jO ar Write U« Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
'HONE: C He 1 sea 3—1242
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Zlat. IMS mi tka P«K Offlaa U New lark N. I.
o. 248. — Stev. 246.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 25, 19 39- SREDA, 25. OKTOBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVIL
MERIKA ZAHTEVA VRNITEV
ARNEKA
ajetje bo pospešilo evtralno postavo
| WASHINGTON, D. C., 25. oktobra. — Predted-Roosevelt je sinoči naznanil, da bo od Rusije i te v al, da izpusti ameriški parnik 'City of Flint*, iterega je nemška posadka pripeljala v Mur-lansk. Na časnikarski konferenci so predsednika tsnikarji vprašali, ako pričakuje, da bo Rusija iz-ttila parnik, nakar je predsednik odgovoril, da
fEMCI NISO IMELI PRAVICE ODPELJATI PARNIKA
Prošnja za izročitev bo sestavljena na podlagi tr-litve, da Nemci niso imeli praviee odpeljati ameri-:c ladje v nevtralno pristanišče, pa četudi bi vozila ;ontrabant. Navzlic temu pa je državni department v skrbeh, kakšne bodo posledice, ako bo Ru-[ija parnik vrnila, kajti boji se. da bodo nemške kojne ladje vsako nevtralno ladjo, ki bi vozila kon-[rabant, rajši potopili, kot pa jo zajeli in odpeljali v iko nevtralno pristanišče. ,
LADA SE NAJBOLJ ZANIMA ZA AMERISKF MORNARJE
Največja skrb ameriške vlade je, kje se nahaja \2 mornarjev parnika "City of Flint", da se čimprej vrnejo kot svobodni ljudje v svobodno deže-o. Navzlic temu, da je glede mornarjev državni tajnik Hull vprašal v Moskvi, Berlinu in Oslu na [Nlorveškem, ni znano, kje se mornarji nahajajo.
:AKO JE BIL PARNIK ZAJET
TRONDHEIM, Norveška, 25. oktobra. - Se-iaj je dognano, da je ameriški tovorni parnik "Ci y of Flint" zajela nemška bojna ladja Deutsch-and in o tom priča nek angleški mornar.
Njegov parnik je bil potopljen v ameriških vodah.
Mornar pripoveriuje, da je bil na angleškem parniku "Stone-Is! je vozil ift Valparaiso, Ubile in ikaterega je potopila
Ka jse dogaja po širokem svetu
Maček naznanja svoje cilje
Iznajditelj obžaluje
PARIZ, Francija, 24. okt. — Edouard Branlev, ki je do-1 ZAOREB, Jugoslavija, 25. oktobra. — Vodja hrvaške sesti pripomogel k razvoju brez- ljaške .stranke in ministrski podpredsednik v jugoslovanski I žičnega brzojava ter izpopol- viaili (ir> Vladimir Maček je v svojem intervuju rekel, da de-1 mtvi radio aparatov, je pra- 1 ]uje za zadinjenje jugoslovanske države.
znova 1 danes svoj 95. rojstni, -Srbija ne more ostati dolgo zasužnjena ob strani svobo- | Q
Stavka v Californiji
Delavci v bombažnih nasadih so zastavkali. Napad na zborovanje stavkarjev.
Nevtralni
.lan. Ko so ga vprašali časni- <lne Hrvatske," je ri*el z ozirom na avtonomijo, ki jo je Ur-
L !i r 11 L--< i mi vli ii I >/k< LJiiin. 11	.i	i .<
karji, kaj misli o bodočnosti radia, je odvrnil: — Resnično mi je žal, da sem imel s to
stvarjo koaj kaj opravka. » _ ♦
Pomoč vsled suše prizadetim farmer jem
WASHINGTON, 1>. C., 24. okt. — Poseben odbor, u-estoječ iz članov poslanske zbornici in senata, je preiskoval razmere v krajih, prizadetih vsled suiše. Odbor bo priporočal, naj
vatska oobiln v avgusta.
14 Kavno sedaj ob-toji moje poglavitno delo v tem, da pre-j nesenio oblasti iz Beograda v Zagreb, toda v bodočnosti lir. vatskega naroda vidim kaj več, kot pa samo upravo svoji'i lastnih zadev.
44 Delati moramo za edinstvo Jugoslavije, to«la borili se bomo proti korujM-iji in proti zatiranju demokracije "
Anglija naroča meso
vlada dovoli za iiomoc fanner-, . . ... .
.. ... . ...	, . i včeraj zakhiieeiia.
jem v tistih krajih petdeset,	# # #
milijonov dolarjev. Odboru na- IT , i« i • . čelu je senator Bankliead, <le- Usoda poljskih jetnikov
Km 11
Inemška bojna ladja 44I)eutsehland" kmalu zatem, je priplul i/. Panamskega kanala. Križarka je vzela angleške mornarje na voj krov. Križarka je zavila proti severu in zajela parnik "City of Flint" jmjnI pretvezo, da vozi kontrabant.
Angl. mornarji so bili postavljeni na City of Flint.
Ko je bil zajet parnik "City of Flint," so bili angleški mornarji [h ustavljen i na njegov krov in parnik je |kmI poveljstvom nem kili mornarjev vozil proti severu ob Greenlandiji, je vozil "kozi Mieg in le*I ter v f>etek jionoči dospel v Tromsoe na Norveški m, kjer so se izkrcali angleški mornarji. Po uradnem Jm»io ilu norveških mornariških obiti ti pa je parnik "City of Flint" zajela nemška križarka Kmden.
Tri nemške križa rke prežijo na Atlantiku
KODANM, Danska, 25. oktobra. — Tri nemške hitre in velike bojne ladje so prebile angleško mornariško blokado in sedaj prežijo na trgovske ladje na Atlantiku.
Una med turni, Kmden, je j>o zatrdilu norveških mornariških oblasti zajela parnik "City of Flint." Druga je "žepna" Ibojna ladja DcuUchlaini, ki je .potopila angleški parnik Stone-irate, tretja pa je l>ojna ladja Admiral Scheer, ki je 11. oktobra potopil* angleški tovorni parnik Clement ob južnoameriški obali
(Razvidno je, oa >e sporočila nt strinjajo, pač se lahko tolmači, da križa ika "Kmden" in * žepna oklopnica' " De u t seli land*' sodelujeta pri napadili na trgiAake ladje, ki vozijo vojne potrebščine v Anglijo in Francijo.)
(Nadaljevanje na 2. str.)
mokrat iz Alabame.
* . *
NaroČilo francoske vlade
Francoska vlada je naročila pri raznih ameriških avtnih tvrdkah t ruck cr v. Največje naročilo je dobila Nmdr.-
backerjeva tovarna.
* • *
Žrtve eksplozije
MEXICO CITY, Mehika, 21. okt. — Iz Vera Cruza poročajo, da sta v bližini tamkajšnje postaje eksplodirala dva vagona gazolina. Kk^plozija je zahtevala štirideset človeških žrtev. Kaj je povzročilo strašilo katastrofo, se zaenkrat še
ni dulo dognati.
- » •
Papež poziva k molitvi
CASTA L (xANlM)LFO, Itu-lija, 23. okt. — Pred povrat-kom v Vatikan se je papež poslovil od prebivalcev tukajšnjega okraja ter jih pozival, | naj prosijo Boga, naj razprši I vojne oblake, ipobrati »»»rode 'in zaščiti svojo cerkev.
lila jo poseben o<ldelek za do-M< >NTKVI 1>K< >, Uruguay,' jeiieke. V neki sobi jib je bilo
še>t. Poimči jo bolničarja za t Kil ure odšla iz sobe, ko se je pa vrnila, je našla vseh šest nezavestnih. Zdrawiiki l-o dva /.opet obudili v življenje, štirje so pa umrli. Postali so žrtev pare, ki ji' prihajala iz radiatorja.
! MADERA, Cal., 24. okt. — V tukajšnjem okraju so pred petnajstimi unevi zastavkali delavci v bombažnih nasadih. Farme rji na vse mogoče načine prizadevajo, da bi jih /.vabili nazaj na delo, toda v»i Blok hoče zagotoviti	poskusi so se izjalo-
mir na Balkanu. — Na-' -K*r. z,e»m' so
~ , , , . i ,	ecli zgrda. \ceraj so vprizou-
crt bo kmalu izdelan. \ \\	lm zborovanje pike-
t ,	tov» ki se zbrali v mestnem
BI KAKbSl A, Romunska, parku. Bilo jih je nad štiristo 24. okt. — Iz virov notranjega J Policija se je posluževala solz-urada prihaja izročilo, da je | ni h bomb, farmerji pa vsega,
nevtralni, kar jim je prišlo pod roko.°--
2.*>. okt. — Anglija bo kupil i od tukajšnjih veleklaveev za 5^,21)0,000 zmrzneneag ine-a. Tozadevna pogajanja so bila
! načrt za balkanski Mole že toliko dozorel, da pričela resna pogajanja.
BERLIN, NeiiK-ija, 23. okt. — Nemške oblasti bodo zaposlile večino poljskih jetuikov pri delu na polju. V razne poljedelske okraje je bilo imjs!u-nili do IS. oktobra i:i4,000 poljskih jetnikov. Kmetje jim dajo hrano in stanovanje. # * #
Elliotov naslednik
Romunsko časopisje povdar jii veliko potrebo takega bloka, ki naj zavaruje mir na Balka i mi. Z agitacijo za blok je pričela Romunska, ki vsled svoje zemljepisne lege in vsled svojih odnošajev z vsemi balkan-
Zena bivšega kajzerja v strahu
I skimi državami naj lažje stolpi v diplomatska pos.ctova-nja in pogajanja.
