Št. 35.	V	Ljubljani,	dne	29.	julija	1910.	Leto	V.
NaŠa pot.
Te dni se je bilo Lati v čeških deželah na Češkem, Moravskem in Šlezkem, silno hude delavske vojske. Predilniški čestil-ci, ki imajo v tkalnicah eno najvažnejših opravil, so zahtevali, naj sc jim plača na teden poviša za 5 kron. Predilnice v naši državi bolehajo še vedno vsldd turškega bojkota in srbske sovražnosti proti nam. Izgubile so mnogo odjemalcev, ki so jim jih prevzeli Angleži in Nemci. Tvornice, ki so v kartelu — 43 po številu — so bile pravzaprav zadovoljno, da se delo ustavi. Blago jim je ostajalo in štrajk nekoliko tednov bi jim bil všeč. Delavci in delavke po predilnicah so izjavili, da so vzamejni s čistilci. In vsled tega so kartelirane tvornice izključile vseh 12 do 13 tisoč delavcev in delavk iz dela. Sedem tvornic, ki niso v kartelu, je delalo dalje; ti niso hoteli zavoljo par čistilcev ustaviti dela.
Začela so se pogajanja. Obrtni nadzorniki so stopili v zvezo z organizacijami — krščanskosocialno, socialnodemokraško in narodnosocialno, ter so srečno v kratkem času prišli do miru. Štrajk je trajal največ po en teden; po nekaterih tvornicah samo po en dan. Čistilcem se je zvišala plača po 2 kroni, ponekje nekoliko več na teden. In zdaj zopet buče stroji in se vrte jermena. Štrajk je minul.
Mi se spominjamo tega dogodka zato, ker je tudi za nas silno podučen. Štrajk so namreč hoteli tisti socialni demokratje, ki drže z dunajsko nemško centralo. Med češkimi socialnimi demokrati se je zadnji čas začela velika vojska. Eni hočejo, naj se ostane pri Dunaju, naj se ves denar tjakaj pošilja, in naj dunajski nemški socialnodemo-. kraški komandantje vodijo vsa strokovna društva, drugi so pa temu nasprotni in ho-čejp za češke dežele lastne strokovne zveze, ki naj bodo popolnoma neodvisne od Du-
Carska zločinstva.
(Dalje.)
Toda Neron ne (uje; slovesna Agripi-nina beseda ne gane njegovega ušesa, njegovega srca. V tem ko govori njegova mati, si on krati čas s tem, da ogleduje podob-ščine na mramornatih stenah; potem se smehljaje obrne k njej.
»Mati,« ji reče, »neko prošnjo imam do vas. \ i, ki ste mi bili vsikdar dobri, ki ste mi vselej vso dovolili, mi je ne boste odrekli.«
Začudena ga pogleda Agripina. Je-li to odgovor na njene besede?
»To popoludne bi vas rad obiskal na vašem vrtu. Vem, da bodete imeli pri sebi mlado pevko, koje naravni dar me je včeraj očaral; Epiharita jo je poklicala k vam. Upam, da mi ne boste odrekli moje želje. Toda, srečno,« reče brž, ne pričakovaje materinega odgovora, »ondi se bliža Anicet, moj dvornik; prinaša mi novico, da je vse pripravljeno k slovesnosti. Da se zopet vidiva, moja blaga mati; pojdite in zahvaljujte se bogovom tačas, ko sc bo vaš zmagovalni sin peljal z Avguštinovim zlatim vozom.«
Neron hiti stran. Agripini uide iz prs nagel vzklik.
»Nima več jezne besede; v globočini prs skriva svoj srd! Agripina, tebi preti nevarnost in blizu je tvoja ura!«
naja. Nemškutarija dunajskih prvakov jim smrdi, neumno se jim tudi zdi, da bi svoj denar pošiljali na Dunaj, kjer bi ž njim velika gospoda socialnodemokraške stranke po svoje gospodarila. V to gospodarstvo nima velik del čeških delavcev že nobenega zaupanja več.
Češka samostojna socialnodemokraška organizacija je še zelo mlada; zato je umljivo, da nima za štrajke še mnogo denarja zbranega. To so vedeli dunajski privrženci socialnodemokraške stranke; zato so jih hoteli spraviti s štrajkom v zadrego in, ko bi ne mogli podpirati svojih članov, razbiti in zopet prikleniti na Dunaj.
Obenem so hoteli zadeti češko krščanskosocialno organizacijo, ki se sijajno razvija. Sedmo leto živi; prvo leto je dobila samo krog 1200 članov; danes jih ima že krog 29.000. Vsega premoženja ima zveza krog
255.000 kron. Umljivo je, da ,se je socialni demokratje boje in da bi jo radi razgnali. Upali so, da bi s štrajkom predilniških delavcev oslabili blagajno. Ko bi se jim bil vsaj deloma posrečil naklep, bi bila krščanskosocialna blagajna morala šteti najmanj
50.000 kron. Ker se je pa štrajk tako hitro končal, je plačala podpor samo nekaj nad 1000 kron.
