Jože Vovk, učitelj Vrtnar- ske šole podal kratko poročilo o delu društva. Med drugim je poudaril, da morajo število čla- nov povečati, potem bo društvo lahko bolje delalo. Na koncu je Jože Vovk podelil nagrade in posebna priznanja ob- čanom za najlepše urejeno oko- lje. Bilo je 20 nagrad in to lepe. Vsak nagrajenec je dobil en zavi- tek s petdesetimi gomolji tulipa- nov. HILDA LOKOVSEK PRED LETOŠNJO KONCERTNO SEZONO Z majhno zakasnitvijo zaradi obnovitvenih del v dvorani Narodnega doma se bo prihodnjo sredo začela nova sezona abonmajskih koncertov. Na sporedu bo osem večernih koncertov domačih in tujih umetnikov pa še vrsta mladinskih ih izrednih glasbenih nastopov. Med večernimi koncerti bo prvi prihodnjo sredo, ko bo gostoval odlični mladi zagrebški violončelist Valter Dešpalj. To je trenutno eden naših najvidnejših glasbe- nikov, ki se je učil pri znamenitih mojstrih svojega instrumenta in nastopal po vseh znanih svetovnih kon- certnih odrih. Pri klavirju bo pianistka Ksenija Kos. V novembru bo v Narodnem domu gostoval godalni kvartet Lisenko iz Sovjetske zveze, v decembru pa Akademski pevski zbor iz Ljubljane. V letu 1980 bodo v Celju gostovali še orkester Slovenske filharmonije, zagrebški pianist Vladimir Krpan in Madžarski ko- morni orkester. Svoj delež bo h koncertnemu abon- maju prispeval tudi Celjski godalni orkester, verjetno pa bo v spomladanskem času gostoval tudi mariborski ansambel CoUegium musicum, ki je zaradi omenjene adaptacije Narodnega doma v septembru odpadel. Poleg teh koncertov pa Zavod za kulturne prireditve načrtuje še vrsto koncertov za mladino, od katerih bodo mnogi tudi v nekaterih šolah, ki imajo za to primeren prostor. Na vrsto pa bodo prišli tudi ljubitelji operne glasbe, saj bosta poleg večera opernih arij v tej sezoni v celjski gledališki dvorani gostovala še ansam- bla iz Ljubljane in Maribora. Koncertni abonma je ubran predvsem komorno pač glede na razmere, ki vladajo ta čas v Celju. Za velike simfonične koncerte namreč ni primerne dvorane in kot kaže, bo ta problem prisoten še precej časa. To pa bo slej ko prej "še vedno velika škoda za celjsko glas- beno življenje. E.G. ŠMIHEL NAD MOZIRJEM OA BI IMfcU VtG OVČJE VOLNI^ Dela, ki prehajajo v narodopisno posebnost - Ali bo turistična prireditev spodbudila večjo rejo ovac? Ni kaj reči. Mladi zadružniki v Šmihe- lu nad Mozirjem so se lotili hvaležne naloge. Letos so že tretjič zapored pri- pravili ovčarski praznik. Kot turistično prireditev. Kot tisto, ki bi naj opozorila na delo, ki danes, žal, prehaja v pozabo in ki bi naj zatorej opozorila, da je lahko tudi reja ovac hvaležna in donosna go- spodeirska dejavnost. Nekoč se je po pašnikih okoli Gornje Savinjske doline podilo okoli 17.000 ovac. Solčavska ovca je bila znana daleč naokoli. Danes je v mozirski občini kvečjemu tisoč ovac. Torej, precej manj. In prav zaradi takšnega stanja, ki ima tudi svoje vzroke, postaja reja ovac, zla- sti pa striženje živali in priprava volne, že skoraj narodopisna posebnost. Ta de- la prehajajo v pozabo, mladi jih skoraj ne poznajo. Zato je predstavitev teh opravil, pa čeprav samo na turistični prireditvi, pomembna mikavnost za šte- vilne ljudi. V Šmihelu je bilo tisto nedeljsko po- poldne živahno. V majhni staji na prire- ditvenem prostoru je bilo le nekaj ovac. Bolj za vzorec. Niso jih prignali s plani- ne, ker jih imajo kar doma. In potem se je ob delu, ki so ga prika- zali, razvil živahen pomenek med doma- činom Antonom Acmanom in nekda- njim pastirjem Janezom Polanškom. »Janez, kdaj ste odgnali ovce na paš- nik?