L<»Xl)OX, Anglija, 23. okt. | Ker so Turčija, Jugoslavija !— Princesa lle-mina, žena j in Ciršlka z Romunsko v balkan-1» i v šega kajzerja, se boji nove ski antanti, temu načrtu ne bo-s-vet ovne vojne, ki bo po nje- do stavile liikakih zaprek. Po-
o Stavkar j i se nekaj časa u-stavljali^ slednjič so se pa morali umakniti premoči. Sest pi ketov je bilo tako poškodovanih, da so jih morali odvesti v bolnišnico. Ranjen je bil tudi Jack Burke, investigator I.a Follettovega odbora, ki preiskuje kršenje državljanskih »'voboščin.
nem mnenju dosti bolj strašna kot je bila prejšnja. Rev. .1. I i.
trebim pa bodo še pogajanja z Bolgarsko, ki zasleduje pan-
iThomasu, pastorju v Glamor- slovansko plitilko in upa na po-
Po smrti Roberta Elliota, ki ^am,, je >]»oroeila, *h\ je padel je šestnajst let vršil rabeljsko! |M(ji^.n kajzerjev vnuk, službo so oblasti države Penn-švlvanije najele l,Tranka Lee Wilsona iz Pittsbargha ter mu poverile usmrčeiije treh zločiii-eev, ki so bili obsojeni na smrt
v	električnem stolu. V Roekview kaznilnici je nc-
vi	rabe 1 j v ponedeljek zjutraj dobro opravil svoje delo. V petnajstih minutah >o bili v-i
trije mrtvi. Za prvega je do- pet mUj % krogljo v glav|
princ Osear. pi-sniu pravi:-—' Bog daj, da bi bila sedanja vojna kmalu končana, toda bo jim se, <la *-e moja želja ne bo uresničila. Nekaj mi pravi, d«i
moč Rusije. Tokia upanje je, tla se bo Bolgarska spomnila nesrečnega izida dveh balkanskih vojn in i.-e bo pridružila bloku.
JStrajk je izbruhnil v prj. test proti prenizkim plačam. Farmerji plačajo za sto funtov natrganega bombaža devetdeset centov in dajo dela -ceni na raapolago kabine. 1).'-lavci zahtevajo $1.25.
Vsi organizatorji se nalu ' jo v ječi. Zaprli so jih pod pretvezo, ila so kršili protipiket-ske odred'be. Med njimi je tudi Carl Paterson, stavkarski voditelj United Cannery, Agricultural, Packing and Allied Workers ot* America. Iz ječo je sporoči'1, da organizirajo* pi-
.... BI JJLUPEŠTA, Madžarska, _ . bo sedanja vojna strašnejša o i 24. oktobra.— Balkanski diplo- j keti nov od4>or, ki bo prevzel prejšnje.	j ti so prejeli sporočilo, da tudi vodstvo nad stavko.
Ilerminino pismo je angleški Italija podpira ustanovitev y^.eraj so fanner ji
cenzor mlprl.
bil $250, iza druga dva pa $200.
Wilson je star 37 let ter je po poklicu električne. Rekel je, da se ne smatra .za eksekucijc nič bolj odgovornega kot so odgovrni zanje sodniki in porotniki.
• * •
Štiri dojenčki žrtve pare
PBRTH AM BO V, X. J., 21. <>kt. — V tukajšnji bolnišnici
KANSAS CITY, Mo., 24. okt. — V tukajšnjo bolnišnico je iprišel 3(i letni Herman Tea-guje ter povedal, da so ga v
balkanskega nevtralnega blo ka, vsled česar pričakujejo, da bo Italija stopila tudi v boljše odnošaje z Anglijo in Franei-jo. ^
Ker bi balkanski blok, ki b: bil sestavljen iz Madžarske, Jugoslavije, Grške, Bolgarske,
eraj so farmerji zapodi-L iz okraja A. L. Wirina, o« Ive t-nika American Civil Lil>erties Union, ter ga j»o-varili, naj so ne vrne več.
neki gostilni obstrelili. Pet, RomuIlske iu Turčije, mogel
milj o»l gostilne do bolnišnici je prehodil peš. Zdravniki so mu odstraniki košček krogle, ki mu je šel skozi možgane in se zapičil v kost. Upajo, da* bo možak okreval.
NA
STRA2I
Slika kaže tri turške bo j n e ladje, ki stra-žijo strategič-no važno morsko ožino Dar-danele, za katere se je sovjetska vi a d a neuspešno pogajala s turškim vnanjim min i s t r o m Š-ukru Saraco-irlom.
vstaviti rui ki in nemšiki vpliv v jugovzhodni Evropi, bi po mnenju diplomatov bilo lahko pridobiti Italijo, da tvori člen v zvezi med balkanskimi in za-| padnimi državami.
Nekatera »poročila, ki pa ni so potrjena, eelo pravijo, da namerava Mussolini že prihod ni teden sklicati sestanek balkanskih držav v Rimu ali Beogradu.
Tak blok je J »11 v vsakem o zim naklonjen zapadnim državam, ker je Turčija v zvezi z Anglijo in Francijo, jugoslovanski narod je bil vedno zelo naklonjen Franciji in tudi A n g. i j i, navzlic temu, tla ima Jugoslavija tesne trgovske ' zveze -z Nemčijo, Bolgarski krajj Boris pa tudi želi stopiti v te* nejše zveze z zapadnimi državami.
ANGORA, Turčija, 24. okt. — List "Tail" piše v s vojen'
Novi administrator na delu
WASHINGTON, 1). C., 24. okt. — Včeraj je dospel sem podpolkovnik Philip Fleming, ki je bil imenovan za novega administratorja takoimenovane "Wage - Hour" postave. Star je 52 let ter je zadnji čas vršil vojaško službo v Minneapolis. Imel bo dosti dela. Rešiti Im) moral 13,000 pritožb glede kršenja postave, ki je bila pred letom dni uveljavljena. Po današnjim dnem ne bo suu l noben delavec, zaiposlen v meddržavni industriji, zaslužili manj kot 30 centov na uro, delovni teden bo pa skrčen od 44 mi 42 ur.
Lastniki tekstilnih podjetij !po južnih državah -.-e že orga-
nizirajo ter nameravajo prote stirati proti tozadevni odredb:.
Madžarsko. 44Tan" pravi dalje, da bo Italija skušala vsta-uredniškem člartku, da je po-jnoviti nov balkanski blok, v stal prestiž Italije na Balkanu | katerem boste poleg drugili močnejši, odkar se ji je posre- j balkanskih držav tudi M ^lrar, čilo sprijazniti Jugoslavijo in ska in Bolgarska.
tit m rj TT r -	-
^Cli IIBDD mm N«* Yozf
Wednesday, October 25, 193^
SLOVENE (YtTOOSLAV) DAILY
T
GLAS NARODA
ivous or tu fsoni)
99
at mbcrm offlotn:
NB* ioik, N. v.
46th Year
uaoao
dat nam bundays and houdiii
Z* Nmt York m tftlo tote «7 00
............M	f« pol Mi ................98.N)
•3/10 I iMMMtT« ■ 4Mlo MO .. |7J0
-'it poi im................mo
*«LA« NARODA* IZHAJA VSAKI UAN IZVZCM&I NEDSU 19
PtUNIKO>
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
KITAJSKA
Ali more Kitajka zmagali? Z zmago Kitajcev ne ra-čuuajo limoni, ki verujejo vestem iz Kitajcem sovražnih vi rov.
Nedavno se j«* vrnil v Francijo časnikar .Sliaduuru, ki *e je kot poseben poročevalec pariških listov dolgu mudil r.a Kitajskem. Iz njegovih poročil je razvidno, da še ni vse izgubljeno za ( ankajškovo stvar in da je moč Kitajske o«i začetka sovražnosti z Japonsko .silno napredovala.
V uliju VX17 so bile kitaj-ke čete razen Tankajškove <li-vizije zelo slabo opremljene in i-o imele slabe oficirje ter še slabše dobavitelje živil in opreme. V nekaterih slučajih >o jim dobavitelji dobavljali lUaboje s svinčenimi kroglami in celo granate i ž lesa.
V zadnjih dveh letih pa je Cankajškova vlada reorganizirala kitajsko armado. Sadovi reorganizacije so se pokazali pri obleganju llankova, kjer so Kitajci izredno junaško postavili Jatponeein v bran.
Vojna taktika ('aukajškovih oficirjev obstoja v tem, da puste Japonce pro« i ret i globoko v gorske predele v notranjosti, nakar jih Kitajci v guerilski vojni skušajo uničiti z naj vitli od strani.
Operacije guerdskili oddelkov nadzoruje osrednji gene-raliii stub v 48!» okrožjih, katere so Japonci že zasedli.
Kitajske redne čete štejejo zdaj okrog divizij. Molili >o tudi kitaj>ki motorizirani oddelki, Čankajšek čaka samo na ugodno priložnost za odločilno ofenzivo proti Japoncem.
Pretirane so t u« li vesti o vplivu bol j še vi kov v t'ankaj->kovi vadi. Kazen podpredsednika politične služIte <'uenlaja, ni \ vladi nol>euega voditelja kitajske komunistične stranke.
Zdi se, da so Ji»ponci napravili vojaško in diplomatsko natpako s podcenjevanjem odporne sile kitajske armade in s podcenjevanjem (ankajška kot edinega voditelja vseli Kitajcev. Vpostevati je treba nadalje, da je Japonska zašla v najtežjo go>podar>ko krizo in da Izkazuje njen državni proračun ogromen primanjkljaj. Razblinili so se vsi njihovi načrti o za« vo je \ an j u Kitajske in njenih prirodnih bogastev. Zaraditega se skušajo Japonci rešiti iz zagate, v katero so zašli, oil kar se borijo proti Kitajcem.
Kitajska je preogroinna, da bi jo mogli Japonci zavo-jevati. Vsi njihovi dosedanji uspehi so bili le več ali manj h* kalnega značaja.