Delavci, ki so se dali pregovoriti v vzajemni štrajk, niso slutili, kam pes taco moli. Ko so pa spoznali, da se pravzaprav ne gre niti za čistilce, nego samo za dunajsko so-cialnodemokraško kaso, so se brž izmodrili in pogajanja so se srečno končala. Dunajski socialistiški privrženci imajo dolge nosove in njihovih pristašev je vedno manj; kršč.-socialni delavci in delavke so pa tem trdnejši pri svoji zvezi, ki je pokazala, da tudi v hudem boju brez strahu zvršuje svojo dolžnost. Povedati moramo tudi, da so vsi češki socialnodemokraški državni in deželni poslanci proti dunajski centrali in za samostojno strokovno zvezo.
S hitrimi koraki prehiti sobano.
»In vendar je še en pomoček, da ga spravim pod svojo oblast. Kaj, ako bi ona deklica mogla vplivati nanj? Sicer me je dala prositi, da sme peti samo pred menoj in mojimi gospemi. Toda, kaj je pevka, ako velja utrditi Agripini njeno oblast, ako sc gre za pogin ali življenje?«
VI.
Nepregledna množica polni širni prostor, glava pri glavi, - živo morje. Med njo je tudi Avel, mladi kupec, zaročenec mile pevke Aricije. A njegove oči ne begajo, kakor oči valovite množice, po krajih, ozaljšanih s cvetkami in preprogami. Skrbno iščejo nekoga izmed množice. Ni ga prignala radovednost, da bi bil priča cesarjevega proslavljanja na Martovem polju, temveč išče svojega mladega prijatelja, da bi ga odvrnil z močjo zgovornosti, ki jo ima zvest prijatelj, od maščevanja.
Zavoljo mladeniča se je podal že ob rani uri od doma; še časa si ni pustil, da bi pozdravil Aricijo ali Aleksandra, kakor je bila sicer vendar vsakdanja njegova navada, ampatk hitel je v Lokustino krčmo, poizvedet, kdaj je šel Spor iz krčme pretečeni večer. Nadejal se je, da se je posrečilo sivolasemu Aleksandru, da je s svojo krotko besedo pregnal temne misli sirote in da je šel Spor s častitim možem v njegovo stanovanje. A, kako ostrmi, ko izve, da je Spor
Ta dogodek nam izpričuje, da smo v črno zadeli z ustanovitvijo svoje Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ne tajimo, da bi bilo zelo lepo, ko bi bilo mogoče delavce raznih narodov vse — brez razlike strank — združiti v eni centrali. V Avstriji pa to ne gre. Se socialni demokratje ne morejo tega prenašati, ker vidijo, da nemška samopaš-nost in oholost tudi pri njih noče pognati pravičnosti. Pri naši krščanskosocialni stranki ne moremo poleg tega prezreti, da je med dunajskimi takozvanimi krščanskimi socialci cela vrsta ljudi, ki nimajo pravega zmisla za delavske potrebe in težnje. 2 njimi ne more iti naš delavec pod en klobuk. Naši slovenski poslanci se velikrat tudi zato ločijo od nemških krščanskih so-cialcev, ker gredo brez strahu za delavca v boj, nemški krščanski socialci pa capljajo za nemškimi liberalci. Delavci moramo pripravljati čas skupnih delavskih zvez. Zdaj pa — to nam dokazuje tudi zadnji predilniški štrajk — je edina pametna pot, da se združujemo strokovno samostojno v svoji Jugoslovanski Strokovni Zvezi.
Tobačno delavstvo.
Iz ljubljanske tobačne tvornice. Pri nas
grade sedaj skladišče. Prav, da so tvornica razširi, ampak nikakor ne gre, ker tobačna uprava pri nas prav nič no stori zato, da dobimo nove blagotvorne zavode, zavode, ki jih imajo že druge tvornice. Ne moremo si kaj, da pripisujemo krivdo v prvi vrsti domačemu ravnateljstvu, ki naj se bolj zanima za to, kar je s socialnega stališča potrebno, kakor pa da pritiska z vso silo na bolniške očete in jih hujska, naj preganjajo tiste delavce in delavke, ki so bolni. Mi stojimo odločno na stališču, da so v prvi vrsti zdravniki tisti, ki naj odločujejo o tem, če je delavec ali delavka bolna, ne pa bolniški
prenočil v krčmi in šele pred kratkim šel od ondi. Njegova muka prihaja tem večja pri nagajivem govorjenju vsakdanjega gosta Navtila. Stari pijanec izkuša odplaviti nasledke sinočne pijanosti z jutranjo pijačico, in ga draži s tem, kako se je neki tujec dolgo in zaupljivo pogovarjal z Aricijo, da je slednjič pevka s hvaležnim zardenjem nataknila na svoj prst prstan kot tujčevo darilo.
Katera ljubezen ni sumna? Kakor trdno je ludi Avel zidal na zvestobo Aricije, je šaljiva beseda vendar pustila želo v njegovem srcu; sklene, da bo zahteval račun od svoje zaročenke. Najprej pa mu je najvažnejša s)krb za Spora; gre torej iz krčme in vnovič prehiti ceste in trge ter se ogleduje na vse strani, nadejajo se, da mu bo dobroten slučaj prinesel mladeniča. Tako je zabredel v človeško reko na Martovem polju.
Brez kakega namena se ozre na kip jahajočega Julija Cezarja. Ob kipov rob naslonjena je vitka postava; ondi zagleda Avel bledo, a milo lepo obličje. On pozna obraz in postavo. Z vsemi močmi se trudi priti tja, toda zastonj; kakor oklepa lupina školjke biser, ki si želi na luč, tako oklepa njega živi pas. A Spor nima očesa za svojo okolico; tako čudnega, tako besnega, tako težkega se čuti v glavi.