« »Po navadi ob koncu maja. Paša je potem trajala vse do približno dvajsete- ga septembra.« »No, danes jih bodo pred striženjem najprej skopali. Kako pa je bilo ta- krat?« »Ovce smo jeseni prignali do gospo- darjev čiste, zato jih ni bilo treba prej kopati. Lotili smo se kar striženja.« Velika lesena kad je bila napolnjena z vodo. Ovca se je upirala. Pa so jo močne roke le zadržale in položile v kad. Kopa- nje je bilo hitro končano. Potem je bilo treba počakati, da se je žival posušila. Na vrsto je prišlo striženje. Spet dva para močnih rok. »Da, če je pomočnik dober, traja stri- ženje ovce okoh deset minut, sicer pa dlje...« Velike škarje, kot tiste, ki jih potrebu- jejo vrtnarji za rezanje cvetja, so rile med košato volno. Za njimi je ostajala gola goža. Tu in tam krvav madež. Kajti ob nemirni živali je bilo rezanje težko. »Staro ovco smo ostrigli celo, mladi pa smo pustili čop na hrbtu ali na repu. Tako smo jo ločili od drugih...« »Kolikokrat na leto ste strigli ovco?« »Po navadi dvakrat, včasih tudi tri- krat. Kadar smo strigli dvakrat, smo to delali ob koncu marca in ob koncu sep- tembra. Kadar pa smo se odločali za trikratno striženje, je bila volna seveda krajša in v tem primeru je bila kratka skupaj z lanom za izdelavo posebnega blaga, za raševino, kot smo mu rekli. Iz raševine so napravili hlače za otro- čad. Bile so trde in trpežne. Stale so kar same. Obešalnikov niso potrebovale. Te hlače so vzdržale vsa plezanja po drevju in ša kaj drugega. Bile pa so tudi tiste, ki so povzročale na otroški ritki tudi krva- ve odtrgnine...« Ko so se lotili striženja, je bilo volne po celi hiši na kupe. Predice so si želele dolge niti, zato so zmeraj zagovarjale le dvakratno striženje. »Ko ste ostrigli volne z živali, kaj potem?« »Potem jo je bilo treba scufati, skrta- čiti v rahle plasti. Ženske se tega dela ne lotevajo rade. Ostajalo je bolj moško. To je zamudno delo. Je pa govorilo še o nečem. Ce je bila namreč predica spret- na, urna, jo je tisti, ki je volno krtačil, komaj dohajal. Ce pa je hotel pri krtače- nju malo pogoljufati, je oddal debelejšo, bolj trdo plast volne. Predica mu jo je seveda vrnila in zraven še kakšno re- kla...« Zrahljana volna je zdaj prišla med prste predic. In zavrteli so se kolovrati. Prva nit je bila tanka. Zatem so jo na motovilu zvili v štrene. In če so hoteli imeti debelejšo nit, to pa se je skoraj vedno zgodilo, so jo še enkrat prevzele predice in napeljale skozi kolovrat. Preja se je po navadi vlekla skozi vso zimo. Tedaj so oživeU zimski večerL V vas so prišli fantje. Preja se je spremeni- la v domačo veselico. »Kolovrat je dobro tekel, če je bil na- mazan, krtačo pa so navadno poškropili z žegnano vodo... No, ko so tako spredli prve niti, so jih dostikrat pomešali z la- nenimi in tako so dobili niti za reše- vino...« »Koliko volne daje ovca?« »Tako približno en kilogram pri eiKm striženju. Pri dvakratnem seveda dva kilograma, medtem ko pri trikratnem niso bili trije nikoli. Toda, ni samo volna tista, ki prinaša dohodek. Tu je tudi me- so, zelo okusno ovčje meso, še posebej tedaj, če ga zna gospodinja dobro pri- praviti...