SE DOBER TEDEN IN BO ZAPRTA ZA LETOS SVETOVNA RAZSTAVA. — SE JE CAS DA JO OBIŠČETE, AKO BIVATE V OKOL1-CI MESTA NEW YORKA . . ._____
(Nadaljevanja s 1. strani.)
PLEN NEMŠKIH SUBMARINOV NARAŠČA
GIBRALTAR, 25. dktobra. — Včeraj je imela Anglija na morju najslabši dan, kajti potopljeni so bili štirje angleški tovorni parni ki in en grški. Najbrže so jih potopile nemške podmornice.
N«4c ameriški paruitk je rešil '.iG mornarjev z angleških par-nikov Menili Ridge in Ledbury. Poleg teh dveh parnikov je bil tudi potdpljen |»arnik Tafna v bližini gibraltarske skale. Četrti angleški parnik, ki je bil |>otopljen, je bil Clan Chis-bolm, grški q»a Konstantinom Hadjipateras.
NE ZAMUDITE! V nedeljo, 29. oktobra, bodo vprizorjene v Slovenskem Narodnem Domu, 25 > Irving Avenue, Brooklyn, N. Y.t dve izvrstne igre Ena v angleškem, druga pa v slovenskem jeziku. Poleg tega bo petje zbora društva *'Domovine" in na razpolago bo tudi godba za ples. — Rojaki v New Yorku in okolici so naprošeni, da obiščete to prireditev. Z Vašo navzočnostjo daste mladim članom slovenskih kulturnih društvom pogum in veselje za njih delovanje za slovenstvo v Vaši naselbini. — NE ZAMUDITE TA VEČER, 29. OKT.
BRIVNICA NA FRONTI
rs
•GLAS NARODA'
4	pošiljamo v staro do-i rnovino. Kdor ga ho- g j če naročiti za svoje ^
sorodnike ali prijate- S j Ije, to lahko stori. — J
5	Naročnina za stari k \ kraj stane $7. — V. ^ j (talijo lista ne poši- j * ' jamo.	J
Peter i i
* * i* i
:: Zgaga
Dva francoska voja'ka oViščHa hrivnieu yrn Maninolovo utrjeno črto. Xnpis /.;» Urivnieo |M>stavljen v kup drv pre«! vhodom \ p«Mlzeni—ke titrd-H* blizu nemške meje.
Iz Slovenije
SMRTNA VOŽNJA S NEDELJA ŠTEVILNIH
SVATBE
Y obmejni Dolini j«- 17. -eptemlbia pri|>etii:i ugodna nesreča, ki j«- terjala kar -tiri človeška življenja in ki je }>o vsej (Joreiijski vzbudila «-ploš no sočutje - prizadetimi. Z .Jesenic se je odpeljala Kavni kova družina in »ieer Ivan R.iv-nik, njegova 44Metna žena Angela in njuna dva otroka, z njhini pa je bit tudi Ravnikov brat Viktor 1 <*r Še neko dekle. Peljali so >e v Strm pri Boliinju na svatbo.
ZviWer so se vračali - poroke precej dobre in židan« Šofer .Tanko Skantar družino naložil na svoj avtomobil in jo hotel prepeljati na vFa'k, ki odhaja iz Boh. Bistrice proti Jesenicam.. Ko je avtomobil pri vozi I na mo<i rez Savo me 1 K rodom in Bistrico, je avtomobil iz do-lej nepojasnjenega vzroka zvrnil v Sa vo. Z največjo težjo -ta se najprej rešila i/ prevrnjenega avtomobila šofer Skantar in Ivan Ravnik, za njima pa še neko de.kle, ki je liilo v Iruž-bi. vozu so o>ta!i žena An gela, oba otroka in brat Viktor
NESREČ
V nedeljo 17. -cpteiiibra preko dneva in ponoči so prepelja li v ljubljansko bolnišnico ste vilne žrtve nesreč in nezgo«l.
Deve( letni pose-tniko". -in s 1'olšnika je doma padel z drevesa in -e hudo po*&odov.t! na roki in po obnizu.
I'ose.-tnik Jan«**/ Mrak, ki je
dollia iz litijske okolice, je 1*4*-
zal -lamo. pri tem pa po nc-r-reč nem naključju vtaknil pr-Kiižine)st»* v slainon-znico, ki tnu jih je oil rezala.
N'a Homcu \ kamniškem o-vul je. j kraju -*' je |M»s«»stnikov -iuček j** v>o,('iril Bartol hudo op<*kel z m l»*čno kašo.
IDelavee Jože Valer z Ru 1-nika je pade! pri telova Ihi in -i zlonuli levo roko.
Inženirfe\u -i»pr«»iro An»alijo Pancer je na Tvrševi cesti i>o-drl neznan kolesar. Paneerje-I v.i -i je zlomila roko in dobila Še drillT" |>o-k« dbe po tele-u.
Mizar-ki tiomočnik Albin Feiančič i/. Ljubl jane je zlezel na lestvo in pad«'l na tla. Poškodoval — i je do-Ilo nogo.
11 udo ne-rečo je doživel hla-
N'l.vak ti'bU*ž:i I
po vsem telesu.
X.i delavca Franceta Bru-Larja iz Ljubljane so st» po«lr-h drva. Xa roko mu je padla /ugn. ki mu je prerezala žile na levi roki. .
7o-ietna za.-«-bnica Franči-:ka Hribernikova iz Ljubljane je nonoči padla iz po-teije in si zl«»iuila «l**suo roko.
Slivovica hrvatski problem
ZAUREB, Jnguislavija, 2o. *»kt. — Preveč močim žganje je vzrok glavobola ita Hrvatskem. Letu.- je Hrvatska imela zelo to *o letino češpelj, kakor že ne mnogo let. Leto> pa je zaradi Vojne izvoz češpelj v Nemčijo zelo padel. Zato mi začeli Hrvatje žgati slivovico. Xa-kuhali so je toliko, da jim primanjkuje posode, po I eg t»'ga pn
s<» pričeli piti -livovieo v v«*-liki množini, kar je imelo za p<»-|mško«lbnmi li«-o, da j«- bilo zadnje tedne * limono pretepov, okoli JO umorov in upor M H» rezervistov.
Povodenj v Nemčiji
Luxenrtuirg, okt. Vsled več dni trajajočega
ZNAČILNO DKSKTLETJK
Kmalu se komo približali aa ' d njemu letu tretje desetletni-' ce dvajsetega stoletja. Bo«lo<"- : ika> t i * ne moremo slutiti, toliko lažje pa presojamo preteklost.
Za tekoče desetletje je nadvse značilen Roosevelt o v New Deal, ki je postavil nove temelje soeijalnemu redu, tod-: časi, ki jih sedaj doživljamo u preživljamo, ni-< uiti malo tako razburljivi, polni novotarij iti neobičajnosti, kot smo jim bili priča v prej in jem deset le-, •ju. To je bila doba prijetfliM .u brit ki h razočaranj, dob.iL jii4verj«*tin*-ti, dol»a prešine-' čenj.
Tista leta IkkIo ' oficijedno zapihana I-pjcštie >-uŠt.. tločim v resni*'i| ni bila dežela še nikdar tako ■mJkra kakor tedaj. V^a alkoholna pijača je bila prepove ! dana, navzlic temu je pa narod • mil \ alkoholu.
Ponižen gramofon se j«- moral umakniti de-«-tkral v »V-je mu šundru, priliajočem iz k>a<K se duii4jt<*egn izdelka. Slodvaj
/.^o« lovim kot leta
Ravnik Luči avtoniiobila s(> <.po-jp«-;' Frar.ce Xovak iz Dola. role še štiri ure po nesreči. P'»-|Vrae.d se je domov s parom vo-nesrečeno Rhvnikovo so Še lov vprež«*nih v voz. Baš tu-snoči potegni I i iz vode in jo j krat pa je po cesti pridrvel skušali z umetnim dihanjem avto. za vadi česar -ta se mu rešiti, pa je bilo prepozno. Vse j vola''splavila. Xovak ju j«' sku-ostale pone»-reč«'nee so davi po-jsil zadržati, a -tu ira vola potegnili iz vode in jih prenesli j teimila pod voz. Kole-a so mu v bližnjo mrtvašnico.	'šla čez život in noge t«*r je
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar.--$	2.60
200 Dinar.--5.00
300 Dinar.--7.25
400 Dinar.--9.50
500 Dinar.----11.75
ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše zve/-za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo zarasno prelJ-njene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. ^ Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški' za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti.
ZA M JNO POŠILJATEV POSLUŽ1TE SE "CABI.E ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $2,— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
i * *
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : ::
216 West 18th Street, New York
V I Milnico so pripeljali ponoči tudi 21* Ictneira |>ekov-ke-ira ponurenikn Ivana Kralja iz K ran} i, ki je pailel z motornega kol»-sa in -i zlomil »lesno
kljneiiico.
ELEKTRIČNI TOK GA JE UBIL
Monter mestnega elektrotehničnega | km I jet ja Slavko Lip-nik v MariUoru. je imel pre«| ilnevi opravka v mestni klavnici. .Popravljal je tran-for-nmtor, a je z roko zašel pre-L:lol»oko in >e po ne.-reči dotaknil žice z visoko Tiinpctost jo KIJNN1 voltov. Zakričal je in omahnil. Tovariši mu pri-.skoeili na pomoe in ira skušali ohmliti k življenju. Trudili so h«* štiii in t»ol ure. da bi ne--rečnežu re-ili življenje, toda ve- njihov trud je bil zaman. Upnik je podlegel poškodbam.