(Dalje prih.)
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K ‘i"— poluletna . . „ 2-— Četrtletna . . „ 1'— Posamezna št. „	0‘10
očetje. Dobro znamo, da so naši zdravniki vestni in da jih dobimo tudi, ko obiskujejo doma tako obolele ljudi, ki prihajajo sami k ordinaciji. Nismo tako zagamani, da ne znamo, kdo hujska bolniške očete na bolnike, zato mi bolniškim očetom ne zamerimo, ker so reveži liki lovski psi hujskani na tiste, ki ,sc nahajajo v bolniškem stanju. Od okoščenele Birokracije seveda ne moremo pričakovati, da bi bil dovzeten za socialne potrebe tobačnega delavstva. Kaj je s tisto škandalozno, zdravju naravnost škodljivo ordinačno sobo in s tisto čakalnico, kjer je delavstvo izpostavljeno prepihu. Prejšnje ravnateljstvo je zatrjalo, da kmalu dobimo novo ordinačno poslopje. Sedanje ravnateljstvo pa vidi svojo zadačo v tem, da hujska bolniške očete na bolnike. Zakaj domače ravnateljstvo prav nič ne stori, da bi dobilo delavstvo popolno kosilo. Zato, ker je komodno, ker nima prav nobenega socialnega čuta in ne zna, da živimo zdaj že v 20. in ne več v drugi polovici tistega stoletja, ko je izpolnjeval Birokracij svojo socialno dolžnost tako, da je pretepal in zlorabljal delavke. Zakaj se ravnateljstvo prav nič ne gane, da se razširi kopališče in da dobimo tudi tvorniško parno kopolj? Zakaj domače ravnateljstvo prav nič ne skrbi, da dobimo zavetišče za dojenčke? Ali so ravnateljske dolžnosti edinole, da se hujskajo bolniški očetje -na obolele delavko in da se rešujejo akti? Mi sodimo, da ne. Najodločnejše zahtevamo,; naj istori domače ravnateljstvo svojo socialno dolžnost. Hočete li res, da enkrat poči prenapeta struna, kakor je počila pred leti? Našega potrpljenja zna biti tudi že enkrat konec.
»Podporno društvo« priredi koncem meseca avgusta romanje na Trsat. Ob tej priliki vozi na Beko poseben vlak. Dan se še naznani.
Tajnik »Avstrijske kršč. tobačne delav. zveze«, Ullrcich, obišče 16. avgusta Ljubljano.
Okno v svet.
Socialno zavarovanje. Znano bo našim bravccm iz drugih listov, da tudi zdaj, ko je vlada zaključila državnozborsko zasedanje iz strahu pred Slovani, zboruje socialno zavarovalni odsek, ki je trajen ali permanenten. V tem odseku sta ntCša posl. dr. Krek in naš urednik. Stvar sicer napreduje, ampak ne tako, kakor bi lahko. Radi priznamo, da se mora tako važna postava natančno proučiti in predelati, toda nekoliko preširoko le govore socialni demolcratje, ki s svojimi dolgimi govori najbolj zavlačujejo stvar. Tako sc nam zdi, kakor da so podkupili soc. demokrate tisti bogataši, ki se boje socialnega zavarovanja, ker jih bo nekaj ko-štalo. Ta teden se rešuje v odseku bolniško zavarovanje. Kdaj da reši odsek vso predlogo, je težavno prerokovati. Rešiti ,se bo moralo še nezgodno in invalidno zavarovanje, kar bo trajalo še celo večnost, predno izdelata delo odsek in pododsek. Potem pride še vsa stvar v poslaniško zbornico, zadnjo besedo ima pa gosposka zbornica. Prav bi bilo. da bi delavstvo po svojih shodih pritisnilo na to, da bi soc. demokratje omejili svojo govorniško povodenj.