« Zanimiva in lepa prireditev. Zato je škoda, da ostaja več ali manj le v doma- čem krogu. Zaslužila bi si večjo propa- gemdo. Tudi obisk bi bil večjL Seveda bi se morali nanj primemo pripraviti. Pa tudi sicer je Smihel nad Mozirjem tista vasica, ki privablja po svoje, zaradi svo- je lege, lepote, domačnosti. In ko bodo do nje asfaltirali tudi cesto, bo dosti bli- že. Ce bi se mladi zadružniki ob pomoči starejših odločili za večji obseg svoje prireditve, bi prav gotovo uspeli. M. BOZiC Striženje ovce. Roke morajo biti spretne pa tudi "točae... Na vrsto so prišle predice... Med Janezom Polanškom, aekdaafim pastirjem (na levi) in Antonom Acauutom je stekel Hvahen pome- nek... 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 42 - 25. oktober MAGI- STRALA ZAHOD Pred leti so najvidnejši predstavniki celjske ob- činske skupščine in Re- publiške skupnosti za ce- ste p>odpisali dogovor o sofinanciranju del za iz- gradnjo tako imenovane- ga celjskega cestnega prometnega križa, za ma- gistralo vzhod-zahod in sever-jug. V sredini letošnjega po- letja so pričeli z deli za izgradnjo prve faze in prve etape zahodne cest- ne magistrale. To so dela na odseku od Levca do Čopove ulice. To je hkrati tudi prva etapa. Kot reče- no, pa gre tudi za prvo fazo, kar pomeni, da gra- dijo zdaj dva vozna pasa bodoče štiripasovnice. Po načrtih in vseh predvide- vanjih naj bi bila dela v prvi fazi in prvi etapi kon- čana do sredine prihod- njega leta. Nova magistrala bo dol- ga skoraj dva kilometra, oziroma natančno 1924 metrov. Projekt za ta dela je bil izdelan že pred tre- mi leti, se pravi 1976. leta. Predvideni stroški za to naložbo so v višini okoli 87,2 milijona dinarjev, ki jih bosta oba sofinancerja Občinska komunalna skupnost, Enota za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč ter Re- publiška skupnost za ce- ste prispevala v enakih deležih. Dela na tem pomemb- nem objektu izvaja kolek- tiv celjskega Cestnega podjetja skupaj z Nivo- jem in seveda drugimi izvajalci. Izgradnja zahodne ma- gistrale je pomembna predvsem zaradi prevze- ma tako imenovanega da- ljinskega prometa pa tudi prometa v industrijsko cono Celja. Po vsem tem je na dlani, da bo močno razbremenila stanovanj- sko sosesko ob Ljubljan- ski cesti, ki bo postala že v tej fazi slepa ulica pred obstoječim železniškim prehodom v Levcu. (Nadaljevanje tega za- pisa v prihodnji številki.) SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ŠENTJUR ZA POMOČ SOČLOVEKU Prostor in itadri za predzaiionsiie svetovainice Pri Skupnosti socialnega skrbstva v Šentjurju se sre- čujejo z množico problemov zlasti zaradi visokega števila ostarelih in onemoglih obča- nov, ki ostajajo brez sredstev za preživljanje. V mnogih primerih gre za onemogle kmete, ki zaradi starostne iz- črpanosti ne morejo več ob- delovati zemlje, nimajo pa nasledstva ali pa so se njiho- vi otroci odselili bliže k me- stu in industriji. Številna po- sestva zato ostajajo neobde- lana, ne prinašajo nobenih dohodkov, kmečka pokojni- na pa, ki jo prejema le en zakonec, nikakor ne zadošča niti za najnujnejše potrebe., Poleg teh, se v šentjurski občini pojavlja tudi vse več tistih ostarelih občanov, ki bi jim bila nujno potrebna domska oskrba. Občani se v vse večjem številu tudi sami obračajo na Skupnost social- nega skrbstva v Šentjurju za- radi svojih ali sosedovih tež- kih socialnih razmer. Pri Skupnosti socialnega skrbstva pa menijo, da bodo v bodoče morale odigrati večjo vlogo predvsem kra- jevne skupnosti, ki do sedaj pri organiziranju soseske po- moči še niso veliko naredile. Tudi mladoletniško pre- stopništvo narašča iz