NOVE KOVANCE ŽE PONAREJAJO
V isineri iz Dobove sta prišla v Brežice-dva brezposelna mladeniča iz Savskega Marofa. V točilnici Ane Gregi v Brežicah je eden izmed njih zahteval cigarete in hotel plačati s .*)<>-di nareki m kovancem. Natakarica je na opozorilo lastnice ogledala kovanec in ^a vrnila mladeniču, češ, da je ponarejen. (rost je nato plačal cigarete z drobižem. Še enkrat je poskusil srečo z razmenjavo nepravega kovanca s tem, da je v trafiki Marije Mauer zahteval cigarete. Cim pa jtk ponarejeni kovanec položil na mizo, je Mauerjevtii spoznala, da je ponarejen. — Ko sta >o mladeniča vračala proti brežiški .postaji, ju je dohitel orož-niški po<lnarednik St. Kost, ki je bil obveščen, da posedujeta falsifieinani kovanec, iima je napovedal aretacijo in ju od vede I na sodišče. Sodniku sta mladeniča tajila, da bi sama izdelala ponarejeni kovanec. Rekla sta, da s*ta ga prejela na kolodvoru v Zagrebu, v Brežicah pa sta se mudila zaradi »akutna motornega kolesa. O-ba mladeniča sta bi!:i odvedena v eelj.-ke za jxire.
NESREČE IN PRETEPI
So lar France I. z Vrhnike je 19. sept. sedel v veseli družbi, nato pa se je odjx'ljal s kolesom po opravkih. Xa kolesu pa je France izgubil ravnotežje in (zavozil naravnost v Ljubljanico. France je padel po bre-
ilezevja set milijou<ki narod -e je po reka Moselle Zelo naia-la ii. i svetil izdelovanju ra.lio-apara preplavila nemško obrežje -ito\'. Hadio tube, ki -o veljal« Nemško vojaštvo -e je morale izdelovalca par eentov, -o lju umakniti z raznih predelov vh »kupovali po tri ali -tiii
• lolarje.
Dva milijonarska sinova v| gu navzdol in -e hudo potolkel1 < 'hhsign sta za-novala "pet-
po životu m |m» glavi.
tovarniška delavka Silva Hafner, ki je zaposlena v neki tovarni v Kranju, -e jr pri delu nenadoma itflesve>tila."Izkazalo r-e je, da >e je za-i i upila ker -o ji dali v uporabo napač ne kemikalije. Prepeljali -o i jo v ljubi j; tilsko bolnico, kjer se je njeno stanje kmalu j»o-pravilo. .
Brezposelni delavec Jože Bradač i/. Rožuika pri Sv. .Juliju je prišel na obisk k -voji
sestri, ki mu je po-treirla s kokoAjo obaro. Seveda je imel Jože izvrsten tek. a je jedel prehitro in pogoltnil ostro kost ki mu je obtieala v grlu. Bradača so morali v \Vej naglici
tek ten zločin" in umorila 14 letnega fanta. Oblasti so j»: | kmalu zalotile, dočim še dane-ni popolnoma poja>-nen zverinski umor protestantskega pastorja iu mlade cerkvene' p««vke.
Mladi bančni klerk, ki je i-niel Šestnajst dolarjev na te- < den, je v par mesecih postal ndlijonar. Od investiranega denarja je plačeval ljudem petdeset o« Vstotne obresti. Polovico je izplačal v ohliki o^'-resti, ptdovi«ii je pa pridržid za svoje lastne j»otrehe.
neki južni državi -e je vršil »proces proti profesorju, .t. -e je drznil učiti študente, da
prepeljati v bolnišnico, kjer >o» se je človek razvil iz nižjih mu nudili pomoč.	| bitij. Zagovarjal ga je najslo-
V bolnišnico so pripeljali posest ni ko vetra sina Vika Kržiš-nika iz Stranske va-i pri Dobrovi. Doma so ličkali konr/.o, l»a se fantje sprli zaradi le-klet. Na 1 Kržišnika i" olanil sosfidov fant z nožem in mu zadal veliko rano na vratu. Tudi v neki gostilni v okolici so ■se fantje -topli. Mod prete-noirt je bil ranjen Janez P. iz Prwlgoic, ki ga je eden izmed nretonačev zabodel v desno -trail nisi.
pošUjatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALUO
Za $ 0.30
$ 12-$
$ 57.— $112.60
Lir 100 Lir 200 Lib bOG Lir 1000 Ur 2000
$167.— .......... Ur 8000
KER SE CENE SEDAJ HITHC MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVZSP-SJEMO PO CABLE LBTTBB ZA PRISTOJBINO W—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) ti« W. I Mb 8T„ NSW YORK
vitejši ameriški odvetnik, do čim je tožitelje zastopal več-kratili previsen In i ski kandidat.
Beznice in >jHdunke >o se prekrstile v "nočne klube", kamor so imeli dostop le izbranci > i>oscbuimi izkaznicami.
Ženske kite so prišle ob veljavo. Ženska moda: pristriženi lasje, gol vrat, široka bln-za, tesno, komaj do kolen se-gajoče krilce, podvihane noga-\ i«*ct mailed rave galoše v !••-pem in -labem vremenu.
ljudje so ure iu ure prežde-li nad majhnimi kvadrati v časopisju in -ugi-bali, kako se imenuje najvišja gora v Afriki, čije ime ima devet či«k, ali kako je ime avstralskemu ptiču, .la bi se dalo ž njim napolniti troje kvadratov.
Kkoro vsak ee je le imel 30O dolarjev v žepu, je kupil karo, otroci svojo. Neizvežbani delavci so služili od osem do deset dolarjev na dan. Dninarji so se po šibtu postavljali z zidanimi srajcami. Halona žganja je veljala dvajset dolarjev, galona vina pet ali šest.
Vsakdo je igral na borzi. Cene akcij so se proko noči dvigale za dvajset, trideset, jH'tdeset točk.
Vse je drvelo neznanokam, brez določenega cilja, brez prave smeri.
To p red pustno vesel javen je je trajalo <k)lgih devet let. Takrat je pa zagrmelo na borzi.
Veselemu predpustu je sledil post, ki še danes, po desetih letih, ni končan.
\L t gi»tftri*.. N«fT<
Wednesday, Octoter 25, 1939
SLOVENE rnjQOSLIV) DAILY
Francija na morju
morju mm angieška voj-|i»r«arioti glavno uiogo, ka-|>> i'n# fniQoocka aruiadu
»jHieiii, t<*hi |>omoči fran-I'K morskih vojuih ail a*.
to |M*ieeajevati. Malo j* J, tla je vojna mornarica republik* povprečno mo-jša nego britanska, ki se tii (lojMilnjt-vala z novhnil jati m in > gradnjo nekih korij v«fjn'4i ladij n-ploji o-da.
kln»na v.ijtui mornarica n<-Uilaga - tako hitrimi lahki Liniarkiimi. kakršne so hr-kc. K ranči j* ima tudi »"••je in a najtežjimi topo-P»oro»nn^ podmornice ter e <«btMtial>iie način«- preti >nim immI morn ieam od i »v m* vojne dalje nepreata-rom-evala tako da *o i»a*-ran<*«,*ke na»i*rave ®a odpluje podmornic pod vodo
'/Tli',
H« eelu fraibconke M1 1 rice -t«.|i admiral a ti. l*z vira iz Pkonj'ske mornar>ke
Dar
vojne Pran
-tare ilruži-
K len njegovih preti ni ko v e boril na '\Kedoutablu** 'i m fa i ga r ju. A< I mi ra lov je bil lastnik dvanajstih nic. i/med katerih V bila |H*i njegovim osebnim po l-'v.-in. J >a rla nov o<V j«' v«1«' nagnjenja rn politiko, žu.nnn v Neracu. poslanec ru-ti«"ni minM«*r v M<*Hbo-kabinetu. Xjetroveira >i-e vleklo k vojni mornarici.
•j#"go%'* kariera je bila tu Svetovne vojne normalna, to jio pa j«' opravil veeinoina ria kopneli* Xa njegovo že-|wo mu dali povH>tvo gib ladijske baterije in ž njo He boril *koraj na weh za 'nih lx>jiV-ih. vm«*s i»a tudi
ftolunu. Po premirju reljcval rečnemu hrodovjn Kcim. ootom je odšel na jni vzhod, v novembra |M>-tal kontreadmiral, tri le-poxneje v icea tmira'. oil je-ii 19.*U pa povel.ru je a ti an t-[Mitu brodovju. Po brodov-
nih manevrih J93o je bilo že sklenjeno, da je l>arlan bodoči admiral is i mu«. .
«>9-letni Darlan ge devet let mlajši oil generalisima Game-lina, s katerin| se je udeležil nedavno druge seje zavezniškega najvišjega sveta na Angleškem. Pozna zelo dobro Nemčijo, govori gladko nemški jezik in razpolag« z izredno splo-šr.o izobrazbo.
Kako sta angleška in franco «ka vojna mornarica v, tej vojni rtnsdelili uloge, ni točno zna no. Vseka ko opravljata lov n« nemške (»odmoruice sku-* Hj. Franeoslca vojna mornarica. njene pomožne <ile in mornariška letala imajo velik delež pri usp.-liih. ki so jih tu lo-egli. Tu li i »o njeni zaslugi >e podukom i ška vojna ni mogla tako razbohotiti kakor v svetovni vojni in je sploh že uplahnila. Tudi glede nadzorstva na I pomoivkim blagor ni m promet ran Izkazuje francoska vojna mornarica veliko aktivnost. Uradno poročilo je vedelo po veslati, <la je že do 25. septembra zaplenila 1^0,000 ton vojnega tihotapskega blaga. med tem	iekočega goriva. Angleži so v istem ča->•11 Zifplenili .približno 50 od >-t«,tkov v«"*
IftiaW nrocumo. k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN P08TAL MONEY ORDM, ako je vam le priročno
POŽAR V BIUAH.
Preteklega tedna je ponoči pričelo goreti v stanovanjski hiši imlastrijalca Ivana Savni k a. Požar je uničil del strehe in močno poškodoval ostali lel stavbe. Vzrok požara je zaenkrat neznan. Škoda znaša okoli 15.000 lir. .