S slovenskega časnikarskega polja. Slovenci postajamo moderni. V Ljubljani je namreč pričel izhajati »Slovenski Narod« dvakrat na dan, poleg tega pa izhaja že več časa v Ljubljani nek list vsako jutro. Splošno se trdi, da izhaja »Narod« zato dvakrat dnevno, da ubije tisti jutranji ljubljanski list, ki je sicer liberalen skozi in skozi, a všeč ni takozvanim voditeljem slovenske liberalne gospode, ker udari včasih tudi po njih. S splošnega stališča »Vseslovenske Ljudske Stranke« je pravzaprav čisto vseeno, kaj in kako da pišejo in koliko listov imajo liberalci, ampak nekaj drugega je, kar danes suho pribijemo. Oba lista, ki izhajata zdaj zjutraj v Ljubljani, sta zašla na pota, ki jih moramo no samo glede na naše svetovno krščansko naziranje naj ostrejše obsojati, ampak ki jih moramo najodločnejše grajati, kor sta obadva zašla na pota, ki kažejo vso gnjilobo, v katero je zašla naša slovenska svobodomiselnost. Vzemi v roke eno ali drugo ljubljansko svobodomiselno jutranje glasilo, opaziš stvari, ki se ti mora j d gnjusiti. To ti je vse pisano in vmer-jeno tako, da se dela nekako dosledno na kršitev šeste božje zapovedi. Grdi greh se ti predstavlja v celi svoji gnjusobi. Oba ljubljanska jutranja lista sta naravnost taka,
da bi se zgražal pujsek, če bi ju znal čitati in če bi ju razumel. Ne zapisali bi tega, če bi se tako pisalo morebiti le včasih, ampak svinjarije se ponavljajo vsak dan. Najboljši slovenski stilist, Ivan Cankar, ni kdosiga-vedi kako izbirčen v izrazih, ampak te dni je prav ostro obsodil pujskarsko pisavo takih romanov, s kakršnimi svobodomiselno ljubljansko jutranje časopisje zdaj kvari nravnost slovenskega ljudstva. Slovenci se moramo sramovati, ker je padlo ljubljansko svobodomiselno jutranje časopisje tako nizko, kakor ni padlo nikjer svobodomiselno časopisje drugih narodov. Svetovni svobodomiselni tok se vedno bolj bori pod vtisom krščanstva proti svinjariji in proti nenravnosti. To se tudi svobodomiselnemu časopisju drugod precej pozna, ker o grehu, ki naj se ne imenuje med nami, ne pijšejo s tistim svinjskim prostaštvom, ki zija zdaj iz podčrtnih predalov umazanih ljubljanskih slovenskih jutranjih listov. Te s)vinjarije hlastno požira osobito mladina tistih stari-šev, ki so toliko trapasti, da puste otrokom čitati take svinjske liste in take svinjske zgodbice. Nasproti takim svinjarijam je potreben najodločnejši odpor. Na naši strani sc mora. z vsemi silami in vztrajno delovati na to, da se razširi naše slovensko krščansko časopisje. Ali se v tem oziru izpolnjuje od naše strani v popolnem obsegu dolžnost? Graško krščansko dnevno časopisje izhaja n. pr. v 30 in 70 tisoč izvodih dnevno. In »Slovenec«? In »Domoljub«? In »Bogoljub«? In »Naša Moč«? In drugo naše slovensko krščansko časopisje? Ali ima toliko naročnikov, kolikor bi jih moralo imeti? »Slovenec« n. pr. ima večje okrožje, kakor nemško-graško, a se n jegov nalog z nalogom graških krščanskih listov ne da niti primerjati. Zakaj ne? Zato, ker se pri nas misli, da more, list sam kot tak prodirati. Preveč nerganja na eni strani, prav nič vztrajne agitacije za razširjenje slovenskega krščanskega časopisja. Kdo navdušuje ljudstvo za razširjenje »Slovenca« n. pr. po shodih? Ali za »Domoljuba«? Ali za »Bogoljuba«? Ali za »Našo Moč«! Redki so ljudski govorniki, ki to store. Na prstih ene roke jih lahko našte-ješ. Zato pa tudi naše slovensko krščansko časopisje ni tako obširno, kakor bi glede na razvoj naše stranke moralo biti. Visoki nalogi nekaterih listov nam prav nič ne impo-nirajo, ker znamo, da ko bi se delalo vztrajno na razširjanje našega časopisja, bi se tisti takozvani visoki nalogi podesetili, kar bi bilo deloma primerno razvoju naše stranke. Ne držati križem rok in nergati, marveč agtiratk da se slovensko krščansko časopisje razširi tako, kakor bi moralo biti razširjeno.
Kako obsoja Ivan Cankar pujskarsko pisarijo. Znani zelo svobodomiselni pisatelj Ivan Cankar piše: »Pred nekaterimi leti je neki dunajski žid lovil študente, da bi mu prevajali v slovenščino tisti nesramni šund, zoper katerega so prav takrat začeli pošteni časopisi brezobziren boj. Veliko se je trudil, preden je dobil siromaka, ki se je polakom-nil umazanih židovskih krajcarjev. Naših študentov je bilo sram takega dela, kajti kakor so bili lačni in žejni, so v tistih časih še vedeli, da je tiskan papir vsaj v daljni zvezi z narodovo kulturo ter da bi oskrunil to kulturo, kdor bi vedoma in zaradi gole kupčije ponujal ljudem onesnažen papir, roman imenovan. Nazadnje je vendarle stopila grofica beračica z blatnimi čižmi v hišo slovenske književnosti in dobili smo, česar prej nismo imeli: čist, pristen, razgaljen šund. To je že naravnost simbolična smola, da celo v nečednih stvareh zehaje lazimo za drugimi narodi in da smo sprejeli grofico beračico šele tedaj pod streho, ko so jo drugod obrcali. Nerodno je le bilo, da nas je bil obdaril s taftim blagom nemški žid, da nismo imeli svojega domačega, sa-monikega šunda. Letos smo ga dobili, zdaj ne pogrešamo ničesar več. ,2ena’ je zadela vrzel v naši literaturi, kakor zamaša pest blata luknjo v zidu. Kaj več, mislim, da o tej stvari ni treba govoriti. (»Ljublj. Zv.« 1910, št. 7, str. 441.) Cankar piše to z ozirom na neki umazani roman, ki ga je izdal neki novopečeni slovenski Ljubljanski jutranjik. »Narodove« jutranje svinjarije še bolj smrde, kakor pričetnika novodobne slovenske pujskarske književnosti. Francoska tiskovna oblast takih svinjarij ne trpi, kakršne razširjata slovenska ljubljanska jutranja svobodomiselna lista in konfiskuje stvari, ki daleč ne dosežejo pujskarij, s katerimi osrečujeta svoje bravstvo oba slovenska ljubljanska jutranjika.