leta v leto in terja od strokovne službe vedno več pozornosti. Delo z mladoletnimi pre- stopniki je zahtevno in odgo- vorno, saj gre za tiste mlade ljudi, ki jih je treba usmeriti na pravo pot. Širši, regijski problem, s katerim se seveda srečuje tu- di Skupnost socialnega skrbstva Šentjur, je tudi ustanavljanje oddelkov za delovno usposabljanje du- ševno prizadetih otrok. En tak oddelek je v minulem le- tu ustanovil zavod Ivanke Uranjekove v Dobrni, kamor je vključenih tudi 5 otrok iz šentjurske občine, kar je se- veda veliko premalo za zado- voljitev vseh potreb. In na koncu naj omenimo še eno skrb, ki se poraja pri Skupnosti za socialno skrbstvo v Šentjurju. S 1. ja- nuarjem prihodnje leto mo- rajo obvezno začeti z delova- njem predzakonske in za- konske svetovalnice. Za to nalogo morajo seveda biti usposobljeni strokovni ka- dri, kot so: socialni delavci, psihologi, zdravniki, sociolo- gi in pravniki. Poleg stro- kovnjakov bo treba prven- stveno zagotoviti za nemote- no delo tudi prostore. V Šentjurju pa zaenkrat za to področje dela nimajo rešene- ga niti kadrovskega niti pro- storskega problema. Zato bo na jutrišnji seji skupščine občine Šentjur tekla beseda tudi o delu in problemih Skupnosti za socialno skrbstvo. M. PODJED V BESEDI IN SLIKI HOTEL GOLDING RUBIN Z izgradnjo novega hotela v Žalcu so v teh dneh t daleč, da bo kmalu pod streho. Hotel bo imel 120 postel 350 sedežev v restavraciji, banketni sobi, bistroju, nočn lokalu ter na vrtu. Ob hotelu bo še letos stekla izgracj pokritega bazena. Novi hotel v Žalcu bo nosil ime Gold rubin, kar dokazuje, da je med pobrateno občino Žale( KrušeVac vse tesnejše sodelovanje. Predračunska vredn hotela je 70 milijonov dinarjev. Po programu bi naj 1 otvoritev za 22. december letošnjega leta. T. TAVC JESEN NE SKOPARI ^ CELJSKA ZDRAVSTVENA PROBLEMATIKA DELEGATI SO SE OGREU Zaradi nerešeniit vprašanj s področja zdravstva Vseh enajst točk dnevnega reda, v katerih so "v tem te- dnu razpravljali delegati skupščine zdravstvene skupnosti v Celju, se je zače- lo in končalo pri trikotniku, katerega stranice se že nekaj let začrtujejo na relaciji: zdravstvena postaja (katera- koli), kadri (zdravstveni) in stanovanja zanje. Ta problematika je bila ra- zvidna iz delegatskih vpra- šanj, na dan pa je prišla tudi pri izhodiščiji programa zdravstvenega varstva za pri- hodnje leto kot tudi pri sred- njeročnem programu zdrav- stvenega varstva za nasled- njih pet let. Delegati so bili ostri, zlasti ko je tekla razprava o ukini- tvi lekarne v Gaberju, saj njena dokončna rešitev še ni jasna. Delegati iz vrst upo- rabnikov so terjali odgovore glede splošne in zobozdrav- stvene službe v Dobrni, v zvezi s kadri pa je tekla bese- da ob bodoči zdravstveni po- staji v Storah. Brez pridržkov pa so dele- gati podprli družbeni dogo- vor o združevanju sredstev za modernizacijo in dogradi- tev objektov specialistič- noambulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje v obdobju od 1. januarja 1981 do 31. decem- bra 1985. Udeleženci dogo- vora, katerega so podpisale vse občinske zdravstvene skupnosti celjskega območ- ja, so ugotovili, da pomeni podpis tega družbenega do- govora nadaljevanje družbe- ne akcije delovnih ljudi in občanov občin celjskega ob- močja. Z zbranimi sredstvi bo stekla gradnja celotnega objekta hospitalno speciali- stične dejavnosti v letoš- njem letu, usposobljen pa bo tudi del specialističnih am- bulant in sicer za potrebe ki- rurških strok: urologijo, or- topedijo, travmatologijo, vis- ceralno kirurgijo, otroško ki- rurgijo, oralno kirurgijo, RTG kabinet z mavčarno ter ostalimi pripadajočimi funk- cionalnimi prostori. Skupno bo usposobljenih 20 speciali- stičnih ordinacij. Z. S. Značilna slika na utrujenem jesenskem polju. Svetlo mene buče počivajo v vrsti kot simbol jesenskih zemeljs^ darov. 