SPANCI ODHAJAJO IZ FRANCIJE.
"Corriere dela Serra" poroča, da je francoska vlada sklenila repatrirati vse španske begunce, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Španci odhajajo v trumah nazaj v Španijo.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA


SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRCTEV
llaimnuvljen« 2. aprila 1804., lnkorporirana 12. januarja 1£98 v d rta vi IilLools. a sedetem w mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE M. LETO tilavni und v lartnf 4oma: m N«. Chleago SL, Jallet, IUMs.
SKLPNO PREMOŽENJE ZNAfiA NAD $4,4U|N
»OLVENTNOST K. K. JEDNOTE ZNAŠA 11 ».80%
K. 8. ¥ •ledoata ima nmi S5.0M Uaoov is Uaolc t odrasle« In
oddelka.
18C
SKUPNIH PODPOR JE K. &'|L JEDNOTA IZPLAČALA TE^OM
SVOJEGA 44.-LBTNE6A OBSTANKA OKROG $7,0M,M0
K. 8. K. JEDNOTH JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD T
če ■e boM zavarovati pri dobri, pofitenl in flotventnl podporni organizaciji, aavaruj ae pri Kx»nJafco-SloveiMkI Katoliški Jednotl. kj-r •e lahko uvarujed u smrt nI ne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. 8. K. Jed nota sprejema t svojo srewo Sane In flank* od 1«. do Oil. leta: otroke j* takoj po rojstvo in do ld leta. Zavarujae lahko (Mi «250 do $0000 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K. 8. K. J. ae otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo ISc sa razred WA" in 80c sa razed "B" in ostane stalen, dani zavarovalnina s vsakim dnem naraMa. V slučaju smrti otro ka zavarovanega v razvedo "A" ae plaOi do ftf0.00 in savarovsnetfi v razredu "B" ae |4ača do $10001)0 iwmnrtnine.
BOLNIftKA PODPORA:
Zavaruje* se lahko sa $2.00; $1.00 in DOc na dan ali $0.00 na taden. Asesuenr primerno nizek.
K. M. K. Jed nota nudi članstvu pet najmodernejših vrat zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let atari lahko orejmejo prlnedajočo jim rezervo Izplačano v gotovini
Nad 70 let s Uri člani la članice po prosti vseh na*al1nUi aa«v-
mentov.
Jednota ima svoj Uataa Hat "Glasilo K. B. R. J^h^uT, ^i lana-
S enkrat aa teden t alovcnakesn In sngleikem jedka ta katertas deva vaak flan ln članica.
V«ak Slovenec hi Kloeeaka M aaoral(a) Mtl a varovan (a) uri K. S. M. JadBotJ kot pravi materi vdov ta sirot C* Ar llal flaa «11 članica te mogočne la bogate podporne organizacije, putrodl sa in prt-stopl takoj.
V	vaakl slovenski naselbini v ^druflenlk driavah M moralo biti
Windsorski vojvoda po treh letih v Angliji
/Nedavno je Wimfsors-ki vojvtmla vrnij v svojo domovino. Tri leja so yx>tekla o<! dneva, ko cso Kdvai*d VIII. f>sl-|k>vt* tal an^leskoum prestolu. Ko jo 7vaj>u>til Anglijo kot voj-voda Windsorski. jo svoji-m jirijateljom zatndil. da se no bo nikoli ve<" vrnil lire/, svoje zone. Pred tremi leti je Kdvar d ova inllooitov presonotila ves vet. Oil te«;a loirod'ka do <la-niv; -o jo }>a maitsikaj spromo-nilo in nemogooe stvari >o yio-stale mo^ooue. ft francosko ri-viero, kjor jo vojvoda Wir>l-sors&i naxa<lnjo prebival kot lotovioar. jo vojvcnl-ki nnr odpotoval moko Pariza <}o noke-{rn ir)rManila v Rokavskem zalivu, kjer je pora kal na odgovor an«rloško«:a kralja. Dva ilni jo vojvoila Windsorski kal na |x»vratok svojoga po--lauea. ki j<* sponooil kralju Juriju VI. ži»lj« Wmdsort-ke«;a vojvoile. da hi r<e rad vrnil 7. ženo v Anglijo. Poslanec voj-vt.de Wind sorskega so jo z angleškim kraljem podajal o p:>-♦rojih za ipovratek na<l Ivo uri. Prav uatanrno jo hilo določeno kako in lolaj ho prišel Wind-porskf vojvoda zofiet v stik 7 nosrleško kraljevsko rorjhino.
Oh mnojrih prilik-ih je vojvoda Windsorski izjavil, da hoee služiti 7. vsemi svojimi silami Kvoji domovini. V prepričanju, da služi domovini, je vojvoda tudi govoril po radiju iz Verduna lani pred septembrsko krizo. Vedno pa je vztrajal pri odlooitvi, da brez žene, ki jo je Angležem predstavil enostavno kot "ženo, ki jo lju-i>i' no bo nikoli veo stopil na angleška tla. .
V sredo 13. septenuhra se je vojvoda z vojvod i njo pripeljal čez Rokavski zaliv na an^le-' škem rušilen, ki je pristal v Portsmouthu. Mesto je bilo v temi, bakor so zdaj v temi vse angleška obmorska mesta. Ob prihodu vojvode Windsoivfee-<ra pa so razsvetili )>ristani-?2oo. Nekaj višjih uradnikov je laliko prisostvovalo prilioilu bivšega angleškega kralja, ki ^a jo po izkrcanju pozdravil glavni poveljnik Portsmouthu s svojkji štaibom oficirjev in s rastno eeto mornarje),*. Vojvoda je krepko stisnil poveljniku roko in mu predstavil voj-vodinjo. Med tem .se je zbralo v pristanLšou nekaj oboinstva in veo mornarjev, ki so krepko vzklicali vojvodi in vojyodinji.
MED DOLENJSKIMI P0LHAKJI
bf je le
k tej kat
Jedo^tl. Kjerkoli
podporni
intsactjl.
Ae aiauie utanor^f
drakri,
navodUa
oaeb v starosti od li do M. leta. — Za nadaljna
Klavnega tajnika
jPozni večerni odsev ognja, ki ga je tu in tam opaziti v .poznih večernih urah po listnatih ^owiovih n« pobočju dolenjske^ gričevja, so znak. da so tam na preži polharji. Lov na hudičevo živalico na polhe, je bil med slovenskim ljudstvom že od nekdaj pii-Ijubljen. Že Valvasor <*a opisuje v svojiem zj*an*enitem delu Dhre des Herzo^tuim Krain. Tolsti ipolfai so okusna in nekaterim zelo priljuibljena hrana, prava specialiteta. polhova kalil pa toplo prikrivalo x mrzli zimi. Polhova kučaia je bila v srednjem veku znak upornikov proti osovraženi gospodi.
Kakor pred davnimi leti, je še dandanašnji lov na polhe prijetna in tudi koristna zabava. Lov na hudičevo živalico se prične jeseni, ko dozori želod in igabrica, ki je priljubljena hrana požrešne živalice.
Novi Veliki Zemljevid
Zbirka novih
zeml jevidov, čije sestava velja
$300,000.—t
kaže svet,
kakoršen je
danes in Vam
pomaga
razumevati
zgodovinske
poteze
diktatoratev in demokracij.
Posebne zanimivosti
TABELE:
Potovanja odkritij in
raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina
morja in jezer. Največja jezera in otoki.
Najdaljše reke in prekopi.
Najvišje gore — najvi-
višji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti.
DIAGRAMI:
Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji.
Poglavitne vere na svetu.
Seznam ver v Združenih državah.
SESTAVLJEN S
POSEBNIM
OZIROM NA
SEDANJI
POLITIČNI
POLOŽAJ
VELIKOST KNJIGE
9% x 12 in.
Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO
seznamu na zadnji strani lista.
48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EU
48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV
ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE
VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV
Skupaj 160 strani
Naročite pri:
Sloveiiic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
P0Z0R!
VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA
Zaradi carine na angleške knjige, naj rojaki v Kanadi pošljejo povrhu še 25 centov v delno pokritje carine.
Lov traja do konca oktobra, do g-odu sv. Simona in Juda, ko žene hudič svojo živalco spat.
Prcrti večeru ee odpravijo polharji obloženi s polžjimi škatlami proti gozdu. Med potjo jih namaže jo po starem običaju z gnilimi hruškkamiyida vonj privabi požrešne živalice.
V tfozdu, kjer je dovolj želoda in #aibrice, nastavijo pa*ti po deblih, nakar .zakurijo ogenj in posedejo okoli njega. V žerjavici perejo kron upi r in kostanj ali tudi kaj boljšega, vmes pa zalivajo s vlad ko tekočino, ki to jo prinesli s srtboj, da jim hitreje mineva eas. Okoli ognja sede razmotrivajo vsakdanja vprašanja, ki so ravno v današnjih časih tako razno-vrfitna. Pogovor nanese tudi na tiete lepe namišljen^ catse, ko so naši predniki ob priliki pol^h lovov sede? okoli ognja govorili o vsem mogočem in nemogočem, o začaranih kra-Ijičinoh, o strahovih in čarovnicah. Res, nekaj tajinstvene-ga je lov na poRie. in čaroben je pogled v temni noči ol> svitu žarečega ognja na gozdno pokrajino, ki jo v nočni t i hot i
od drevesa do drevesa. .