Otrok. N asveti v dosego pametne domače vzgoje ob preprostih razmerah. Po nemškem izvirniku priredil Magister. 1910. Založil A. Slatnar v Kamniku. (En izvod 20 h, 10 izvodov 1 K 80 h ,100 izvodov 16 K.) Pod tem naslovom je izšla mala knjižica, ki vsebuje dobre krščanske nauke za vzgojo otrok in jo priporočamo, ker je popolnoma v duhu katoliških načel.
Med brati in sestrami.
Idrija. Na nekem soc. demokraškem shodu se oglasi k besedi tudi naš pristaš in omenja, da naj bi dobili tudi oni procente, ki so na forovtu. Radi te delavske zahteve, ga pa rdečkarji psujejo s hinavcem in pošiljajo k Oswaldu. Ali je to bratovsko? Tako so soc. demokraški mameluki postopali. — Doživel sem slučaj neke matere, ki ga ne smem in ne morem zamolčati. Ta »čedna« ženska, ki je zagrozila svojemu sinu, da ga oklofuta, če se bo odkril, ko zvoni »Ave Maria«. Kaj bode z otroci, če bodo že matere take?! Tukaj se vidi, da so tudi ženske potrebne organizacije in izobrazbe, da potem kot matere tudi svoje otroke res izobrazijo, pa ne tako, kot ta Tončkova učenka. Shod dne 6. t. m. se je posebno odlikoval po medklicih. Naj jih navedem nekaj. Eden je zahteval kloštrski dnar, da bi olajšal draginjo. Ej bratec, menda misliš na ta način dobiti denar kot francoski brezverci, ki so cerkveno premoženje sami pograbili, delavcu pa dali od tega knof. Pa ne bo nič. Po vaši zaslugi ne bodo mogle hoditi knapovska dekleta v osmi razred v Idriji. Knapi, ki bi radi svoja dekleta izobrazili, naj se zahvalijo rdečkarjem, da jih bo to več stalo, kot če bi bila osemrazredna šola. v Idriji. Neki Boltagelj je zaklical, da je rekel dekan Arko, da je za knapa polenta dobra. Sicer gospod dekan tega ni nikdar rekel, ampak če bi šlo po soc. demokraškem, bi delavci še polente dostikrat ne imeli. Saj ste s procenti dovolj goljufali in strankarsko postopali. Zatorej pred seboj pometajte Boltagelj in drugi!
Ljubljana. V ljubljanski predilnici je -neki uradnik, znan poti imenom Franc Debevc, doma menda iz Trnovega, ki mu ni nič kaj po volji, da delavstvo prosi to, kar zasluži, namreč za zboljšano plačo. Obenem si prilašča pravico napadati podpisanega in s tem zmerja delavke, da vse to delam jaz (menda hoče s tem reči, da sem jaz glavni hujskač in da delavstvo podpihujem, da naj zahteva boljšo plačo), da se je sporočila prošnja v roke gospoda ravnatelja na slavno direkcijo za zboljšano plačo. Res je, da sem jaz delavstvu že pred več časom, ko sem bil še v tovarni, prigovarjal, da prosimo za boljšo plačo, ki je pa tudi v resnici potrebna. .Te pa tudi res, da sem sedaj vedel, da se prošnja dela in da delavstvo prosi za to, kar mu gre. Nikdar pa ni bil moj namen, da bi delavstvo kaj izsililo ali ,s silo nastopilo, kar tudi še ni bilo, le izjema par majhnih slučajev, ki so imeli le neznaten uspeh. Jaz Vam javno povem, da Vi nimate prav nič z delavstvom opraviti več kot je Vaša dolžnost, da plačate zaslužene kronce, kolikor posamezni zasluži. Popolnoma si pa zavežite jezik nasproti meni, ako hočete, da no zveste to, kar bi Vas najbolj bolelo, namreč opravljanje gospoda ravnatelja. Sedaj pa par vprašanj. Ali je to olika od Vas, da. hodite v stranišče poslušati, kaj govorijo delavke zunaj? Ali so besede, kakor n. pr. »prokleti bik« itd. od človeka, ki hoče veljati za izobraženca, dostojne? Ali si upate nastopiti s tako surovostjo nasproti delavstvu, ako prosi za to, kar mu gre? Ali niste sami Vi že leta 1909 (20. julija) rekli nekemu delavcu, zakaj da se delavstvo nič he pobriga za boljšo plačo? Ali s tem samo iščete prilike, da dobite delavstvo, da ga potem psujete? Navedem še en slučaj Vaših zaslug za delavstvo! Bilo je 2. junija 1909, ko ste podpisanega klicali v pisarno, da setn dobil preveč plače (torej čezurno delo); rekli ste dobesedno, da naj si zapomnim, da tega ne bo več, poveste mi zato, da ne bo kaj neumnega govorjenja, in da ste že govorili o tem z gospodom direktorjem. Sedaj si pa sprašajte tvest, morebiti Vam kaj očita! Dolžnost moja pa je, da dajem delavstvu nasvete (kolikor sicer vem), in to sem storil, in bom brez strahu pred Vami, dokler bode delavstvo organizirano, in to upam, da bode vedno bolj. Nikdar pa ne priporočam delavstvu s kako brutalno .silo nastopiti, ako bi bilo tudi včasih do-
bro. Toliko za enkrat v pojasnilo, teži me še veliko, a za sedaj molčim. Ako me bodete izzivali, me bodete izzvali. — V Ljubljani, dne 29. malega srpana 1910. — Vinko Z a b u k o v e c.