50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA LESIČNO- PILŠTANJ Gasilsko društvo Lesično-Pilštanj je pred dnevi slavilo let delovanja. Na slovesnosti, ki je bila v novemi vaškei domu v Lesičnem, se je zbralo poleg številnih gasilcev občinske gasilske zveze Šmarje pri Jelšah še sedem ust novnih članov društva v Lesičnem. Za začetek je bila gasilska vaja in prikaz gašenja s topoi na peno. Zbranim je najprej spregovoril pobudnik gasilstva in ust novitelj Janko Prislan, ki je poudaril velik pomen društva vseh 50 letih obstoja. Sedanji predsednik Andrej Kocman je opisal delovi uspehe društva v zadnjih nekaj letih, ko so v vseh večj zaselkih organizirali manjše gasilske enote ^ trojke, ki i opremljene z malimi Tomosovimi črpalkami. Poudaril je tudi pomemben delež članov gasilskega dni tva pri gi-adnji vaškega doma v Lesičnem, kjer ima tUi društvo svoje nove prostore. Ker posveča društvo veliko pozornost pionirjem in ml' dini, so ob slovesnosti svečano sprejeli v gasilske vrste 3 pionirjev osnovne šole Lesično, ki že nekaj časa uspešn nastopajo na raznih gasilskih tekmovanjih. Poveljnik Miha Zakošek jim je med drugim zaželel, dali vsi ostali zvesti društvu do njegove 100 letnice. Ob jubileju je društvo prejelo republiško odlikovanje H stopnje. Podelil ga je poveljnik občinske gasilske zve2 Vinko Plavčak, ki je zaželel društvu tudi v bodoče mnof uspehov. Podelil je tudi 7 diplom za 50 let, 9 diplom za 30 l^J 11 diplom za 20 let in 18 diplom za 10 let zvestega dela gasilski organizacij. ^ M. ZAKOSEl DOSTOJNO SMO POKOPALI NAŠO TREZO! Dobili smo pismo iz Slivnice. Dopisnik Stane Kurnik tali piše: V nedeljo smo pokopali socialno podpiranko 98 • staro Trezo. Pokojnico so krajani spoštovali in jo imeli raf Zaradi njene pridnosti. Preživljala se je z dnino pri sosed" Bila je skromna, tiha in nas tiho tudi zapustila. Za nj^ pogreb je poskrbel predsednik pokopališkega odbora Jo* Voga. Pogreba se je udeležilo mnogo krajanov. Terezin gr^ je pokril venec belih nageljnov in dobrih spominov nanj^J Naj spomnimo bralce NT, da smo pred leti objavili ^ širno reportažo o Trezi in njeni kozi. Sami sta živeli na hri' nad Gorico pri Slivnici. Tudi mi imamo lepe spomine nanj POZATIŠJU- DELO KOMUNISTOV VEMO Domala dve leti je trajalo mrtvilo v delu osnovne organizacije Zveze komunistov v Delovni skupnosti skupnih služb v Emo. Resda so bili posamezni komu- nisti v tem času aktivni v mnogih organih in organiza- cijah, a skupne in učinkovite akcije kljub temu ni bilo. »Vseeno pa gre priznanje komunistom v skupnih službah, ki so vseskozi opozarjali na neaktivnost osnovne organizacije in so končno le pripeljali do tega, da je osnovna organizacija dobila novo vodstvo,« pri- poveduje sedenji sekretar osnovne organizacije Rado- van Štajnpihler. Tako smo končno presekali mrtvilo, sprejeli akcijski program in se litili dela.