Polšji lovci gredo po noči večkrat pogledat v pasti, če je že polh v njej, da potem vnovič nastavijo. Lov traja vso noč in se polharji šele proti jutru, ko ise prične daniti, vračajo z več ali manj obilnim lovom proti domu. Lov na polhe je ne le prijetna zabava, marveč tudi mnogim lep vir dohodkov. Marsikateremu polšja pečenka v tem čassu menda edina mesna hrana.
bolnišnice in lazaTete z zadostnimi količinami serumov in cepiva, katerega bi v prenaseljenih okrožjih in v vojaškem področju zdravniki potre-potrebovali. Od začetka mobilizacije v Franciji ni v Parizu večjih fiialog nevarnih bacilov v Pasteurjevem zavodu.
TUDI BACILE SO EVAKUIRALI.
V pariškem Pasteurjevem zavodu negujejo v največjih količinah razne vrste bacilov, ki jih uporabljajo pri izdelovanju serumov in cepiva proti nevarnim infektcijskim boleznim.
Co bi sovražna letala bombardirala Parrz, bi prebivalstvu pretila tudi ta nevarnost, da bi zaloge bacilnHi kultur pri eksplozijah vrglo iz zasči« t enih in varnih krajev. Zato so iz zavoda '4evakuirali" tudi x-'se bacile. Baeilne kulture in
------------ . zraven spadajoča laboratorije
moti škrMjanje male živalice,|so preselile iz Pari™ na deželo, ko Lače svojo brano plazeč se Zavod je založil tudi vfce
SMRTNA KAZEN ZA R0 PARJE MED ALARMOM.
Francoska vlada je izdala odredbo, po kateri grozi smrtna kazen tistemju, ki bi hotel izkoristiti akiimno stanje in krasti in ropati v hišah in stanovanjih, ki jih prebivalci zapuste, medtem ko se pokrijejo v zaklonišča in kleti.
(K er se je dogodilo pri zadnjih alarmih v Parizu več tatvin v izpraznjenih stanovanjih največ v nočnem času. ko so zločinci izrabili priliko, so o*b-lasti v Parizu na vseh javnih prostorih natepile lepake z vsebino zakonike odredbe o kaznih za delikte v takem primeru..
Vsi francoski časopisi stalno objavljajo opozorilo, da grozi Mnrtna kazen vsakomur, ki bi hotel storiti zločine tatvine in ropanja za časa alarmov.
PRVA POROKA MED PROTILETALSKIM ALARMOM.
V Parizu je opravil župan prvo poroko m«! proti letalski m alarmom ob tulenju siren. Poročil je pi vo plesalko iz Ta-)>arina Renelv in pariškega trgovca Varesa. Ko je župan izgovarjal besede "v imenu zakona sta združenti za vse živ-1 jen je" so pričele pariške sirene tuiiti in so naznanjale alarm ter nevamnht protiletalskega napada. .
iŽupan je nadaljnje besede civiLnega obreila opu-til, ter z novoporočenceimi zibežal v bližnje zaklonišče ter je pozabil celo novoporočencema čestitati. V zaklonišču je novoporo-čeneema izrekel tradicionalne čestitke, na kar je mlada žena med navzočimi v zaklonišču v skladu s tradicijo nabirala prostovoljne prispevke za u-boge v okrožju, knikor da ne bi grozila nevarnost vžigalnih in siru peni h bomih.
»Kmalu nato je Hilo alarma konec, zakonca Varese pa se lahko pobahata, da sta biLa prva, ki sta postala med alarmom mož in žena. .
*BLXI VIBDDP.KmM >
LWednesday, October 25, 1939

Kje si bil tako dolgo?
Eoman ls življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. =56 =
4 Klaus počasi vstane in pravi mirno:
4\Xe <mem, se več izpostavljati vaseinu eiren^kenru petju, inilostljiva gos-piea in zato mi dovolite, da se o< 1st rasni m.*' Jduna ga ježno pogleda.
Bojazlivec-" Klaus .-e zasmeje.
**Daf proti lepim ženskaaii ?em vedno bojazlivec. vit len je pri kosilu!"
Klan« naglo odide v hišo.

OD VSEPOVSOD
Na
Charlie, Winnie in Truda so pri-šli v Kah^el in Truda šo-Jerju naroča, kako mora voziti, da ipride do stanovanja njihovih starišev. Stanovanje je bilo v precej oddaljnm, skrom-i.em delu mesta in kmalu pridejo tja. Avtompbil se vstavi in Truda gre naprej sitnui v hišo, da more mater pripraviti na nepričakovani obifrk.
Medtem, ko Charles in Winnie mirno čakata spodaj v avtomobilu, te4e Truda po stopnicah in trikrat pritisne na električni zvonec, kar je goapej Hollovi znamenje, da je nekdo iz družine prišel. Ta čas pa gospa ni pričakovala nobenega domačega ir. zato nemurna hiti k vratom, ne da bi odpanala gumijev predpasnik. Ko zagleda Trudo, vzklikne:
"Ti, Truda! Kaj pa se je zgodilo? Saj ni šele pred nekaj dnevi pisala, da še ne boš prišla domov.'*
Truda pade materi okoli vratu.
"Prišla sem samo mimogrede, mati; nikar si takoj ne delaj nikakih .skrbi; nič se ni zgodilo in svet se tudi ni podrl."
*4Ne govori tako neununo, Truda! Saj si vendar moreš muditi, da sem' se prestrašila, ker si y>rišla tako nepričakovano.* '
44O, mati, saano mirna bodi — in bodi nekoliko vedela, da se zopet enkrat nepričakovano vMiva!"
Mati poljubi hčer in ji boža roko.
4tOh, Truda, seveda me veseli, samo prestrašila ^em se, ker sem mUlila, da «e je kaj agodilo."	I
iT rudo i|»otegne na ozki hodnik in zapre vrata.
Truda pa boža red<ke, sive lase svoje matere. .
"Hitro se moraš malo lepše obleči, mati, kajti z menoj -o prišli gostje; smo tukaj iz avtomobilom."
*iosfm Hollova se prestra-ši.
44,Pa vendar ne Iduna, Truda? Nje Hans ne sme videti, ker >e mu .bodo drugaiče zopet od"prle stare rane."
44Ne. ne, mati; -ta brat in sestra Txmgwvjeva, saj veš, da sem ti vernih o njih /pisala. Zelo sta dobra! — Prišla nta po me na (iraven-tein in sem sedaj pri njih na njihovem veli-U< m |>osestvu. O, mati, tako krasno je tam! Tisočkrat lepše kf»t na Oraveirsteinu. Iduna je bila zelo zlobna proti metli; saj veš kakšna je včasih. In tako me je Winniferd l.ongwyjeva povai>iiii k >«bi, ker ni mogla trpeti, da bi Iduna siti*) pot-1<tfuila z menoj. To<la vse to ti bom povedala V pozneje. .Sedaj »e san>o hitro nialo lepše napravi * Charlie Longwy je tudi z namii in sem si mislila, da ti ne bi bilo prijetno, »ko -e jima pokažeš v kuhinjski uniformi, četudi se xa to Ofi ari i e in Winnie ne bi zmenila. <#>a sta v resnici krasna človeka. Hitro, mati, preobleči se, jaz ti bom pomafrala."
44 Moj ljubi Rog, meni se v glavi vse vrti, Truda. Prav-zapiav bi morala zrumeniti moko za ohrovt, ker je že skoro čm* za kosilo."
Truda se zasmeje.
MSamo predbleci >e, nfati, jaz pa grem v kuhinjo in bom živila plin, da se ne bo nič fpripalilo. Ohrovt moreš jutri dalje kuhati, kajti oanes smo vsi povabljeni na kosilo v hotel: i i, oče in bratje in ja«. Samo liitro, mati!"
Mati je še vsa zmedena, toda naglo sleče gumijev predpasnik, in si obleče drugo obleko. Ko se Truda vrne iz kuhinj«', ptoji mati že v svoji najlepši obleki pred njo in si počeše lane triko gladke, da ji niti en las ne štrli s temena.
BORBA PROTI NEPISMENOSTI NA HRVATSKEM.
Pred dnevi je bila v trgovski zbornici v Zagrebu konferenca hrvatskih gospodarstvenikov, ki so ji prisostvovali poleg zastopnikov skoro viseh hrvatskih gospodarskih organizacij tudi iniž. Košutič, dr. Krn-jevič in cela vrsta prosvetnih delavcev.
Predsednik Sel jaške sloge Rudolf Herceg je v svojem govoru poudaril potrebo, da se čim prej likvidira vprašanje analfabeti-zma na Hrvatskem. Nepismenih Hrvatov, ki bi se lahko v kratkem naučili citati in pisati, je še okrog no I milijona, največ žensk. Zanje bi bilo treba še to je>en preskrbeti okrog 250,000 abecednikov, dva'krat toliko svinčnikov in trikrat toliko zvezkov. Po krajši raizpravi je bilo sklenjeno, da bodo vse gospodarske skupine da'e svoje prisoevke za prosvetni fond. dr. Mačka v svrtho likvidacije analfabeti-zma na Hrvatskem.
MORNARIŠKA KARIERA ANGLEŠKEGA KRALJA.
ali mi ovratnik dobro tstoji
ali
Sedaj v na-ši
44 Poglej me. Truda je plin od vit?"
44 Vse v najle|*šem redu. Lepa izgledaš, mati. pa nimaš nobenega drugega dela, kot da lepo sede« >obi, da *prejmeš naše goste in da posluša«, kar ti imamo povedati."
Truda poljubi mater, jo potisne v "gosposko" sobo in zopet steče po s t Of Ulicah doli. S <soboj pa tudi vzame od stano-vanja ključe, da materi ne bi bilo zopet treba odipirati vrat. Smehljajočega obraza stoji pred odprtimi vrati avtomobila.
I''Prodm, yp<^t«vana g-o-spa, Hollova hisa je pripravljena ,ia sprejem;jriati ima najboljšo obleko in odpasala si je predpasnik. Kfftiilo, k', se je kuhalo, bo prihranjeno za jutri in tako morete v hiio."