Sava. Direktor od stare Save, Ferveger, se ni le zameril vsem delavcem, tudi kmetje ne marajo zanj. Pred par dnevi je bil v Zasipu ter ondotne kmete nagovarjal, da bi svet prodali za rezervoar, ker namerava tovarna delati električno centralo. Ker ga kmetje že poznajo, mu odgovore: »Z vami se mi ne zgo var jamo, ker vi na Savi delavce pieveč preganjate; pravzaprav jim kruh požirate in jih od dela podite. Če misli tovarna kaj kupiti, naj pošlje gospoda ravnatelja, a ne vas.« Dobro bi bilo, da bi ga tudi drugje tako pošteno zavrnili, ker to člove-če za vsako malenkost delavcu napove obračun, ako tudi je že vse moči pustil v tovarni. Bilo je že dosti takih tičkov, ki so se vjeli, zato mu svetujemo, naj vsaj toliko usmiljeno ravna z delavstvom, da ga ne bodo še pošteni kmetje zaradi tega črtili.
Jesenice. Po sokolski maškaradi je trgovec Trevn hudo rojil nad ženskami, ker so preveč šampanjca znosile na veselico, on je pa preveč daroval. Žal mu je bilo tako, da bi bil skoro ob pamet. Mož naj se nikar ne jezi, saj ima najvišje cene pri blagu, ter bode v kratkem dobil, če še ni, kar je po neumnosti preveč ven zmetal. Ker mož tako ljubi župarje in jih podpira, naj le kupujejo pri njemu. Mi pa ne bodemo tako drago plačevali, ampak agitirali, naj se vsak drži gesla: Svoji k svojim, sokoli pa k Trevnu!
Javornik. Člane skupine Jugoslovanske strokovne zveze sprejema Mat. Maček na Javorniku. Tedenske prispevke pa Jožef Šoberl na Koroški Beli tisto nedeljo po plači dopoldne od 9. do 10. in od 11. do 12. ure. Ne obotavljajte se pristopiti k skupini!
Prometna zveza.
Člani »Prometne zveze« se uljudno opozarjajo na društveni mesečni sestanek, ki bode v soboto dne 0. avgusta zvečer ob pol osmi uri zvečer v gostilniških prostorih ge. A. Češnovar, Kolodvorska ulica 33. Tovariši agitirajte za obilno udeležbo! Pripeljite pa seboj tudi svoje somišljenike in tovariše. K obilni udeležbi vabi odbor. Tovariši, pridite gotovo in v oblinem številu k sestanku, da se razgovorimo radi izvenrednega občnega zbora, ki bode dne 11. avgusta ob pol deseti uri dopoldne.
Socialnim demokratom v Baški dolini hudo prede. Odkar se je plačilnica »Prometne zveze« Podbrdom in Podmelcam ustanovila, so pričeli na vse mogoče načine zabavljati čez »Prometno zvezo« in njene -člane,, kateri nočejo več trobiti v rdeči rog in vsaki mesec 1 K 20 h v socialnodemoikra-lično judovsko nikdar ne sito blagajno plačevati. Eden je govoril, da »Prometna zveza« zato ni za nič, ker ona dela za vojsko, .socialnodemokratična je pa zoper vojsko, lega rdečkarja vprašamo, kaj bi on naredil, ako bi njega sovražnik napadel, ali bi se mu kar doli vlegel? Mislimo, da ne! Gotovo bi se mu branil, kakor vsaki drugi. No, rdečim sodrugom ne zamerimo, ker komandiram od Židov morajo tako plesati, kakor jim isti piskajo po »Rdečem Praporju« in »Železničarju«. Lepa družba, kaj? Krivonosi njih hlapci rdeči bratci so povsod enaki. Pa svobodni hočejo postati! Pa kaka bi bila nijh svoboda? To so pa že v Barceloni na Španskem pokazali, da še celo nedolžnim otročičkom niso prizanesli, vse so pomorili, kar so dobili. Nimajo zaman za svojo rdečo krvavo zastavo. Ickla je tudi po njih krivdi kri. Dovolite, da vas primemo za ušesa, ker ne slišijo prav. Postati hočete svobodni! To je, odtrgati se hočete od duhovnikov, od cerkve, od Boga. Ali boste potem res svobodni? Vero v Boga lahko izgubite in njegove služabnike tudi lahko zapustite. Kaj .potem? Kdo bo radi tega na škodi? Ali Bog? Ali cerkev? Nikoli! Ampak vi sami boste Škodo trpeli. Torej proč s hčerko, božjo resnico,' in seveda tudi z njeno sestrico pravico in na dan z lažjo in krivico, potem se bo lahko šušmarilo po mili volji, potem se bo lahko farbalo, varalo in sleparilo po mili volji, kolikor bo komu drago. Sedaj pa tudi vemo, zakaj je dr. Tuma na nekem svojem predavanju aprila meseca v Tržiču, kaikor .je poročal »Rdeči Prapor«, govoril, da si socialna demokracija in krščanstvo bistveno nasprotujeta, in sicer zato, ker kr-