« Seveda je težko kar tako zapolniti vrzel, ki nastane kot posledica mrtvila. Zato so komunisti v delovni skupnosti skupnih služb večino pozornosti namenili vprašanjem gospodarjenja, pa svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela. »Zavedamo se,« je poudaril Radovan Štajnpihler, »da še zdaleč ne obvladujemo samoupravnih, delegat- skih, družbenopolitičnih in ekonomskih razmer v naši skupnosti. Vemo tudi, da smo v razpravah premalo konkretni, da moramo okrepiti delo na področju idej- nopolitičnega usposabljanja, da moramo storiti še ve- liko pri uresničevanju kadrovske politike. Skratka - z idejno in akcijsko enotnostjo bi lahko storili marsikaj, predvsem pa okrepili vpliv naše osnovne organizacije Zveze komunistov. O tem pa se bomo podrobneje dogovorili na volilni konferenci naše osnovne organi- zacije, ki ji prav v vsebinskem smislu delovanja pripi- sujem zelo velik pomen.« DS UPOKOJENCI LAŠKE OBČINE SO IMELI SVOJ TEDEN V laški občini so v nedeljo zaključili »Teden upokojen- cev«. Prireditev za zaključek so pripravili v Rečici v kultur- nem domu, ki že dolgo ni služil svojemu pravemu namenu. Pred nabito polno dvorano se je zvrstil dveurni pester spo- red, ki so ga bili upokojenci nad vse veseli, tudi ob zavesti da po odhodu v pokoj niso pozabljeni sicer pa tega s svojo aktivnostjo tako in tako ne dovolijo. Zbranim je govoril predsednik Občinskega sindikalnega sveta Marko Manfreda, ki se je zahvalil prisotnim za njihovo minulo delo in za še vedno živo družbeno aktivnost. V kulturnem sporedu so sodelovali: Godba na pihala iz Laškega, moški pevski zbor TIM, šolske skupine iz Laškega, Rimskih Toplic in Radeč, ki so prispevale pevske, glasbene, plesne in recitacijske točke - prisrčno da le kaj. Tudi igrico so zaigrali. V programu je nastopila tudi folklorna skupina KD »Anton Tanc« iz Marijagradca. Na tej zaključni svečanosti so podelili tudi priznanja za uspehe na tekmovanju upokojencev - strelcev. Kljub sivim in redkim lasem so se izkazali z mirno roko mnogi, najboljši pa so bili Rudi Jagrič, Peter Podbevšek in Franjo Klajne. V tekmovanju skupin je bila laška postava boljša od rečiške. Upokojenci so bili zelo.zadovoljni. Zlasti tisti, ki jih nji- hove nekdanje delovne organizacije pozabljajo, takih pa je v laški občini tudi nekaj. Zal. j j^pj 42 - 25. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran " MED BRATI SRBI KOLO IN POLKA V ENEM! V občini Kruševac so gostovali pevci lx Tmave in Veseli hmeljarji 14. oktobra praznujejo v občini Kruševac občin- ski praznik v spomin na dan, ko so osvobodili mesto. Kruševac je že ne- kaj let pobraten z Žal- cem, saj je bilo med dru- go svetovno vojno v oko- lico tega mesta izseljeno precej Savinjčanov in prav v tiste najtežje dni segajo korenine bratstva dveh narodov, ki so se- daj pognale in obrodile že prve sadove. Ena izmed oblik trajnega medsebojnega sodelova- nja je tudi kulturna izmenjava. Skoraj še ni bilo kulturne skupine iz žalske občine, ki se ne bi predstavila v Kruševcu in okolici, amatersko kulturo iz Kruševca pa dobro poznajo tudi Sa- vinjčani. Pred kratkim so v počastitev praznika Kruševca tam gostovali člani MPZ in Trnave, ki ga vodi Jože Škorjanc, narodnozabavni ansam- bel Veseli hmeljarji in recitatorki Anica Hribar in Jožica Ocvirk iz Pre- bolda. S to kulturno sku- pino smo bili tudi mi in tako lahko znova pišemo o dogodkih, tako lepih, prijetnih in toplih do- godkih, ki jih je mod do- živeti le v bratski Srbiji. Ce smo o tem ie toliko pisali, pa je doslej ven- darle bilo o gostoljubju tamkajšnjih ljudi izreče- nih in zapisanih še pre- malo besed. SNEMANJE ZA GRAMOFONSKO