Charlie I,i Trudo najrajši objel in poljubil, tako krasna je s porednim nasmehom na svojih ustnicah. .
Ooapa Hollova pa se tKjječe ozira j»o "gosposki" sobi, ako je prah pcHrisan in ako se v>e sveti. Oddahne se, ko ne more ni(Vsar grajati ter skrivaj stopi k oknu. Spodaj vidi ste ti lep avtoniobil, okoli katerega že stoji mnogo radovednih otrok. Tn ravno vidi, ko izstopi Winnifred I^ongwyje-va, vidi, kako odlož; svoj |>otni povrSnik, ga vrže v avtomobil in >ktči v e'egantni oblefci iz atomobila. Tudi Charles je -lekel povnftnik in »si trije stopijo v hišo. Malo v zadregi, pa vendar vesela čr ka stara go pa na obistk. Kako se bo vse to končalo?
Pa vse se razvije gladko in veselo. C^iarlie in Winnie
Sedanji angleški kralj Jurij VI. pripada generaciji, ki jo je zadela tragična U-oda, da v dobi svojega življenja sodeluje v dveh vojnah. Tudi on spada med milijone tistih moških, ki so se "borili v svetovni vojni prepričani, da je to zadnji spopad v evropski zgodovini.
Kralj Jurij VI. z meščanskim imenom Albert Windsor--ki„ je bil kakor njego»* pokojni oče namenjen za mornariško kariero. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je nahajal kot kadet rta ladji "Col-ling^wood." Da ne bi njegov čin bil v oporeki s položajem dinastije, je živel na brodu pod imenom Mr. Johnson. Se danes šivi mnogo častnikov, ki so dobro poznali Mr. Johnson a.
Toda zaradi operacije slepiča se je moral Mr. Johnson naposled izkrcat i. Ostal je nekaj | časa na suhem, da je okreval. " 1 SponWadi 1916 se je ponovno vkrcal na ladjo "Collingh-wool" in nekaj tednov pozneje se je udeležil oomorske bitke pri Jutlandu. T,adja "Colling-\vood" je tedaj oripadala peti diviziji angleških vojnih ladij in prine Afcbert je vršil službo kot poti poročnik v stolpu tezki'h tc<y>ov. Kakor so pozneje ugotovili so prav izstrelki "Collingswooda" uničili nenfjko vojno kri žarko "Sevd-litz."
Angleški kralj Jurij VI. je poleg Jurija II. prvi britanski vladar, ki se je udeležil bitke na morju. Zastavo "Collings-wooda" so pozneje poklonili Juriju VI. v spomin in jo čuva kot dragoceno pričo svoje aktivne vojaške službe. 1
Z ladje 4 4 Col lings wood" se je Jurij VI. prek real na ladjo 44Malaya" toda zaradi rahlega zdravja jo je moral zopet zapustiti. Morje mu ni posebno prijalo, zato so ga pridelili letalstvu, kjer se je učil letanja.
V sedanji vojni sodelujejo trije kraljevi brat.i^: vojvoda Gloucesterski, ki je bil nekaj ea«a poklicni voiak ter je služil v vojaki, dokler ga kralj ni pozval na drugo me^to. Kent-ski vojvoda, ki je bil določen za governerja Avstraliie in bi bil moral odpotovati tja. a so str dogodki tprehite'i in zadržali v domovini ter Windsorski vm'voda. ki ie živel zadnia leta v Franciji in *e je v začetku voine vrnil v domovino, kjer je
KEJOVEJVB (TtJOOOLAV) DAIL1
MEHKO VEZANE KNJIGE
ELVIRA TRLŠKO V A:
N O E M I
Stara Noemi je zlovoljno po- stati samo ž njina? Dolgo se ni gledala svojo snaho. Ni je oženil, pa bi to tudi lah<ko opu-imela rada. ne niti trohico. (Vstil. Imela ga je izmed vseh o-mu si privezuje to rdečo ruto? trok najraje, morda zato, ker ji Poročena je. Stara Noemi ple- je bil tudi najbolj podoben. Ni te nogavice in v predalu stare bil lep; Imel je sledove od koz,
:
omare ima odprt molitvenik. O, saj ima res za koga moliti!
Pred dvemi leti je svarila Petra, svojega sina, naj se ne oženi in predvsem, naj si ne jemlje suhe Marion. Toda z otroki je večna s*krb. Mar kdaj ubogajo? Ničesar ni hotela sli-šati, zdaj pa ima. Že dve leti sta pretekli, otrok pa ni.
zlasti desno lice je bilo močno iznakaženo. Ne lepih ofi, ne lepe postave, ničesar lepega ni iirtel. Celo mož jo je zaradi njega mučil. Ali je mogla kaj za to? Mar si želela imeti najlepše otroke, kakor vsaka mati? Tn zato mu je darovala vse svoje srce. Tudi on jo je imel rad, dasi ji nikoli ni tega povedal,
■"Zakaj?" mu je rekla zad-'toda ona je to dobro vedela, njič, "zakaj nimata otrok? Go-sPpj je tako udobneje, kaj? Jaz semf vas imela šest. vsako leto enega in v*i ste bili zdravi in krepki. Kaj neki čakata?"
Ni verjela, da bi mu ostala Marion zvesta. In možno je, da mil nekega lepega dne pobegne. Nič čudnega ne bi bilo. ko je bila zmerom vajena me-
Sinov obraz je izražal kriv- sta in množice ljudi okoli sebe.
Stara Noemi ne m.^re razu* meti, 'kako se je mc^rla poroči-ne bo več tako ljubila, ko hovajti z njenimi sinom. Tu gotovo imela otroke. Bližji ji bodo nekaj ni v redu. Služila je pri
do. 4 4Sam sem hotel tako, mamica. Bojim se. da me Marion
kakor jaz.*'
44 Mene ne prevaraš, mračno odvrnila Noemi.
"O-
bogatih ljudeh, in prišla poleti s svojo gospodo k Sv. Margareti.. Nekega dne so prišli po-
na noče ali pa jih ne more ime-[gledat svetilnik. Toda Ma-
ti. Tako je. Svobodna hoče biti.. Otroci ne doprinasajo k lepoti, to je re>. Tn sploh. — Ne maram, da se tvoja žena pretvarja, kakor bi se bala za me. Včasih se mi zid i kakor ovca. f'e se zganem, spregovorim naglo besedo — taikoj se prestraiši. Zakaj ne reče nikoli naravnost, kaj si mipli? Ce-nru se ne prepira? (^emn so viharji v prirodi? Da se zrak razčbti, in je s>pet vse mirno. Ne maram ženkse, ki se niti prepirati ne zna. Povej ji to; ne maram je . . ."
Včasih po več dni ni izpre-govorila bese!ice.	je bilo
vreme količkaj toplo, je šla zdoma in sedla na nasiip o-b mo-riu. Imela je šestero otrok, tri sinove ji je pogoltnilo morje, eden se ni vrnil z vojne. Hči se le poročila z mizarjem v "Roenu in ima že troje otrok. Naj^ta-
rion je bila ž njimi. Nadzorovala je o.-emletno dekletce in zfaka%snila se je z otrokom, ko so bili že vsi zunaj.
Prijateljsko je pogledala Petra s svojimi lepimi, modrimi oemi. "Kako tiho imate tu in kakšen mir! Dolgo se bom spominjala tega popoldneva."
Žele zdaj jo je Peter bolje pogledal. Bila je plavolasa in imela je kratke, skoraj še otroške oči. *Od prvega hipa m!u je ugajala. V teku poletja sta se nekajkrat videla. Koncem avgusta bi morala odipotovati. Peter se je sleherni dan bal. Sklenil jo je povprašati, ali bi ^ ne hotela poročiti ž njim. To ie povedal tudi materi. Ni pričakoval, da jo bo ro tako vznemirijo. 4'Kaj ti pride na misel ? Ta ne ne bo vzdržala tn! Tn prelepa je. Nimam rada lepih žensk. Poleg njih je
re^šl sin je postal čuvaj svetil- vedno greh." Hotela je še do-
nika. Preden se je oženil, je vse go-podinjstvo o^Vrbovala stara Noemi sama. Hiša se ie kar lesketala od =nase. Od jutra do večera je bila na nogah.
dati. da nvu ne bo zvesta, pa ni se upala, d^ ga ne bi ranila zaradi njegovega ne ravno le-pe^-a obraza.
Marion ga je nsllšala« Re-
Ali ne bi moela za zmerom o-!kla je: "Da, pri va^ mi bo ze-
znata g<~pej Hollovi pregnati ves strah. Namah sta dobila ^jL^r"" -T'i?^ V ^ za Trudo dopu* in sicer tako dolgo, dokler jo hočeta imeti.) *	Sta
Celo pritrdi nepričakovanemu povabihi, da jih obišče. Char cs in Winnie ji nrglo pripovedujeta, kaj se jim« je zdelo l>otrebno, da redita Trulo Iduninega trinoštva. In ko so-on Hollova v veliki s*knbi prL-luAkuje proti vratom, pravi Winnie na*rlo:
"T^e brez skrbi; to povemo samo vam;: ko pridejo vaši go*j>odje sinovi, o iem ne bomo več govorili."
{Nadaljevanja prihodnji*.)
OOSPODARSKT STIKI MED ANGLIJO IN JUGOSLAVIJO.
"Daily Telegraph" poroča, iz Londona, da je tja prispel znani jugoslovanski brodolast-nik Božo Banac, ki «e je sestal s celo vrsto^ angleških gospodarskih strokovnjakov., , itfjcj-
gov prihod .spravljajo v zvezo z| interesi ranjeni angleških gospodarskih krogov za nakup živil in raznih surovin, zlasti lesa in raznih rud, v Jugoslaviji. Po informacijah "Daily Telegrapha" inm Banas celo vrsto važnih načrtov za pogodbe z angleškimi gospodar>kimi krogi ter je v tem pogledu zelo optimističen. .