ščanstvo uči vero v Boga, socializem pa vero v prirodo, krščanstvo vero v posmrtno življenje, socializem pa vero v življenje izključno le na zemlji. Slučajno smo tudi izvedeli, da sta doli pod Hudojužno dva taka spomladanska rdeča dvojčka, kadar prideta skupaj, ne moreta narazen, posebno ponoči ne. Tako sta tudi po njih stari navadi minuli teden skupaj prišla. Eden je čital »Novi čas«, ki je poročal, da so socialni dc-mokratje v letu 1909 v 65 slučajih 135 tisoč kron 60 vinarjev poneverili. To pa Išc »Novi čas« ni poročal, da so za to tudi osem in pol leta ter dva meseca zapora dobili. Drugega je pa to tako razkačilo', da je na mesto lune solnce videl in na vso moč zakričal, da to -ni resnično. Če so pa poneverili, so se pa od njih (krščanskih socialcev) naučili. Tega mokrača vprašamo: Ali se še kaj spominjaš, da je bila tvoja ranjka žena v Ljubljani v bolnišnici in ko ni mogla tam ozdraviti, je doimu prišla. Ali ni tudi neka usmiljenka, katere soeiji tako sovražijo, kakor tat bri-ča, z njo prišla in ta je njegovi ženi dolgo časa doma stregla? Koliko mu je ta usmiljenka poneverila, ko je bila večinoma sama pri njegovi ženi doma? Mi mislimo, da. nič! In koliko ije bilo potreba ti usmiljenki dati? Nič! Kaj je pa od socialistov dobil, ki že tako dolgo v njih kase nosi? Tudi nič! Samo brezverske časnike. Sedaj ima pa ta rdečkar tako dolgi jezik, da govori, da katoliški časniki lažejo, samo socialnode-mokratični resnico poročajo. V bližini, tam ko ta dva mokrača ponoči skupaj prihajata, je tudi neki kmet, ki se je že pritoževal, da tako kričita in zabavljata, da on še ponoči spati ne more. Pa kaj hočemo, njih govorjenj eje pač tako, kakršno je korito, z katerega zajemata svojo izobrazbo. Tudi govorita. da so v Baški dolini taki ljudje, kakor Turki, zato ker jih nobeden ne pride nič obiskati. Ali ne vesta, da se je sooijev še na cesti najboljše tri korake na stran ogniti.
Poselsko zavarovanje.
Pri vsem razmotrivanju poselskega vprašanja, tudi na zabavne in vesele ure ne smemo pozabiti. S 162. postave določuje, da ima gospodar skrbeti za razvedrilo poslov, pa do danes tega še nismo okusili. Bolj fina, mestna gospoda, navadno svojim poslom poskrbi za razvedrilo na ta način, da jih vsako poletje, kedar gre sama na počitnice, od treh do štirih mesecev postavi na cesto, da žive samo od dobrega zraka, katera je pa bolj milosrčna, jim da op kronci na dan, s katero si v želodcu pajkovo prejo preganja. Pred nekaj leti še ni bilo tega. Zdaj je pa taka moda, da postajajo mestni posli, sezonski delavci.
Ali res ni nobene pomoči zoper to moderno prikazen?
Ako mora posel tričert leta delati skoro navadno — posebno v Trstu — od 17 do 18 ur na dan, to je 6 do 7 ur več na dan, kakor najzadnji obrtni delavec in če se še pomisli, da so to le ženske, ki so slabejši spol in ki potrebujejo več počitka kakor možki. Če posel začenja svoje delo ob 6. ali 7. uri zjutraj in končuje ob 11. ali 12. uri zvečer, naredi v teku tričotrt. leta nad 1900 nadur, ako vzamemo, 11 ur na dan, ker tp je največji delavnik obtnega zakona. Vse te nad-' ure mora storiti ubogi posel kar za dobro voljo in gospodar noče o teh nadurah in o času počitnic nič vedeti. Ako bi se teh 1900 nadur razdelilo na čas počitnic, zopet po 11 ur na dan, ki bi imele biti istotako plačane, kakor drugi delavni čas, gotovo bi ne bilo toliko deklet ravno v poletju brez službe. Res, da, dan ima 24 ur in gospodar jih zase porabi kolikor hoče, četudi iste v najboljšem spanju, ne zmeneč se, da tudi posel potrebuje počitka. Koliko gospode je, ki prihaja pozno v noč iz gledišč in koncertov, ki potem poležavajo po cele dopoldneve. Posel mora čakati, da pridejo domov, da se spravijo k počitku, a zato mora biti on vseeno že zgodaj zjutraj na delu.
Zdravniki in gospoda vedno povdarja-jo, da je svež zrak prvo in najboljše zdravilo za vsako človeško telo, a poslu ga vendar ne privoščijo. Kakšne so poselske spalnice, o tem je bilo že večkrat omenjeno, namreč da so okna istih največkrat obrnjena na smrdljiva dvorišča, ali pa sploh brez oken in vlažna. Pri delu so vedno le med zidovjem. Kuharica bi si še privoščila malo zraka kadar gre na trg, da bi gospa že vnaprej ne zabičavala: »Hitro pojdi in glej da kmalu prideš«. Sobarica pa ne vdihuje sve-
žega zraka drugače, kakor, kadar cunjo od prahu skozi okno strese in še takrat se mora hitro umakniti, da jo kdo od straže ne vidi, če ne bi jo za to delo še v luknjo vtaknili. Kjer je v navadi, da sta dve služkinji v eni hiši, ima vsaka le na štirinajst dni nekaj prostih ur in če še takrat dežuje, mora še takrat v zidovju ostati/
Ali mora mestni posel res tako usuž-njen biti, da ne sme nikdar dobrega zraka uživati?