PLOŠČO Trinajstuma vožnja z avtobusom do Kruševca je lahko kai neprijetna za- devščina. Če pa je dnižba sestavljena iz dobrih pev- cev in glasbenikov ter množico tistih, ki vedno razdrejo kakšno duhovi- to, potem je to pravi uži- tek. Tokrat je že bilo tako. Kljub temu pa smo prišli v Kruševac kar izmučeni. Utrujenost pa je takoj mi- nila, ko so nas pred hote- lom Rubin pričakali naši gostitelji. Potem sta se z nami ves čas mudila se- kretar Kulturne skupno- sti Sveta Ljubisavljevič in sekretarka Zveze kul- turnih organizacij Jelica Jovanovič. 2e po nekaj minutah smo se odpeljali v mesto Brus pod Kopaonikom, kjer smo prenočili. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku je namreč bila v vasi Veliki Siljegovac, ki je dvajset kilometrov oddaljen od tod. Tu je bil tudi nekak- šen spoznavni večer. In že se je po hotelski dvora- ni razlegala tista lepa slo- venska narodna Oj ta mli- nar in potem še Pleničke je prala, ki jo je še pred dobrim letom s takšno ra- dostjo v srcu zapel pri Smiglovi zidanici Edvard Kardelj. Ubrani glasovi trnavskih pevcev so naj- prej pričarali izjemno tiši- r»o, takoj za tem pa iskre- ploskanje, ki je svoj ^rhunec doživelo ob zak- ljučku pesmi Oj Moravo. SVETO LJUBISAV- LJEVIČ:« Dragi pevci iz Trnave! Presenetili ste fiie. Ne vem, kaj naj vam •■ečem, toda zame ste izre- cni pevci. V Kruševcu oomo v kratekm posneli gramofonsko ploščo z na- ''odnimi pesmimi iz Po- moravlja. 2e sedaj vas va- bim: Pridite in posnemite na ploščo našo lepo Oj Moravo.!« Pevcem so se zaiskrile oči, kar čutiti je bilo tople in iskrene poglede na nji- hovega zborovodjo Jože- ta Skorjanca. Radi ga imajo, saj so se pri njem mnogo naučili. Radi tudi zato, ker je z njimi prija- telj, toda kadar je treba, tudi človek trdnih načel, ki ne popušča. Potem, ko so za ples poskrbeli še Veseli hmeljarji, je Jože pogledal svoje pevce, jim izrekel dve, tri besede in odšli so na počitek. Jutri bo naporni dan. Najprej nastop v Velikem Silje- govcu in potem še v do- mu mladine v Kruševcu. GOSTOUUBNOST V VELIKEM ŠILJEGOVCU Lepo nedeljsko jutro je bilo. Na nebu niti oblačka in sonce je dobesedno žgalo. Po skoraj polurni vožnji smo prišli v Veliki Siljegovac. Vsa vas je bila na nogah. Transparenti z napisi Tito-naša pot, Ju- goslavija-bratstvo in enotnost-samoupravlja- nje-neuvrščenost. Poz- dravljeni bratje iz sloven- skega Žalca... Vrvež, stojnice, odprte trgovine, prazniče obleke, odo j ki na ražnju, srbske naro- dne... Na stojnicah pro- dajajo vse mogoče - od kičastih plastičnih izdel- kov od kdove kod, do jo- pic. Izstopili smo iz avto- busa. Pričakali so nas predstavniki krajevne skupnosti in nenadoma je na cesti nastal pravi špa- lir. Kot bi se glavna vaška cesta izpraznila smo za nas. In res se je. Sprejem v njihovem kulturnem domu z obvezno kavico in »rakijo« in potem na- stop. Nastop pred nekaj- tisočglavo množico ljudi, ki so z Veselimi hmeljarji vred prepevali Moj očka ima konjička dva in po- tem domala vsi skupaj s trnavskimi pevci zapeli Oj Moravo. Mladeniči v kavbojkah in širokih sraj- cah ter frizurami v stilu Travolta. starčki v srbskih narodnih oblači- lih. Pesem, vriskanje, plo- skanje. Ponujali so nam vse. Vse, kar je kdo v tem trenutku imel pri roki. Pa vendarle ne bom pozabil očka, ki je prišel k pevki ansambla Veseli hmeljar- ji in ji s solzami v očeh ponudil lepo, rdeče jabol- ko. Dan se je spreminjal v noč. Posloviti se je bilo treba. Pa so