POVRATEK JUGOSLOV.
DRŽAVLJANOV IZ ŠPANIJE.
Kafcor je znano, se je udeležilo španske državljanske vojne tudi več'jugoslovanskih državljanov. Po večini so se ti prostovoljci rekrutirali iz brezposelnih jugoslovanskih delavcev v "Franciji in Belgiji. Po končani španski vojni so pri-bežali naizaj v Francijo, kjer «o jih internirali v razna t*a-boriišča. V razočaranju, ki so p^a doživeli, se je v vseh porodila močna -želja, da bi se mogli vrniti v Jugoslavijo. Kakor poročajo listi, je jugoslovanska vlada sedaj naročila poslaništvo v Pariizn. naj izstavi tem ljudem potne liste, da se bodo lahko vrnili v domovino.
vseh Nemcev v Angliji. Do z«kij premoženje Nemcev v Angliji še ni bilo konfiscirano. In tisti Neioci, ki se ni>o pregrešili proti angleškim zakonom o obrambi dežele, lahko še vedno zapuste Anglijo.
80,000 NEMCEV V ANGLIJI.
Angleške oblasti imajo v evidenci vse nemške državljane. ki prebivajo v Angliji. Posebna sodišča razijakujejo dokumente in življenjske podatke
ŽIVČNA VOJNA SE NADALJUJE.
Obenem s topovsko in bombno vojno nadaljuje se tudi živčna vojna, ki je za vse bojujoče se države svojevrsten sovražnik, proti kateremu se je težko boriti. V Nemčiji skušajo preprečiti žrtve živčne vojne z najstrožjimi kaznimi, ki lahko zadenejo poslušalce tujih radio pestaj. Tudi Nemčija po načrtu dbvesča po svoje s pomočjo etenskih valov Francoze in Angleže. Zaradi tega se morajo tndi Francozi in Angleži boriti proti psihološkim vojnim metodam. Franeoosi so objavili geslo: Zamašite si u-šesa, kajti sovražnik vam govori. .
Pomen živčne in psihološke vojne dandanes je posebno očit, če primerjamo lanašnje razmere z onimi med svetovno vojno. Od leta 1914 do 1918 se nobena država ni sistematično borila v radio vojni. Ole-menceau se je sistematično bo-
ril samo proti sovražnim vohunom z geslom: Molčite, ne za-lje to bolelo! Zdaj se bo goto
upajte nikomur, sovražnik vas postaišav
Jo ugajalo! Toda va.še matere se boj in i. Zdi >se tako zelo stroga in resna!"
"To bo le spočetja, dokler se vas ne privadi. Potem pa vas bo imela prav tako rada kakor jaz."
Kakor črna krila se mu je v srcu rttzpel strah, da bi si ne premislila in imu zavedno izginila izpred oči.
Jtonec oktobra so imeli svatbo. Stara Noemi "le ostala pri njiju Ie do Božiča, potem pa je odišla k hčeri v Rouen. Toda hrepenenje po morju, po samoti in po vonju zelenih nor-miandiskih gozdov jo je malone uničilo. Vzdržala je skoraj leto, nato pa se je vrnila k sinu.
Težko je prenašal, da ni i mehi rada Marion. Njegova žena je napravila vse, da bi se ji prikupila. Bila je tiha 111 poslušna, nikoli ni oporekala in vendar se Noe m i no srce ni ogrelo zanjo. Morda, če bi bila imela otroke . . .
»Stara Noemi plete nogavico in tiho moli. Gleda, kako :rre Marion preko dvorišča. Oblečena je v lahno poletno obleko, na glavi ima ruto iz rdeče svile. Malion*a je zapazila, da -e je snaha namenila k glavnim vratom dvorišča. Kam gre? Kam neki mora zdaj iti? Naglo je odložila nogavico, si dela na glavo svojo staromodno čepico in si opasala praznični pred pašnik. Marion ni šla po cesti, marveč je zavila na levo. Ali namerava skozi morvilsko sotesko v vas? Rt*ara Noemi se ne more načuditi. Gotovo ima nekje loibimca. Zdaj srre k nienvu. Sla bo torej za njo. Toda pot ni posebno prinrav-na za hojo. Ob njej zevajo prepadi, en san> n-apačen ko-
r«k.--Noemi ne ve. ali naj
bolj paizi na pot ali na snaho, da bi ji ne izginila izpred oči. Srce ji razbija, toda ne sme sesti, ne sme se odpočiti. Danes bo Erotovo izvedela, kam neki hodi njena pridna snaha. Začudil se bo njen sinko.
Oh. sveta mati Marija! Se ta ovinek, pa za trenutek poči ne, da pride do sape. V slavi se ji že vrti. Le Še nekaj korakov . . .
Toda stare nocre klecajo, desp-a ji je spodrsnila na gladkem kamenju, izgubila je ravnotežje in brez obrantbe je staro telo padlo. In dolgo in brezupno pada. Spodaj, na dnu, je od zadnjega dežja mlaka. Prav nič globoka, morda niti meter ne. še otrok bi težko 11 tonil v njej. Staro telo pa je med padcem odpovedalo; noire in roke so kakor iz železa, niti zganiti jih ne more. Praznični predoasnik se je mlahavo o-prijel njenih bokov.
Zvečer se je Marion vrnila. "'Robinove matere ni bilo doma. morala sem jo čakati," je pravila svojemu možu. ki jo je pričakujoče gledal. Rahla zadrega se ji, je širila preko čela. "Da, res je, laliko se za nese va."
"In kdaj?"
"Morda konec oktoibra." In čez trenntek je dodala: 44Kje je mama? Hotehi bi. da ji takoj poveš. Zdaj — zdaj me be morda tudi ona imela rada."
Šel je v materino sobo. "M irna je šla najbrze v vas, je nisi nikjer videla?"
"Ne, nisem šla po cesti, marveč skozi morviteko sotesko, d;» bi se izognila ljudem."
Rahlo jo je objel "Zdaj no sumiš več hoditi po tako od-Ijudnih poteh. Mama se naj-brze kmalu vrne. Kako se bo veselila otroka! Tako zelo r*
JR^azprodaja
KNJK
Da napravimo prost« za novo zaloga smo zr žali cene teh knjig, c vsakemu jih je mogoi naročiti. Storite to še d , ne«, ker bo zaloga kma iztekla.
L Andrej Hofer (Juna&ki vodja Tirolcer
2.
3.
4.
5. 6 7.
9.
10. 1L 12.
14.
15.
16.
117. 18.
19.
?0. 21. 22.
24.
26. 28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
Belgrmjiikl Biser (VitoJ Jelen«' Beneška Vedeievalkm Boj In Zmaga <J"t**f Sprtnuai Božični Darovi (Itutjolf V rab Burska Vojska
Cvetke	(H. Maja
Dedek je pravil (Julij Slupsak Devica Orleanska Dve stiki	(Ksaver MH5k-
Duhovni boj (Lovreuc Skupol'1 Fra TMavolo Fran Baron Trenk
(Gjuro Pauduric) Gozdovnik, 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek (H. Maja Hudo Brezdno (Fr. Erjave«-Humoreske, Groteske in Satire t
(Azov In Teffl) Korejska Brata, trtira Iz misij nov v Koreji (Josef Spillniai Krvna Oh veta
Mesija	,"Pr. Jeglič1
Mladim Sreem, povesti Ta mladino	(Ksavor Me$k<
Maron. kr&anski deiek z Lib*
nona Musolino
Ob 50-Letniei dr. Janeza Ev. .
Kreka Paniki Zlatar
Patri a. Povest U Irske juna&b dobe	< H. K»»d»*rer
Paberki Iz Roža (Ivan Albreht Popotniki, novele In trtice
(Milan Pur*>1J) Poilgalee
Pravljice	(H. MaJ-r
Pravljice In pripovedke za ml] dlno	(S. KoSutniL.
Povesti in Slike (K«aver MeSko Ptice Selivke	(Tae-.re
Praski Judek	(Josip Vole
vo vse lapremenilo. — Moja draga, moja edina Marion!'*
40. Prapretanove Zgodbe. Povesti
(Anion Stražar)
42.	Prst Božji, I. zvezek Prst Boiji, II. zvezek
(Anton Keller
43.	Preganjanje Indijanskih misijo
narjev	(Josef Splllmau
44.	Rdela in bela vrtnica
j	(Anton Iluonder
' 45.	Revolucija na Portugalskem
'46.	Sisto s Šesto	(H. Federer
47.	Skozi Širno Indijo
48.	Spisi Krištofa Am i da
49.	Student naj bo (S. Kiužgar
50.	Strahote vojne
51.	Suneškl Invalid (S. KoSutulk j*	Sveta Notburga
53.	Tri Indijanske povest
(Josef Spllluiaiil
54.	Veterna pisma (Marija Kmetov/
55.	Vrtnar	(Tagorv
56.	Volk Spokomik in druge poveš
za mladino (Ksaver MeSko
57.	Vojnimir ali Poganstvo in kr>
(Josip Ogrlnec
58.	Zadnja K metka vojska
(August Senoat
59.	Zadnji dnevi nesrečnega kralja
S. Košut u ik
60.	Zbrani spisi za mladino
(Kngelbert Gangl) SI. Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Planinski
62. Zgodovinske anekdote
(Dr. Sarahon OS. Zlat okopi	(Joser Splllman j
«4. Zmaj iz Bosne, povest 1* bosa n j ske zgodovine (S. Košutnik'
(Vezava nekaterih knjig je od lela nja nekoliko izkaiena.)
Ako ima kaka knjiga več zvez kov, se šteje vsak zvezek z» knjigo.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedi te pri naročilu več knjigt d t Vam moremo postreči.
KNJIGARNA I
Glas Naroda
316 WEST 18th STREET HEW YORK
-L