Naša mila Avstrija ima med svojimi podaniki toliko tisoč poslov, za katere tako mačehovsko skrbi in niti skozi golobnjakovo okno ne pogleda nanje. Pogleda morda; a ker so vsi tihi in mirni si misli, pustimo jili, saj so s tem zadovoljni. A od zdaj zanaprej ne sme biti več tako.
Vstani! najbolj zaničevan, najbolj teptani stan, stan poselski in pokaži, da se tudi ti zavedaš, da tudi ti čutiš, da si tudi ti želiš boljše bodočnosti! Nikar ne reci:	Saj	nam
bodo poslanci brez nas pomagali. Oni niso vsegamogočni, kot Bog, ki pravi v svetem pismu: »Pomagaj si sam in pomorem ti jaz«. Pomagajmo si sami in pomagal nam bode Bog in naši p. n. poslanci! Bog jih živi!
Kaj pomaga dobra kuha, Čc si bolnega trebuha! Na želodcu ni bolan
Ta, ki vživa
Najboljše krepčilo želodca!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. „	„	4	80.
Naslov za naročila: ,,FL0R1AN“, Ljnbljana.
.J
Postavno varovano.
®A.ŽIBERTS
S
S
: LJUBLJANA *
PREŠERNOVA ULICA
FRirOROČfl SVOJO VELIKO
ZAL0Q0 ČEVLJEV
DOflAČEUA IZDELKA.
S
IM prasmetti, nikiar i aiilianjg vet la prilita!
600 kosov samo K 4*20.
Ena krasna pozlač. prec. onker-ura z verižico, grč natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna Židana kravata za gospode, 3 kosi najfin. robcev, 1 nežni prstan za gospode z im. prav kamna, 1 nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasnega koljerja iz orierit. biserov, mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno "zrcalo za toaleto, l usn denarnica, 1 par manšetriih knofov, 3 gradili doublč zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, praktični seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco in še čez 500 v niši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane le K 4 20. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljalna hiša P. Lust, Krakov, št. 392. NB.: Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne ugaja, denar nazaj.
*********
*****
SEEiSSSR
milili
| reg. zadruga z om. por. Mni lil $1.19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4 3/<°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na	leto.	—
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Mni davek plana hranilnica sama. Hajsijjurneisa prilita za Štetimi.
Kanonik A. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik L r*
predsednik.	podpredsednik.
SSISSfSBSSl Hajboljša, najsIgmuejSa prilika za Stedenje! \uHUUUnrm
I ga- Lastna glavnica kron' 420.537-92 TQ| j
LJUDSKA POSOJILNICA
— registrovana zadruga z neomejeno zavezo	—
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure £111 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ^ |2 |0 od vsakih 100 kron Čistih 4-50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje   	---."= po poSti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. _ _
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Hnton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.« Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku!
j Veliki nakup zniža ceno	
Veliki promet	
1 omogoči veliki nakup	
VsIedfegA gledamedino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet Je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdke
R. Mikiauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke ;o: pfž Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena ulica
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
ifcsr
tfcS-
Pazite natančno na Imenovane tvrdke! -
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane ceneII!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenja mont gramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. MERSOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
Pozor slov. delavska društval
F^upujte svoje potrebščine pri znani in pri« poročljivi domači manufakturni trgovini
JflflKO ČEŠfUK
(ppi Oešniku)
LnJUBLuJAjNlA
Liinganjeva uliea - Stritarjeva uliea
v kateri dobite vedno v veliki izberi najn novejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
: Cene najnižje.	—
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
HHVRE NEW~YORK
 ... francoska	prekmorska	družba. =■■■■
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Ha vre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
=■■■■■ ED. SMARDA---------------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
: 50 % prihranite E
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdrauge dosežete
in ohranite, ako pijete
■ SLADIM ■
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vlikarni MOCZJ zraven rotovža V Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Gričar 1 IHeJač
" lliablfana -
Prešerng&tm iilicai št §
priporočajta svojo Biajuegjo zaloga izgolovlisaih oMek za gospode, deHIse m otroke
" HODOSti :: j! u konfekciji za dame
M-X::X"3E
Lelama „ii 191“ it ra. mm
i Piani, u vojaln Blemisove in Ušle ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., G steklenic 2 kroni 60 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja 1K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica SOvin., <5 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., u steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleziiato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Zeleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
jama v lastni
Halvečja iztilra raznevrstnega blasa Hot: izsoloviie® oBleh domačega Mia,
vela Ura MeKov in čepic, vseli velisli obuvala, perila, emtnic, lev-ioliav ea izseli«!, srebrnih m in vele in vse! jalanieiiisi predmetov priporočam
luan 3ei5$ in $in v Ljubljani
Dunajska ee^ta $t.
priporočata $ucjo bogato zalego
uoznilj l^olc$ finalni ^troji za rodbine in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
f
Tisk Katoliške Tiskarne,